505
Bitka pri Visu dne 20. julija 1866 se nam je zopet obnovila v spominu prošli mesec, ko so obhajali njeno štiridesetletnico. Predočimo si glavne dogodke! — Italija je bila 1.1866. jako razburjena, ker je avstrijska armada pri Kustoci potolkla mnogošte-vilnejšo italijansko armado. Lavorik si tudi ni mogla
Z ŽELEZNICE JESENICE-GORIC A'-TRST:  OB SOČI.
več priboriti, ker je hitela avstrijska južna armada na severne avstrijske meje proti Prusom, da maščuje pri Kraljevem gradcu poraženo avstrijsko armado. Italijanska javnost je zahtevala, da nastopi italijansko brodovje in reši italijansko čast. Poveljnik italijanske
mornarice, admiral Persano, je imel nalogo, da pribori Italijanom zmago na morju. Dobro so vedeli, da kdor gospodari v Dalmaciji, je tudi vladar Jadranskega morja. Strateški ključ do Dalmacije je bil pa takrat otok Vis (glej str. 473.). Na severnem obrežju je  bilo  malo,  a z utrdbami zavarovano pristanišče,
ki so mu pripisovali takrat veliko strateško važnost. Utrdba Sv. Jurij in kame-niti stolpi Bent-nik, Robertson in Wellington so
branili otok. Utrdbe so imele 88 večinoma gladkih topov, havbic   in   mož-narjev.   Posadka je štela 1833 mož mornariške pehote in 554 top-ničarjev   s   častniki. Italijanski admiral  Persano
je odplul dne 16. julija iz Jaki-na proti Visu. Imel je 12 oklop-nic in 22 lesenih ladij. Odposlal je na ogled pred Vis načelnika svojega generalnega štaba D' Amico z aviznim parni-kom   „Messagie-re". Ogled se je osrečil, ker je „Messagiere" razvil angleš. zastavo. Persano je ukazal, da napade italijansko brodovje Vis od treh strani. Sam je nameraval napasti z 8 oklopnicami in z dvema  lesenima ladjama utrdbo Sv. Jurij, kon-treadmiral Bacca naj bi izkrcal italijanske vojake v pristanišču Comisa, podadmiral Albini   pa v zalivu Manego.  Italijani so mislili, da z  lahkoto osvoje Vis.   A računali niso s hrabro   posadko   in  z njenim krepkim poveljnikom polkovnikom baronom Urs de Margnia.