e u! air] bil ,vii dnj-ludi! to! vet AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY DOMOVINA ič) AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ). 166 CLEVELAND, 0. TUESDAY MORNING, JULY/16, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. demokratska narodna konvencija | je včeraj pričela v Chicagu led 1094 delegatov jih je več kot 700, ki bodo glasovali za Roosevelta, ki še vedno ni dal besede, Če bo sprejel nominacijo ali ne. Ohijska delegacija bo vsa za Roosevelta. Incago, 111., 15. jul. — Danes ačelnik ameriških demokra-Jim A. Farley, uradno od-narodno konvencijo demo-ske stranke. Kmalu opoldne ozdravil delegacijo čikaški n Kelly, in bilo je še par dru-tgovorov. Zvečer ob pol de-je imel pa načelnik Far-iuradni nagovor na konven-nakar je izročil vodstvo encije stalnemu konvenčne-redsedniku, Williamu Bank-u. pley je v navdušenem govo-uzal na delo, ki ga je vršila nJa administracija v Wash-nu zadnjih sedem let in pol. ]1 je željo in upanje, da bo letos v novembru narod iz-demokratskega predsedni-I Značilno pri tem je, da ni ey niti enkrat omenil imena Jsednika Roosevelta. .—- °venčni predsednik Bank-je imel ognjevit govor, v P/ifrem ie kazal na vse izbolj-* j,l' ki jih je izvedla sedanja " pa administracija za ameri--- ker ni republikanska, konvencija v Philadel- phiji obsodila niti eno izboljšavo. sedanje administracije. Govornika je večkrat prekinilo navdušeno ploskanje delegacije in posebno takrat, ko je svečano izjavil, da demokratska stranka ne bo poslala niti enega ameriškega vojaka jia evropska bojišča. Konvencija se prične vsak dan opoldne in zvečer ob devetih. V torek bodo imenovani razni odbori in v četrtek se pričakuje, da se bo pričelo z nominacijo predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, če bo sprejel nominacijo Roosevelt, potem bo glasovanje samo enkrat. Ohijska delegacija, 52 glasov, bo volila solidno za Roosevelta, kot se je izjavil državni načelnik Charles Sawyer. Država Ohio je laila prva država v Uniji, ki je začela s kampanjo, da se izvoli Roosevelta za tretji termin. Vidi se, da Rooseveltovi pristaši popolnoma obvladujejo konvencijo, ki dela vse, kakor je zapovedano iz Bele hiše. Ves potek konvencije je mehaničen, ker vsak ve, da bo nominiran Roosevlt za predsedniškega kandidata in za podpredsednika pa 'oni, ki ga bo izbral Roosevelt. Pokojni Frank Mulec V pondeljek zjutraj ob 1:15 uri je v Glenville bolnišnici nenadne smrti preminul Frank Mulec, znani in spoštovani trgovec na 16811 Waterloo Rd. Blagopokojni'je bil rojen dne 2. aprila, leta 1888 v vasi Gornje Jezero pri Ložu. Bil je član samostojnega društva Ložka Dolina in' član društva Cerkniško jezero, št. 59 SDZ. Bil je tudi aktiven pevec pri moškem zboru Ložke Doline, tajnik Progresivne trgovske zveze ter ustanovni član kluba Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinvvoodu. Bil je delničar Slovenskega doma na Holmes Ave., Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. in delničar Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Strah, doma iz vasi Zalog, fara Marija Devica Marija v Polju pri Ljubljani, sina Franka in hčerko Alice. Pokojnik zapušča tukaj brata Matevža, Antona in Johna. V stari domovini pa brata Jakoba in sestro Marijo, poročeno Sterle. V Ameriki je bival 27 let in nad 20 let vodil v Collinwoodu trgovino na svojo roko. Pokojnik leži pri zadnjem počitku v August F. Svet-kovi pogrebni kapeli, 478 E. 152nd St., odkoder se bo v četrtek jutro ob 8:15 uri vršil pogreb v cerkev Marije Vnebovze-te na Holmes Ave. in od tam na Kalvarijo pokopališče. V hladni greto bomo ztfpet položili moža kremenitega značaja, ki si je z delom in trudom otiral življenje v tujini. Kot večletni trgovec je šel skozi težke boje depresije poleg naših ljudi, ki so zgubili vse prihranke, posestva in delo. Veliko je naših rojakov, ki so se v sili in potrebi obrnili na pokojnega Franka, da jim je upal jestvine ob času, ko se je sam boril za težak obstanek. Mnogo je bilo i takih, ki so jim tuji trgovci vrata zaprli—pri hiši je bilo kup otrok in niti skorjice kruha. Narodno čuteče Frankovo srce ni zmoglo od hiše odgnati človeka, ki ga je prosil pomoči za sebe ali družino—njegovo srce je bilo preveč plemenito, da ne bi celil rane trpečim in raz lica brisal solze otrokom, ki so prosili: "mama, ata, daj nam kruha!" Premnogokrat je prejel za dobro delo črno nehvaležnost, toda njegovo srce je kljub obilnemu razočaranju, ostalo mehko čuteče in plemenito. Njegova usta niso poznala očitkov— vsakomur je voščil najlepšo besedo. V zgodnji mladosti je odstavil očetovo hišo in se šel učiti trgovine na Rakek pri Cerknici. Prebil je mlada leta v