153 Nove knjige v pedagoški knjižnici Andrej PAVLETI^ (2008). Vzgoja duha: Vzgojno-teoretske razse`nosti religijskih konceptov duha. Nova Gorica: Educa, Melior. Iz{la je nova knjiga s podro~ja teorije vzgoje z naslovom Vzgoja duha. Besedi- lo knjige je razdeljeno na pet osnovnih poglavij, kjer avtor raziskuje koncepte vz- goje novodobnih religij. V prvih poglavjih poda niz razli~nih klasifi kacij in defi nicij vzgoje ter novodobnih religij. Mnoge klasifi kacije in defi nicije poka`ejo, da je gibanje novodobnih religij izjemno raznoliko tako po vsebini kot po izvorih in tudi po konceptih duha ter da novodobne religije praviloma ne obsegajo vseh klasi~nih atributov religije, v~asih pa jih tudi te`ko lo~imo od fi lozofskih in znanstvenih konceptov zavesti. Avtor se opre- deli za Smoleyevo in Kinneyevo defi nicijo novodobnih religij, ki izpostavi gnosti~no opredelitev duhovnosti kot individualnega izkustva ter prepri~anje, da `ivimo v ob- dobju prebujenja duhovne zavesti, s tem pa zo`i spekter zanj relevantnih poskusov vstopanja na najvi{je nivoje duha. Avtor tudi pri metodolo{kih postopkih pojasnjevanja novodobne religije izpo- stavi problem mo`nih razli~nih pogledov na motive in mehanizme nove duhovnosti pa tudi nezavednih plasti, ki vplivajo na za~etek in potek religioznega spreobrni- tvenega procesa. V nadaljevanju se avtor nave`e na Cassirerjevo teoretsko koncepcijo preobliko- vanja sveta golih ~utnih vtisov v svet simbolnega izraza. Za nadaljnje izvajanje sta pomembni predvsem dve Cassirerjevi ugotovitvi, in sicer, da se {ele ob izteku mit- skega mi{ljenja in nastopu religioznega mi{ljenja pojavi du{a kot idealna funkcio- nalna enotnost, z njo pa tudi ~lovek kot eti~ni subjekt. Ter drugi~, da se v misti~nih sistemih vseh narodov in ~asov vzpostavi nekak{no nedualno stanje duha, stanje, ki ga bo kot klju~ni cilj zasledil tudi v izbranih novodobnih religijah. V naslednjem poglavju avtor sprejme ter zavzame Heideggerjevo teoretsko po- zicijo, da {ele od devetnajstega stoletja dalje za~ne vrednostno stali{~e brezpogojno dolo~ati fi lozofsko optiko. Mi{ljenje vrednot je tako le na~in mi{ljenja novove{kega subjekta, ki se je razvil v Evropi na podlagi gr{kega mi{ljenja in iz njega izvirajo~e teorije resnice. Druga klju~na trditev, na katero se nasloni avtor pri graditvi last- nega interpretativnega loka, pa je Heideggerjev koncept jasnine biti kot mesta zbranosti sveta bogov, ljudi, zemlje in neba. Iz te to~ke »polnine ni~a«, iz katere {ele vznikneta tako lu~ kot tema, je Heidegger tudi sam prepoznal sorodnost svojega koncepta jasnine biti in budisti~ne tradicije. Ker ravno v obujanju budisti~ne tradicije avtor prepozna eno od zanimivej{ih to~k novodobnih religij, v zadnjem poglavju o novodobnih religijah, kjer sledi predv- sem Wilberjevemu konceptu razvoja spektrov zavesti ter oceni Volari~eve, da prakse novodobnih religij ne moremo razlo`iti zgolj kot obliko miselne manipu- lacije, v najvi{jem Wilberjevem stanju nedualnega Duha prepozna sorodnost s Cassirerjevo interpretacijo mistike in Heideggerjevim konceptom jasnine biti. Besedilo vseskozi odlikuje visoka teoretska in znanstvena raven, kar je za obravnavano tematiko redkost. Dr. Marko Mu{anovi}