Ob tednu boja proti kajenju
Vsako leto v. septembru objavijo nekateri nai asopisi nadvse srameljivo (kot bi se bali komu zameriti) skro-mno vest o tednu boja proli kajenju. Tu in tam najdemo kaken lanek o kodljivosti kajenja, o nevzgojenosti in nesramnosti nekaterih kadilcev in o teavah nekadilcev v zvezi s kajenjem drugih. Kaknih akcij ali ukrepov pa ni niti od zaiconodajnih, niti od zdravstvenih organov, ki so poklicani za to, saj vemo, da je preventiva e pol uspeha. Drutvi nekadilcev (sedaj delujeta dve, eno v Siki in eno na Viu) sta brez ire drubene podpore nemoni, kaje-nje pa se zastraujoe iri prav tam, kjer bo povzroilo najve kode - med mladino.
Ob vsem tem pogosto beremo o visokih tevilkah izostankov z dela zaradi bolezni in zaradi nege bolnih otrok. Zelo zanimivobi bilo ugotoviti, koliko tega gre na rova kajenja, in temu primerno tudi poveati participa-cijo, kajti, kdor zavestno uniuje svoje zdravje, naj tudi ve prispeva iz svojega epa za svoje zdravljenje. Tistim pa, ki se elijo reiti te suenjske razvade, naj zdravstve-na sluba pomaga, saj vemo, da se z akupunkturo uspe-no preene eljo po kajenju. Prepriana sem, da bi imele ambulante za zdravljenje nikotinizma dovolj pacientov, marsikdo bi rad sam plaal stroke zdravljenja, ker sam ne zbere dovolj trdne volje. e bolje kot zdraviti pa je prepreevati! Zakaj zdravniki, ki so dobro poueni o kodljivosti kajenja (ali so res?) odkrita ne povedo te resnice svojim bolnikom, zakaj resno ne opozarjajo no-senic na pogubne posledice kajenja za otroka? adovo-Ijijo se s tolabo, da imamo na kupe zdravil jn modeme aparature, ki bodo reevale ivljenja. Ali ni to prav tako, kot bi spravljali denar v strgan ep?
Pogosto ugotavljamo, da so nai otroci prevekrat bolni, da pojedo mnogo preve antibiotikov, da pogoste-je obolevajo otroci kadilcev. Ugotavljamo, da imamo v mestih hudo onesnaen zrak, kljub temu pa ga kadilci neprestano e dodatno onesnaujejo. Pozimi zaradi sne-ga ne smemo zraiti, nihe pa ne opozarja, naj v zaprtih prostorih ne kadijo. Ugotavljamo tudi, da so s cigaretni-mi ogorki posute ulice in zelenice in da ogorki pogosto povzroijo poare.
Kako je pouen o poarni vamosti oban, ki brezbri-no odvre gore cigaretni ogorek skozi okno stanovanja ali avtomobila?
Kolikna je strokovna usposobljenost vzgojitelja ali uitelja, ki brez slabe vesti kadita med predolskimi in olskimi otroki ter jih nehote (a]i pa hote?) navajata na nezdrav nain ivljenja, eprav je to v nasprotju z uhimi narti in programi.
Kdaj bomo vsi skupaj zaeli uresnievati priporoila Svetovne zdravstvene organizacije, katere lanica je tudi Jugoslavija. Ta organizacija je e pred desetletji ugotovi-Ia zvezo med kajenjem in celo vrsto obolenj ter nepre-cenljivo kodo, zdravstveno in materialno, ki jo povzroa kajenje posameznikom in drubi. Svoje lanice je Sve-tovna zdravstvena organizacija zadolila, da pomagajo zdravstveni slubi in drugim lovekoljubnim organizaci- jam v BOJU PROTl KAJENJU. Kdaj bomo nae toba-ne tovarne tiskale na zavojkih svojih izdelkov razlona opozorila o kodljivosti kajenja? Kdaj bo kmetijska slu-ba preuila, katere koristneje rastline bi rastle na seda-njih tobanih poljih in kdaj bodo gospodarstveniki spre-videli, da se da zasluiti tudi s im drugim, ne le s predelavo in prodajo lobaka? Ni nas tako malo, ki si elimo istega zraka in okolja in ki smo pripravljeni za zdravje tudi sami kaj rtvovati, le premalo smo e samo-zavestni in pogumni. Drutvo nekadilcev Ljubljana ika in Drutvo nekadilcev Ljubljana Vi Rudnik-zdruujeta take opogumljene obane in vas vabita v svoje vrste. Piite nam o svojih izkunjah in teavah in pomagajte nam v borbi proti kajenju, v borbi za isteje okolje in bolje zdravje!
Drutvo nekadilcev , ' ' Ljubljana Vi Rudnik
" ' , ' ^ 61111 Ljubljana, Traka 76
. ' - . , Partizan Vi
; , , . Predsednica "
' -: > .' Ida Rojko
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si