trgovski stroki in pozneje odšel k vojakom. Po odsluženi vojaški dobi leta 1913 je odšel v daljni svet in se maja meseca istega leta izkrcal v New Yorku in nadaljeval pot v Cleveland. Kmalu po prihodu v to deželo se je poprijel svoje obrti in leta 1920 samostojno pričel trgovino z grocerijo in mesnico. Ves čas samostojne obrti pa je trgoval med našimi rojaki v collinwood-ski naselbini. Poročil se je 30. maja, leta 1916 in v srečnem zakonu sta se rbdila sin in hčerka. Bil je vse svoje življenje dober gospodar, skrben oče svoji družini, v občevanju najboljši družabnik, kulturni in prosvetni podpira- Lewis je priden! Chicafjo, III. — John L. Lew is, načelnik CIO, je tudi dospel sem, da opazuje demokratsko narodno konvencijo. Kot trdijo poročila, ni rekel Lewis še nobene žal besede čez Roosevelta. Menda je zvedel, da je »00 izmed 1094 delegatov za Roosevelta. še spomladi je Lewis trdil, da bo Roosevelt strašno poražen, če bo sprejel tretji termin. -o—- Angleški letalci razbijajo Nemcem tovarne, zaloge olja in pristane Italijani potopili angleško ladjo Ameriška armada naroča bojne tanke Washington, D. G. — Ameriška armada je naročila pri American Car & Foundry Co., Berwick, Pa., 627 bojnih tankov, ki bodo veljali $11,000,000. Ti tanki bodo po 12 ton težki in bodo opremljeni z 30 in 50 kali-berskimi strojnicami ter 57 mi-! limetri topom. Ameriška ar-, mad« ima na rokah ali v naro-! čilu približno 3,000 tankov. Do 10,000 ljudi gasi j gozdne požare Missoula, Mont. —V nevihti,! ki je divjala zadnji petek preko| Montane, Idaho in države Wash-! ington, je strela zanetila več kot tisoč gozdnih požarov. Od 8,000, do 10,000 moških se je odzvalo' klicu na pomoč in je hitelo gasit.' V nekatere kraje so z letali pri-j peljali gasilce in jih spustili s padali na tla. Tudi razne potrebščine vozijo z letali, s truk-mi in mulami. Kakih 500 požarov so že ukrotili, a toliko jih še vedno gori. -o- Razstava zlate rude V poznani trgovini Frank Be-laja na 6205 St. Clair Ave. je v izložbenem oknu več kosov zlate in srebrne rude, katero je Mr. Belaj prejel od znanega rudnika Come-Back Mining Co. Pioneer-ville, Idaho. Je prav zanimivo pogledati, iz česa sestoji ta ru-jda. Konec stavke Stavkarji pri Precision Castings Co. so odglasovali, da gredo na delo ter tako končajo stavko, ki je trajala tri tedne. Ko so se včeraj zjutraj prijavili za delo, jih je tovarna obvestila, da mora vsak stavkar posebej napraviti prošnjo za delo. Kompanija jim je rekla, da jih bo vzela na delo, kadar jih bo potrebovala. Pomotoma prinesena torta V soboto je bila pomotoma poslana v SDN poročna torta. Lastnik jo dobi na 1123 E. 71st Street. Zlomljena noga Miss Frances Kucher, 21701 Ivan Ave. si je zlomila nogo in se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Prijateljice jo lahko obiščejo. Največji človek na svetu! je umrl Manistee, Mich. — V ponde-z jutra j je umrl Robert Wad-low, star 22 let in priznan kol največji človek na svetu. Meril je osem čevljev, devet palcev in pol. Umrl je na zastrupi jen ju, katero so povzročile železne opore na nogah, ki so mu pomagale nositi njegovo težo 491 funtov. Zdravniki pravijo, da jc bil Wadlow največji človek, kar jih je še kdaj živelo. Njegovi starši, bratje in sestre so vsi normalne rasti. Ob rojstvu je Robert tehtal osem funtov in pol, toda v šestih mesecih je tehtal 30 funtov in potem je stalno rasel in pridobival na teži. -o- Slab strelec rešil medvedu življenje Springer, N. M. — Ko se je| neka'dvojica peljala z avtom po gorski poti, sta naletelh na velikega medveda, ki jo je hotel popihati. Zapodila sta za njim. Dohitela sta z avtom in vodila avto tako, da je prišla zadnja medvedova noga pod kolo. Medved ni mogel nikamor. Eden dvojice je hitel po lovskega paznika Letcherja, ki je prišel in sklenil, da bo medveda ustrelil, ker je delal veliko škodo med ži-| vino pri bližnjih farmarjih. ! Paznik je izvlekel samokres, pomeril in sprožil. Po prvem stre-' lu je medved zamežikal. Drugi strel je prevrtal pnevmatiko. Tretji strfcl je prevrtal hladilnik ali radiator pri avtu in četrti 'strel je preluknjal tank za gazo-i lin. Tedaj sta pa lastnika avta zahtevala, da ostane medved pri življenju. Naglo sta premaknila avto in medved je planil v goščo. Pczdravi izpod oblakov Anton Grdina in Mrs. Terezija Kmet pozdravljata vse Cleve-1 landčane. Pozdrave sta odposla-I la, ko sta se nahajala v letalu visoko nad mestom Chicago. , Znižane cene Mr. Louis Majer, edina slovenska trgovina z obuvalom, 6410 St. Clair Ave. ima te dni posebno znižane cene na vsem belem obuvalu. Prihranili si boste lep denar, če kupite sedaj. Rim, 15. jul. — Poročilo vrhovnega poveljstva zatrjuje, da