Krasen uspeh naSlh pevcev v BolgarlJI Z rožami in pesmijo v Plovdivu — Defile 4000 šolarjev v Stari Zagori — Naše in bolgarske trobojnice v Kazanliku — Na grobu »Neznanega junaka<( na prelazu šipki — Nepregledne množice v Slivnu — Ob Črnem morju — Višek turneje v Jambolu — Povratek — Na Oplencu Stara Zagora. Naj dodam še k poročilu iz Plovdiva, da smo prejeli na koncertu sliko plovdivskega slikarja, kraisno umetnkro. Prisostvovali smo otvoritvi likovnih umetnikov, kar je brez dvoma napravilo na vse prisotne najgloblji vtis. Po približno dveurni vožnji smo v Stari Zagori. Vroče nam je, zmučeni posedamo po kupejih. Želimo si odpočitka, spanja. Pokrajina, ki jo gledamo je vedno ista, rodovitna polja, vinogradi, toba&ni in tudi riževi nasadi. V dalji se že odpira pogled na Staro Zagoro. Vlak napravi ovinek, za hip vidimo na starozagorski kolodvor. In ta pogled nam prežene trudnost iz udo:v, pozabljena je izmučenost, nič več n-e čutimo, da smo neprespani. da ginemo od vročine. Vsa Stara Zagora je zbrana na postaji. Godbe igrajo našo himno. Tisoče rok maba v pozdrav, tisoče ust kliče: Hura! Dobrodošli! Ves val se pomakne proti vlaku, teži do nas. Uvrstimo se pred izhodom. Pred nami župan mesta, zastopnik učitelj&kega društva, šolski inspcktor in drugi. Srečna je Stara Zagora, da more sprejeti v svoiem ličnem mestecu bratski pevski zbor Jugoslovanskega učiteljstva. Pesem naj zravna preteklost, pesem naj gradi medsebojno spoznanje, bodočnost. Vsi predstavniki nam poklonijo prekrasne šopke. Na nas pa se vsiplje cvetje izmed ljudi, da smo vsi ovenčani in polnib rok. Iznenadi nas dekliška godba ženske gimnazije na pihala. Tudi gimnazijci imajo svojo, vendar je dekliška za nas originalnejša, posebno pa občudujemo srčkano dirigentko. Mod množico valovi, vzkliki navdušenja hite do nebes. Zdravo, zdravo, bratje in sestre, bolgarski junaki, za pozdrav, za bratski sprejem. Hura, bolgarska vo jska, ki tudi sprejema§ svoje brate Jugoslovane. Pozdravljena iz srca tudi bolgarska mladina, ti, ki komaj doznavaš, da je izven mej tvoje domovine še druga, ki ti je blizu po rodu in srcu, pozdravljena pa tudi ti, ki boš že jutri sodelovala pri ustvarjanju slovanske skupnosti in edinosti, ti, ki boš imela v rokah usodo svoje domovine, da izklešeš še zadnje poteze v mogočno stavbo vaše države. Iw ve drage koleginje in kolegi, tudi vam, ki vas domovina spaštuje in postavlja na prva mesta, tudi vas iskreno pozdravljamo! Hvala. da ste nam pripeljali mladino, ki naj spozna, da ste vi in mi eno. Mogočno zadoni naša himna, za njo bolgarska. Združenje vseh Slovanov naj bo granitna skala, na kateri se bo gradila bodočnost. Razporedimo se ob tisoč in tisoč glav broječem špalirju domačinov. Spredaj dekliška godba. za njo mi pevci, nato pa Junaki, studentje, pevska društva. Ob vsej dolgi ulici nas čaka v strnjeni vrsti šolska mladina. Na nas se vsipajo kite cvctja, najkrasnejše vrtnice, znamenje, da se bližamo rožnim poljem. Zastave, naše in bolgarske, vihrajo iz vseh hiš Okna so okrašena s cvctjem, preprogami. Cesta pred nami se nalahno dviga, korakamo proti gledališču. Ob obeh straneh korakajo z nami domačini, tudi med nami jih je mnogo. Pred gledališčem, ki stoji ob najvišjem delu dolge ravne ceste se ustavimo. Nepopisen pogJed se odpira po ulici nazaj, ki je napolnjena do kolodvora. Niti najspretnejše pero ne more popisati občutja, ki prevzame človeka ob trenutkih takega prisrčnega sprejema kot je bil v Stari Zagori. »Duša hiti k duši. srce k srcu in ni treba besed, ki bi tolmačile ljubav, ki nas veže.« Po hotelih si uredimo prtljago, preoblečemo in že hitimo nazaj h koncertu. Ulica pred gledališčem je tu vedno polna. Vse hiti, da sliši Jugoslovane. Pojemo, žanjemo neminljive.aplauze, krasimo s cvetjem, ki pada na nas. Po koncertu odidemo v Vojni dom na banket mestne občine. Udeležil se ga je tudi zastopnik odsotnega metropolita, zastopniki oblasti, pevskega zbora itd. Zjutraj si do 10. ure ogledamo mesto. Zanimiva je osnovna šola, ki je 'na zuna.j kaže kako veliko važnost posvečajo Bolgari nacionalni in državlianski vzgoji. Po ogledu se zberemo pred gledališčem. Spremljani od dekliške godbe odkorakamo na postajo. Tu že čaka mladina, pevski zbori in ogromno ljudi. Zbogom Stara Zagora, hvala vam dobri ljudje za ljubezen, ki ste nam jo izkazovali. Kazanlik. Spet himne, godba, govori, cvetje. Vse je okrašeno z našimi in bolgarskimi trobojnicami. Pričakovali so nas več. kakor pa nas je bilo. Špalir, klici »Hura!