je italijanska podmornica potopila nek angleški rušilec in eno angleško podmornico v zapadnem delu Sredozemskega morja. V istem času naznanja-Virgi-nio Gayda, urednik fašističnega glasila, da bosta začeli Nemčija in Italija v par dneh z splošnim napadom na Anglijo. Dalje trdi poročilo, da so laški -1 Članicam Baragovega zbora Pridite gotovo k vajam danes zvečer ob sedmih.' Po vaji bo važen sestanek. Naj ne bo nobena članica odsotna! Starše se prosi, da opozore svoje hčerke na to. Zadušnica Jutri ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Ano Longer. V petek ob osmih pa v cerkvi sv. Kristine. Sorodniki j« prijatelji so prijazno vabljeni. Avtna poškodba Louis Ponikvar, sin Mr. in j Mrs. Anton Ponikvar iz 3769 E. j 93rd St. je bil v nedeljo poškodovan v avtni nezgpdi. Sedaj se j nahaja v St. Lukes bolnišnici,; kjer ga prijatelji lahko obiščejo.! Izredna seja članice ženske Marijine družbe so prošene, da se danes zve-j čer ob sedmih udeleže izredne i seje. Pridejo naj vse članice, ker! je seja važna. letalci "z uspehom" bombardirali angleško postojanko v Adenu ob Rdečem morju ter da so uničili več angleških letal pri Buni, v vzhodni Afriki. Laški časopis Regime Fascista danes piše, da je cilj Nemčije in Italije popolna oblast nad Suez-om in ko bo ta vojna končana, Sueški prekop ne bo več v rokah Francozov, niti Angležev, niti Židov. >- Ne mara italijanskega odlikovanja Woodstock, Vt. — Mrs. Good-ridge je potom italijanskega poslaništva v Washingtonu vrnila odlikovanje, ki ga je dal njenemu očetu, • Melville Stone, kralj Viktor Emanuel. Mrs. Good-ridge pravi, da bi to gotovo storil njen oče, če bi živel, ker jc; tudi v prvi svetovni vojni vrnil odlikovanje, ki ga je bil dobil od nemškega cesarja. Stone je bil več kot četrt stoletja manager Associated Press. -o- Pozdravi iz farme Mrs. Rose Ivančič, 854 E. 207th St. se nahaja s svojimi sinovi že precej časa na farmi v Thompson, O. Prav dobro se jim godi in pozdravljajo od tam vse prijatelje in znance. -o-- * Pismo ima v našem uredni-ištvu Marija Zakrajšek. Še do smrti ie hotel ukaniti svojo ženo Detroit, Mich. — Pavel Gober, telj ter narodno zavedni mož jeklene volje in narodnega ponosa. Imel je mnogo prijateljev—vse ga je rado imelo, ljubilo in spoštovalo. Slovenski trgovci pa so v pokojnem Franku veliko izgubili, ker on je bil mož dela in truda v njih organizacijah. Ob svežem grobu Frank Mulca smo zgubi.li vernega čitate-telja našega lista ter dolgoletnega naročnika Ameriške Domovine. Ob tej žalostni in potrti vesti izrekamo soprogi, otrokom, bratom in sestri naše globoko sožal je in kličemo ž njimi vred: Bodi Ti lahka apieriška gruda! ljenja. Zato je sklenil, da se bo delavec v Detroitu, je vedel, da ima neozdravljivo bolezen in da bo kmalu umrl. Zato je sklenil, da bo eno zaigral svoji ženi, ki je ni maral, da bo šla ž njim v grob tudi skrivnost o prihranjeni denarju v vsoti $7,600. Ne'bo jih dobila, je rekel Pavel in je umrl. Ni upošteval, da mu je pomagala njegova žena spraviti ta denar skupaj v 23 letih zakona. tL7 let je delala v neki šoli in dajala denar možu. Tudi ga ni pekla vest, da bi se s tem denarjem lahko izšolala njegova hči Helen, ki je imela veliko nadarjenost za glasbo. Pavel je sovražil svojo ženo zato, ker mu je branila, da bi se vrnil domov na Poljsko, kjer bi preživel zadnje dni svojega živ- maščeval nad njo s tem, da ne bo našla denarja po njegovi smrti. Umrl je 16. julija 1938. •Ko je stala žena ob krsti svojega moža, se ji je približal prijatelj Boleslav Humowecki, ki ji je rekel: "Pavel je mrtev, zdaj lahko poročiš mene." Mrs. Gober je bila presenečena nad tako predrznostjo, da ji ob takem času stavi ženitbeno ponudbo in je snubca pošteno oštela. Zavrnjeni snubač je bil razjarjen, pa je ustrelil njo in sebe. On je umrl, ona je pa ozdravela. Ko je prišla iz bolnišnice, sta začeli s hčerjo iskati denar, o katerem sta vedeli, da ga je mož oziroma oče imel. Bili sta brez vsakih sredstev, zato sta toliko bolj iskali. Pregledali sta vse stene v hiši in iskali kake skrivne shrambe, šli sta preko po- da palec za palcem. Pa brez uspeha, šli sta v garažo in dvignili tla. Tam sta našli prazno steklenico in v nji dva ključa od bančnega varnostnega predala. Toda od katere banke? Poskušali sta vse banke v Detroitu, a vse brez uspeha. Končno je šla Mrs. Gober še v Windsor, na kanadsko stran. Tam sta ključa odprla varnostno shrambo. V njej so bile bančne knjižice za $6,300 v raznih kanadskih bankah ter $1,300 v gotovini in bondih. Toda varnostna shramba je bila najeta na ime Mihaela A. Borbo in banka ji ni hotela izročiti denarja. Mrs. Gober je šla na sod-nijo ii\ sodnik Wilson je oni dan razsodil, da pripada vse to premoženje njej. Težko, da bi ta žena posebno žalovala za svojim možem. ______ ■ ................ Razstrelba plina v premogorovu je povzročila smrt 47 premogarjev fnman, Pa„ 16. jul. — Da-PJUtraj so dobili iz premo-|va 47 trupel ponesrečenih jogtrjev, ki jih je zalotila |ečna smrt v Koppers Coal ^ogorovu. Vodstvo pre-jjorovne družbe naznanja, da 0 število največje, kar se jih foglo ponesrečiti. Razstrel-fe Je prrpetila včeraj malo \t Poldnem. 21 premogarjev, f1' njih nevarno opečenih, se s tem, da so se plazili ^eh štirih iz jame. -"femogorov se nahaja 15 milj odio od Johnstowna. V ča-Jazstrelbe je delalo v jami 71 premogarjev, kot trdi vodstvo družbe in so se nahajali kakih 8,000 čevljev od vhoda. Rešeni premogar j i zatrjujejo, da je povzročil razstrelbo plin, ki se je na nepojasnjen način vnel. Najprej je prišlo iz jame 16 premogarjev, ki niso bili nič poškodovani. Potem jih je prišlo pa še pet, ki so bi.li opečeni od ' plinskih plamenov. Ti pripovedujejo, da se je naenkrat močno posvetilo in potem je začelo padati vse okrog njih. Vlegli so se na trebuh, kjer je bil zrak toliko čist, da so mogli dihati. Potem so se pa plazili počasi po trebuhu proti izhodu. p venska ženska zveza priredi v aj-deljo skupen izlet v lemont, ill. , nedeljo, 21. julija priredi •genska ženska zveza skupen t na ameriške Brezje, v Le-nf11- Hi. Od vseh krajev Ame-! bodo prihitele članice te od-e slovenske ženske organiza-! na prijazni lemontski gri-« Glavni govornik bo lorain-*JPunik, Rev. Milan Slaje. je potrebno, da se radi J?rav ve približno število izr nc, se prosi vse one iz Cleve-fa okolice, ki se namera-e Pridružiti, da se priglasite o^ ^o četrtka pri urednici Zar-prs. Albini Novak, ali pa pri Jih načelnicah v svoji nasel-l Glede vožnje in o drugem bilo že vse poročano v Zarji tem listu. Zdaj je treba *T> še, da se odločite, če boste jin to takoj, da se ve pripra-J za skupno kosilo. °bili smo poročilo, da se bo-Pridružile tudi članice SŽZ iz raina izletnicam v Lemont, Illinois prihodnjo nedeljo. Gospa Frances Brešak je pridno na delu, da jih zbere skupaj 29, ki bi napolnile en bus in pravi, da jih je že 23 gotovih ter upa, da se jih priglasi še ostalih šest. da bodo vsi sedeži zasedeni. Lahko se sodi, da bodo imele prav prijetno vožnjo, kot je to že navada,, kadar gredo naše ženske na potovanje. Katera se ni še odločila v Lorainu naj se takoj prijavi pri gospej Brešak. želimo vam obilo užitka na prelepem romanju na griček v Le-; mont, Illinois. -o- Brezplačni nagradni listki Vprašajte pri svojem groce-ristu ali mesarju za brezplačne nagradne listke, za katere se bo razdelilo nad 1,000 nagrad na pikniku, ki ga priredi v nedeljo 21. julija Klub collinwoodskih groceristov in mesarjev na Pin-tarjevi farmi. v tem, ko Nemci nadaljujejo z zračnimi napadi na Anglijo, so angleški letalci bombardirali 22 nemških zrakoplovnih pristanov v Nemčiji in v zasedenih krajih. London, 15. jul. — Nemški, zračni napad na južno Anglijo] danes je dodal tri smrtne žrtve in 12 ranjenih. Toda v istem času so pa angleški letalci povzročili Nemcem veliko škodo z napadi na zrakoplovne pristane, tovarne, oljna skladišča in razne železniške kolodvore. Nič manj kot 22 zrakoplovnih pristanišč so v zadnjih 48 urah'bombardirali angleški letalci po Nemčiji in zasedenih krajih. V Bremenu so angleški letalci poškodovali z bombami tovarno za letala. Bombardirali so zaloge olje v Bremenu, Hamburgu in Gelsenkirchen. Angleški narod se popolnoma strinja z obrambenimi pripravami in tudi ne godrnja, ko je vlada začela krajšati živilske' por-cije. Uspehi angleških letalcev so podžgali narod k večjemu odporu in namenu, da se izvaja borba proti Nemcem naprej. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado,« na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50: pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c. Entered as second clas& matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 166 Tues., July 16, 1940 BESEDA IZ MIOM Platforma nima pomena j ! t 111 V Chicagu so se zbrali že par dni pred demokratsko konvencijo najodličnejši voditelji demokratske stranke, da spišejo platformo za volivno kampanjo. Po tej platformi, mislijo, bodo volivci sodili demokratskega kandidata. Če bo platforma dobra in bo vsebovala točke, ki bodo imponirale volivcem, bodo glasovali za stranko oziroma glasovali bodo za ono stranko, katere platforma bo najboljša, najbolj lepo doneča, največ obljubujoča. Toda končno ni platforma stranke, pa naj bo te ali one, nič drugega kot "svete" obljube kandidatov, ki v kampanji obljubljajo vse, kar je pod tem božjim soncem možno