«. Na levo in desno rože. Kaj vse premore iskrena ljubezen in bratstvo dveh narodov! Govori! In iz vsega tega kriči ena sama resnica: Pesem je tista čudovita sila, ki zajema iz bistva bratskih čuvstev, pesem je tista, ki nam je pokazala pot na jug med brate Bolgare, pesem ie tista §ila, ki ji ni meja. Dvorana, večja od naše operne, je bila nabito polna. Zborovodja Milan Pertot je bil deležen priznanja. kakor še menda nihče od naših dirigentov. Pa je tudi ubranost in sozvočnost zbora taka, da mu priznanje gre po vsej pravici. Z avtomobili smo se odpeljali na prelaz Šipko h grobu »Neznanega junaka«. Govoril je zborovodja E. Adamič, za njim pa komandant mesta Kazanlika. Položili smo venec. Vsa Bolgarska zre na ta poset z velikim upanjem, da je s tem obliskom položen najtrdnejši kamen za resnično bratstvo in boljšo bodočnost obeh narodov. Ob povratku s Šipke smo se ustavili pri vrnitvi v prekrasni cefkvi Sv. Nikolaja. Ker pa nismo mogli radi ruskega pravoslavnega obreda zapeti v cerkvi, ljudstvo pa nas je hotelo čuti na vsak način, smo priredili ad hoc koncert v čitalnici. Toliko ljudstva in >takega navdušenja še nismo doživeli. Po vseh mogočih izrazih gostoljubja, s katerim so nas hoteli domačini oaravnost raztrgati v svoji razpaljeni gostoljubnositi, smo se vrnili v Kazanlik. Zvečer zopet banket. Govor kmeta Serafimova je izzval nepopisno navdušenje. Saj pa je tudi govoril, da mu ie upanje bratske borbe z ramo ob rami proti vsem sovražnikom južnih Slovanov, kar gorelo iz glasu in energičnih kretenj. Za nas predvsem važen in velepomemben pa je bil govor, ki ga je imel predsednik učiteljstva. Naj navedem nekaj misli, ki naj služijo v orientacijo ne samo političnega in kulturnega zbližanja, marveč tudi zbližanja na pedagoškem pplju: Slovanska duša je neizčrpem vir in nedvignjen zaklad pedagoških stremljenj. V njej se združuje neprecenljiva življeniska sila in neuklonljiv optimizem v bodočnost. To dvoje bo treba priklicati v življenje in to prav v tem času, ko se lomijo stavbe preživelih kultur. In da je to nalo^a skupne fronte vseh slovansklb učiteljev, je dejstvo, in želetj bi bilo, da to spoznanje najde pot v srca vSeh onih kulturnih tvorcev, ki pripravljajo mladi slovanski rod za težavno in pomembno nalogo, za vloge Slovanov v zgodovini človeštva. Zato je težnja po skupnosti vseh slovanskih učiteljev na pedagoškem področju za nas najvažnejši problem sedanjosti in bodočnosti. Pri odhodu iz Kazamlika so nas obsuli dobesedno z rožami. Vrtnioe so deževale z neba. Potem zastave! Bolgarske in jugoslovenske! Sliven. Vse preibivalstvo je na kolodvoru in cestah! Mesta so se pričela kosati, kdo bo izkazal večjo gostoljubnost. Godbe, govori, himne, špalir šolske mladine, slavoloki. obsipavanje z vrtnicami in še to in ono, kar se sploh ne da popisati. Koncert je krasno uspel. Banket nepopisen. Spet govori, rože, fotografiranje. Naj povem še to: ko smo dospeli v Sliven, je vzbudil našo pozornost slavolok z napisom: Pozdravljeni mili gostje Jugoslovani! Skupaj z bolgarskimi zbori smo peli geslo: Rodna pesem nas za vedno veže! To gerilo, je geslo vseh bolgarskih pevskih zborov. V Burgasu. Naslednje jutro smo odpotovali v Burgas k Črnemu morju. Na kolodvoru sta nas čakala dva pevska zbora, ban, župan in še mnogo drugih visokih osebnosti. Mladina nas je pozdra-vila s pesmijo in cvetjem. S kolodvora smo odšli med aostim špialirjem v mesto. Spet slikovite narodne noše, godbe, klici »hura« in »živio«. Vse mesto je v zastavah. Naše oči se ustavljajo na brezštevilrfih majhnih izrazih goatloljublja, naša srca pa razumejo vse to, zakaj v vsaki taki malenkosti je kos truda za naše stoletne cilje, ,ki se