obljubiti, izpolnijo pa to, kar morejo oziroma kar se jim zdi prav. Kdor se zanima za politiko že leta in leta, in če se more spomniti nazaj na razne platforme, bo videl, da jih nobena stranka ni izpolnila in da se noben kandidat, ko je bil enkrat izvoljen, ni držal kampanjskih obljub. Ampak stara tradicija ameriške politike je, da se piše platforme in politikarji si belijo noč in dan glave, se prepirajo in bore v potu svojega obraza za gotove točke, ki naj bodo zapisane v platformo. No, nazadnje je to politično življenje in politični cirkus in zato morajo biti poleg drugega tudi platforme, ki bi jih po zaključku konvencije prav lahko dali otrpkom za igračo, pa bi ne bilo nobene škode. Kot se spominjamo je tudi demokratska stranka leta 1G16 zapisala y platformo, da'Amerika ne bo šla v vojno. Kandidat in predsednik Wilson je sam obljubil, da Amerike ne bo peljal v vojno. Vsi vemo, koliko časa je ta obljuba in ta platforma držala. Ampak Wilson je bil pa le izvoljen prav radi te obljube., Zato pa, kadar čitate o platformi te ali one stranke, se ne razburjajte in ne delajte sivih las, pa naj vam bo platforma po volji ali ne. Je prav toliko brez važnosti za politikar-je, kot naj bo za vas. Pred očmi imejte samo kandidata in tega precenite po njegovih besedah in po njegovih dejanjih v preteklosti in po tem ga sodite in volite za najboljšega. Hvala Bogu in bistremu umu ameriških državljanov, narod daje danes malo važnosti na strankine platfiorme. To je dokazal Ameriški institut za javno mnenje, ki je vprašal volivce po vsej deželi: "Ali mislite, da dandanes mnogo volivcev polaga važnost na politično platformo?" Na to je odgovorilo 27 odstotkov volivcev z da, to je, da verjamejo v po litične platforme, 73 odstotkov jih je pa odgovorilo z ne. En namen strankinih platform je, da dajo strankinim delavcem snov za argumente v kampanji. Vsi politikarji, ki agitirajo za svojega kandidata, rabijo v kampanji ene in iste argumente in tako se stranka izogne zapletljajev, da ne bi v enem kraju agitirali v prid kandidatu na eni točki, v drugem kraju bi pa tisto pobijali. Mnogo jih je mnenja in to mnenje ni slabo, da bi moral sestaviti politično platformo kandidat sam in ne stranka na konvenciji. Saj bo nazadnje samo od njega odvisno, če bo izvoljen, da bo izpolnil točke, ki jih vsebuje platforma oziroma kampanjske obljube. Da se volivci ne ozirajo na platformo, kažejo volitve iz leta 1936. Takrat so republikanci dokazovali narodu in tudi dokaze podprli, da Roosevelt ni izpolnil točk, ki jih je vse bovala demokratska platforma iz leta 1932. Toda kljub temu ga je narod tudi leta 1936 izvolil z veliko večino. To dokazuje, da narod voli osebo in ne strankine obljube. Če pogledamo platformo, ki jo je sprejela zadnja republikanska narodna konvencija, je velika večina naroda v deželi, ki sicer redno voli republikansko, ki ne ve o tej platformi drugega, kot da vsebuje točko, v kateri se republikanska stranka zavezuje, da ne bo peljala Zed. držav v vojno. Ne glede na platformo, pa je zbudil republikanski predsedniški kandidat Willkie veliko ali splošno zanimanje po deželi, da bodo volili zanj ne glede kakšno platformo bo imela stranka v kampanji. Willkie predstavlja neko novotarijo, nekaj posebnega, menda pač zato, ker se je tako nenadno pokazal v javnosti. Letos bodo predsedniške volitve v Zed. državah posebno zanimive. Republikanci so nominirali moža, ki je bil do nekaj let vse življenje demokrat in ki se strinja v veliki večini z vsemi Rooseveltovimi vpeljavami. Naj bo demokratski kandidat kdorkoli hoče, tudi sam Roosevelt, bodo mnogi rekli, da ni dosti razlike med republikanskim in demokratskim kandidatom, pa bodo volili raje za republikanca, zlasti taki, ki so iz principa proti tretjemu terminu vsakega predsednika. Kakor se sliši, bodo letos bolj kot kdaj prej odločevali takozvani neodvisni volivci, ki se štejejo, da niso ne v tej ne v oni stranki. Teh volivcev, pravijo, je v vseh Zed. državah do 11,000,000. Od teh bodo odvisne predsedniške volitve v novembru. Ti neodvisni volivci pravijo, se ne ozirajo ne na to ne na ono strankino platformo, ampak bodo poslušali ob.a kandidata ter volili za onega, ki se jim bo zdel boljši. Če bo Roosevelt kandidat in če se jim je zdela njegova administracija povoljna, bodo volili zanj, ne glede na to, kaj jim bo Willkie obljubil. Nezadovoljni bodo pa izročili vodstvo dežele v roke novemu predsedniku misleč, da bo napravil boljše. % - Mladinski pevski zbori že precej časa se nihče ni oglasil v tem smislu, zato sem se namenila, da jaz opišem cilj in aktivnosti naše mladine. O pomenu in namenu mladinskih zborov je bilo že precej po-ročano, a še vseeno se kateri oglasi in pride na dan z vprašanjem, kaj so ti zbori? Po mojem mnenju so ti zbori zelo velikega pomena in so pravi dar za nas Slovence v Ameriki. Tukaj v Clevelandu imamo šest (6) takih zborov v katerih se udejstvuje izključno v Ameriki rojena mladina v starosti od šestega do šestnajstega leta. Vseh skupaj je teh pevcev kakih 250 po številu. V političnem ali verskem oziru so nepristranski. Edini njih cilj je: "Gojiti našo lepo slovensko pesem v tujini in s tem ohraniti naš slovenski jezik vsaj še za nekaj desetletji." Kaj je lepšega kakor slišati pesem iz grl naše tu rojene mladine. Da se pa to doseže, zato je pa treba dajati mladini poguma in pobude. To napravimo s tem, da vselej posetimo njihove prireditve. Seveda, mladina sama ne more naprayiti drugega kakor, da nam prepeva. Zato je pa dolžnost staršev in prijateljev petja, da se zato zavzamemo z večjo vnemo in tako vzpodbujamo mladino do cilja. Ako otrok vidi, da se starši in drugi ne zanimajo, tedaj tudi od njega ne moremo žalosten odgovor matere! Kako more potem kaj pričakovati od svojega otroka, ko mu pusti, da je že tako mlad gospodar v hiši? Zatorej starši, očetje in matere, ki ljubite svoje otroke in inflate resnično ljubezen do svojega jezika in slovenske pesmi, pridite na vaje, pripeljite svoje otroke s seboj, vsak je dobrodošel. Pridite in prepričajte se sami, kako lepo jih uči pevovodja, Mr. Louis Šeme, čitati, peti in govoriti slovensko. On je zelo priljubljen med to mladino. Najti njemu enakega bo težko (se veda s tem ni rečeno, da ni enakega pevovodje), pač pa rečem, da za vzgajanje mladine ga ni mamo tukaj njemu enakega. Sem in tja se sliši od nasprotnikov očitanje, da on dela to samo za denar. Morda pa kdo ve za katerega, da bo učil zastonj. Kar sem znjim! To je menda samo tista naša grda lastnost — nevoščljivost —. Od tega nima nihče dobička, samo narod trpi radi tega. Zatorej še enkrat apeliram na vse. Pustimo vse mržnje in predsodke na stran! Stišnimo si prijateljsko roke in skupno deluj-mo za to prekoristrio stvar, ki nam je najpotrebnejša kar si jih je mogel kateri izmisliti. Saj vidimo, da ne bo več dolgo, ko bodo odrasli-pevci odšli v pokoj in skrbeti moramo za naraščaj, ki bo nadomestil tiste, kateri so izčrpali svoje moči. Ta mladina nam bo pela naprej, z veseljem bo prepevala našo lepo slovensko pesem in to samo pod tem pogo- na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. France iz Ljubljane. -o- Dr. Cerkniško jezero, št. 59 SDZ Člane omenjenega društva opozarjam na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v četrtek 18. julija v navadnih prostorih S. D. Doma ob 7 :30 uri zvečer. Seja je važna, prebrani bodo šestmesečni računi in ker je ta seja zadnja pred 4. avgustom, bo treba ukreniti vse potrebno radi izleta. Obenem pa poravnajte asesment za mesec julij, ker tisti teden po seji ne bom pobirala asesmenta na domu, ker bom odsotna do 28. julija. Prosim da to upoštevate. Martina Hribar, tajnica. -o- Nekaj o potresih dosti pričakovati. S tem pa ni rečeno, di! se nihče ne zanima, dosti je takih, ki žrtvujejo veliko svojega časa in denarja, še veliko pa jih je, ki bi tudi lahko podpirali to stvar. Mnogo je takih, ki se trkajo na svoja narodna, prsa "mi smo Slovenci" in poleg tega še vpijejo "svoji k svojim," ko pa ima naša mladina svojo prireditev, tedaj pa vidiš bore malo tistih na teh prireditvah, ker je menda vse to prenizkotno-za take narodnjake. (žal, da moram kaj takega zapisati!) Po mojem mnenju bi rekla, da taki narodnjaki niso za napredek naroda, ampak so sovražniki Slovencev. V nekaterih slučajih je celo opaziti, da nekatere osebe, ki imajo slučajno mržnjo do druge osebe, ki se mogoče v zboru udejstvuje, tedaj pa namesto, da bi se lepo prijateljsko pogovorili, pa gredo in nasprotujejo celemu zboru. Zakaj smo Slovenci taki? Zatorej prosim in priporočam staršem v Clevelandu in okolici, pošljite svoje otroke k naj bližnjemu zboru." Slavčki" imajo vaje v poletnem času vsak četrtek ob 2 uri v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju; zbor na Waterloo Rd., to je, v Collinwoodu ima vaja vsak četrtek ob 5. uri; "Škrjančki" v Eu-clidu imajo vaje vsako soboto ob pol desetih dopoldne; na Holmes imajo vaje vsaki petek ob pol šestih; "Zvončki" v West Parku pa vsako sredo ob 5. uri in "Kanarčki" v Newburghu vsaki torek ob 5. uri. Torej priložnosti ima vsak dovolj, safno če se hoče zanimati. Če pa nimate zbora blizu in vidite, da je zanimanje, se pa tudi lahko zbor ustanovi. V takem slučaju kar pokličite Mr. Louis Šemeta, ali pa mu pišite in drage volje vam bo pojasnil vse podrobnosti. Tukaj se otroci ne bodo naučili prav nič slabega (kakor se, kadar se potepajo po cestah dan na da,n). Matere, prosim vas ne bodite talce kakor se nam je izrazila pred kratkim neka mati, ko smo jo vprašali, zakaj ne bi tudi njen otrok hodil k petju in veste kaj nam je povedala: — "če hoče, le naj gre, mene ne zanima kaj otrok dela . . .", to je zelo jem, če jo bomo mi starejši na to pripravili. Upam, da ne bo to samo klic vpijočega v puščavi, J. Nagode. i -o- Vrtni koncert v Euclidu Vremenski preroki so še nekam precej dobro spravili vreme v red. Kadar smo nameravali kaj prirediti na prostem, smo bili vedno v strahu — kakšno bo vreme? Vreme se je poboljšalo in zabave na prostem so se začele precej živahno razvijati. Tudi pri nas v Euclidu smo se odločili, da priredimo več vrtnih koncertov in sicer na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Ti koncerti se vrše pod vodstvom WPA. Prvi tak koncert se bo vršil v sredo 17. julija in potem vsak teden enkrat, kar boste videli v naših listih pravočasno naznanjeno. Vsega skupaj bo 10 do 14 koncertov. Dragi rojaki, živeči v tej okolici, vabljeni ste, da se prav vsi udeležite teh koncertov, ker boste v resnici imeli par ur pravega duševnega užitka in tudi vesele zabave. Tako veliko število godbenikov še ni nastopilo na našem vrtu kot jih bo sedaj. K temu koncertu pa je bil povabljen tudi zbor Slovan, da bo pomagal podaljšati koncert in nam bo zapel par pesmi. Seveda se temu nismo mogli odreči in bomo napravili vse, samo da bo koncert bolj živahen. Cenjeno občinstvo je proše-no, 4a se udeleži v kar največjem številu teh koncertov. Vodstvo nas je naprosijo, da bi objavili tudi v naših lokalnih časopisih. Seveda smo jim to tudi obljubili. Zato ste vsi člani tega zbora, ki niste bili v nedeljo na vaji prošeni, da ste gotovo vsi navzoči omenjeni večer in sicer ob sedmih. Končno še enkrat apeliram na vse cenjeno občinstvo, da se gotovo udeleži teh koncertov. Prvič zato, ker kaj enakega še ni bilo v naši okolici, in drugič, ker bi ne bilo lepo, da bi bili na koncertu sami pevci in godbeniki, saj je vse brezplačno. Torej ne pozabite, da se prvi koncert vrši v sredo 17. .julija (jutri večer) ob 8. uri zvečer Vsaka teorija drži le toliko časa, dokler kdo ne postavi druge, boljše, to se pravi takšne, da je na podlagi nje možno razložiti tudi tiste pojave, pri katerih so vse prejšnje teorije odpovedale. Tako smo imeli doslej med drugim tudi zelo različne teorije, ki so skušale zanesljivo razložiti, kako in zakaj nastajajo na zemlji potresi. Izkazalo pa se je, da za vsak primer prejšnje razlage le ne drži in so se zato učenjaki prizadevali, da bi našli boljše. To prizadevanje pa je končno le rodilo sad, seveda za toliko časa, dokler ne pride kdo in tudi to najnovejšo teorijo o nastanku potresa ne ovrže. Doslej smo slišali na primer o zračnih in morskih tokovih, ki nastajajo zaradi razlike v temperaturi različnih zračnih, ozir. morskih plasti..čisto nekaj novega pa je za nas trditev, ki jo je postavil pred kratkim prof. dr. Rudolf Spitaler iz Reichen-berga, da nimamo tokov samo v zraku in na morju, torej na zemlji in nad njo, pač pa tudi v njej sami. Ta učenjak pravi, da tudi goreča snov v notranjosti naše zemlje teče iz kraja v kraj v določenih smereh, od zemeljskega ravnika proti tečajema in nazaj. Tudi ta tok nastane po njegovih trditvah zaradi razlike v temperaturi v raznih zemljepisnih širinah. To svojo trditev pa je prof. Spitaler postavil zato, da bi na podlagi nje lahko razložil, zakaj se pojavljalo zemeljski potresi najpogosteje v gotovih pasovih, drugod pa jih ljudje sploh ne poznajo. To je torej najnovejša teorija o potresih, ki temelji na tokovih tekoče lavd v notranjosti zemlje. Svojo teorijo je prof. Spitaler postavil na podlagi ugotovitve, da je med 40. in 50. stopinjo severne zemljepisne širine skoraj trikrat toliko potresov, kakor na vsej ostali zemlji. Ob tej ugotovitvi je učenjaku padla v glavo misel, da goreča snov v zemeljski notranjosti najbrž ne miruje, pač pa se pretaka od ravnika proti tečaju in nazaj. Razlika v temperaturi med ekvatorialnim in polarnim pasom pride najočitneje do izraza ravno v pasu med 40 in 50 zemljepisno širino. Zaradi različne topline pa se snov v zemeljski notranjosti razleza in krči, kar povzroča, da ravno na tem pasu pride tako pogosto do potresov. Ti podzemski tokovi goreče lave pa imajo po novi teoriji neko doLočeno in stalno smer. O-menjeni znanstvenik trdi, da gre en tok te magme pod zahodno obalo Evrope proti severu, kjer se obrne proti zahodu in se pod vzhodno obalo Severne Amerike vrača proti zemeljskemu ravniku. Drugi tok goreče zemeljske notranjosti teče pod zahodno obalo Severne Amerike proti severu, kjer