vsi istekajo v iskreno misel skupnosti in bratstva. Narod, dobri in mili bolgarski narod izraža svojo željo, hoče, da se uresničijo prizadevanja velikih mož in tvorcev preteklosti. Ko pridemo na teraso, se odpre pred našimi očmi nepregledno Črno morje. Valovi! Diha. Kako smo hrepeneli po -tem pogledu. Prav ti občutki, ki so nas prevzeli ob tem veličastnem trenutku, ko smo prvič z lastnimi očmi zagledali tisto morje, v katerega se stekajo vsi slovanski veletoki, so za nas, ki nosimo s svojo pesmijo veliko poslanstvo, toliko bolj pomemtmi. Za prenočišče so nam izbrani najboljši hotfeli. Na vrtu cara Borisa na9 čaka kosilo. Vse, kar si je poželelo srce, jl postavljeno pred nas. V mestnem gledališču je koincert. Razprodano in zasedeno do zadnjega kotička. Naša peeem triumfira. Slovenska poskočna užiga do brezumja! Zvečer zopet ibianket. Bolgarska gostoljubnost presega naše zmožnosti. Pravkar je odmolil metropolit iz Slivna. Za njim še njegov sekretar. Vrsite se govori, pesetn in ples. Naslednji dan se je na velikem trgu zbralo občinstva, kar ga premore Burgas. CirilMetodova pro6lava se ima vršiti. Opravilo je trajalo od 7. ure zjutraj in do 9. ure. Na proslavi so se z^brale tudi tuje šole, tako nemška, italijainska in rumunska. Naš zbor je v celoti prisostvoval proslavi. Po slavju se je razvil sprevod. Bilo je impozantno. Zanimivo je pa to, da so šle na čelu sprevoda nase narodne noše, tako gorenjska, primorska in koroška. Izzvale so huronske živio in hura klice. Na koncu slavja so mimo zbora defiliTale vse šole in vsa društva s svojimi prapori in pozdravi. Nato smo odSli v hotel, kjer nas je čakalo kosilo. Burgaska specialiteta. črnomorske ribe. Fotografi so bili kakor sitne muhe. Vse &o hoteli »sneti«. Popoldne smo dobili na razpolago parnik, ki nas je odpeljal na otok Anatie. Morje je bilo zelo razburkano. Tam smo zapeli nekaj pesmi, na kar smo se po 1 uri vrnili. v Jambol. Zjutraj ob 9. uri smo fcrenili v Jambol zadnjo posta.jo naše turneje. Preden smo odsli iz Burgasa, je prejel pri Slivnu vodja turneje Supančič krasno šaituljo, polno sladkarij m okrašeno z nar. ornamenti, dirigent Pertot pa srajco, ki jo je imel dirigent zbora, ko je prvi jugoslovanski zbor preatopil bolaarska tla. Vsekakor pomembno in zanimivo. Vodja zbora Adamič, pa je prejel v dar čutaro prav tako okrašeno in polno. V Jambolu je bil višek vseh dosedanjih sprejemov. Ljudstva se je trlo. Tu se je najmočneje opazila konkurenca, tekmovanje gostol^ubnosti. V sredini mesta je bil postavljen slavolok z napisom: »Pozdravljeni bratje Jugoslovani«, a na drugi strani »Edinstvo in sloga spasava Slovene«. Govori, pozdTavi, godba, cvetje, zastave! Kdor je prenočeval privatno, je spoznal, kaj je prav za prav slovanska aostolHibnOiSt! Bil je hišni gospodar, čeprav samo za nekaj ur. Koncert se je vršil v nabito polni dvorani. Kdor ni mogel na koncert zvečer. je poslušal naslednjega čne matinejo. Na banketu so užigale zdravice, »Bože pravde« in »Šumi Marica«. Zbor je prejel krasno darilo: Orla z razprostntimi peruti. Na sejmu so si pevci nakupili čudovitih spominčkov. Ob 11. uri zvečer pa je oddrdtal vlak proti Sofiji. Vodstvo zbora se je zahvalilo osebno vsem, ki so pomagali do tako krasno uspele turneje, obenem pa prejeli vabilo še za severno Bolgarijo. Na Oplenac. Na kolodvoru sta se poslovila zbora »Haval« in »Rodna« in zapeia od »Balkana do Triglava —«. Bolgari so nas spremili do Dragomana in kmalu smo bili na naših tleh. Iz Mladenovca so nas prepeljali avtomo bili na Oplenac. Zbor je zapel v kripti »Vigred« in »Bože pravde« v cerkvi pa »Čačo moj«. Veličanstnega vtisa, ki ga je napravila ta zadnja pesem v cerkvi, ,se nc da popisaiti. Ko smo se poslovili od groba Onega, ki je prvi položil temelje jugoslovansko-bolgarskemu zbližanju, kateremu je bila namenjena tudi naša pesem, so nas odpeljali avtobusi nazaj v Mladenovac, od tam pa proti Beograd"u in Ljubl.jani. Tako se je končala pomembna turneja našega pevskega zbora. Izzvenela j© v prisrčno in iskreno priiateljstvo, ki naj bo osnova zbližamju vseh južnih Slovanov.