zavije proti vzhodni obali Azije, od koder se vrača k ravniku. Na južni zemeljski polobli teče magma — tako domneva prof. Spitaler — vzdolž zahodne obale Južne Amerike .proti jugu, se v Tihem oceanu obrne na zahod ter se vrne k ekva- torju. Drugi tok gre na zohodni strani Avstralije proti jugu, nato južno od Nove Zelandije skupno z južnoameriškim tokom pod Polinezijskimi otoki proti zemeljskemu ravniku. To so doslej seveda še samo naziranja prof. Spitalerja. Kadar gre za sprejetje kakšne nove teorije, pa je znanstveni svet seveda zelo previden in natančen. Vsako trditev hoče prej temeljito preskusiti in dognati, če res v vsakem primeru drži. Tako bo tudi ta najnovejša teorija o nastanku potresov morala prestati hude preskušnje. In če bo le vzdržala, bo z njo možno razložiti potrese marsikje, kjer je doslej vse znanstveno "orožje" odpovedalo. -o- Neodločena bitka v Ska-geraku leta 1916 Kneževina Luksemb^2 Ta dežela, ki so jo pred! kim zasedle nemške čete, j' la do 1830. leta belgijska vinca. Nato je bila ust^m kneževina, ki ji je vladal|eij leta 1919 vojvodinja Šarjim( Ta je imenovala 15 člansko^ ^ tovalstvo, zakonodajno <40č pa je imel 55 članski parlaf^ poslancev, ki so bili izbran« n dobo šestih let. Volilno P't ( co so imeli vsi polnoletni^ ščani obojega spola, volitv|ok( so bile tajne. Predsednik^ de je imel 5 ministrov, ki s sko-frankovskem. Srednjfli" je 25, osnovnih okrog v ' univerz ni. Po veri so £ vsi državljani katoličani ^ c 6000, ki se imajo za atejjj. Glavni proizvodi so 1 ruda (7.76 milijona ton jPr in oglje. Železnice so 1,1 ljali Francozi. }V( Oborožena sila je bila sf ljena iz bataljona prost*® J cev in orožnikov — skupa mož. Kneževina šteje okrogfTv^' 000 prebivalcev in se df; 11 kantonov. Glavno j® ^ Luksemburg šteje 58,00"f°S bivalcev. fen Nemci trdijo, da niso vidnem ozirtj omejili luks^ij ških pravic. jkge to el : li. Morska ožina Skagerrak se vleče med polotokom Jutlandom in Norveško ter je velikega pomena za Anglijo, Nemčijo in Rusijo. Ožina je dolga 225, široka pa do 150 km. Največja globina morja je pri Arendalu (809 m). . Ko so Nemci pred nedavnim začeli prevažati svoje čete na Norveško, je prišlo v Skagerra-ku do morske bitke, ki je podobno kakor v prejšnji svetovni vojni, zavzela precejšen obseg. Tudi takrat so Nemci spoznali, da so na morju Angleži močnejši in so se zato omejili na pod-morniško vojno. Tu pa tam je tudi prišlo do odkrite borbe, vendar ne v velikem obsegu. Glavni spopad med sovražnimi mornaricami se je odigral 1916. leta v Skagerraku. Takratni poveljnik nemške mornarice podadmiral von Scher se je odločil, sporazumno z ostalimi nemškimi poveljniki, da bo Angleže napadel na morju in razbil blokado. Pred pomorsko bitko so poizkusili Nemci napasti Angleže v njihovi domovini z devetimi zeppelini. 6. marca je priplula nemška mornarica do ustja TemZe, kjer je bombardirala nekatera obrežna mestva, bitko pa je onemogočila gosta megla. 31. maja 1916. leta je odplula nemška vojna mornarica ob 2 ponoči iz Wilhelmshafe-na. Na ogled so bile poslane podmornice, takoj za njimi del mornarice pod poveljstvom admirala Hipperja, drugi del pa pol drugo uro pozneje pod admiralom Scherom. Poveljnik angleškega bvodovja je bil admiral Jellicoe. To pomorsko bitko lahko delimo na dva dela. Najprej se je spopadlo šest angleških bojnih ladij,"ki jim je poveljeval admiral Beatty, s petimi nemškimi laljami pod poveljstvom Hipperja. V tem spopadu sjo; bili Angleži močnejši, vendar so po nesreči izgubili dve veliki križarki "Queen Mary" in "Endefanteageable," / nakar se je admiral Beatty umaknil proti severu, za njim pa je hitel Hipper, ki se mu je pridružil še Scher z glavnim delom nemškega brodovja. Glavni del velike bitke pa je bil spopad med JelHcoem in Scherom. Prvi je imel 37 velikih bojnih ladij, drugi pa 21. Večje število je bilo tudi manjših ladij. Oba nasprotnika sta vrgla v to bitko skupaj nad 2 milijona ton in 600 topov težkega kalibra. Po naravnost peklenski borbi, so se morali Nemci umakniti. Nekateri trdijo, da bi bil lahko angleški admiral Jellicoe popolnoma uničil nemško brodo-dovje, kar pa se ni zgodilo zaradi njegove neodločnosti. Izgube so bile sledeče: Angleži 6 velikih in nekaj manjših ladij s 115,000 tonami, Nemci 2 veliki in nekaj manjših ladij s 61,000 tonami. Izid bitke smatrajo za neodločen, vendar se niso upali Nemci nikdar več na odprto morje in so se omejili na podmorni-ško vojno. IZ PRIMORJt — Smrt je gospodar'?^ Dornbergu na Vipavsk^11 hudo gospodarila smrt. tek, na Telovo, sta v isti' žala na mrtvaškem odr^ Cotič, grobokop, ki zapu* ^ • no in štiri nedorasle otrf \01 ter njegov sosed 19 letni Kavčič. Oba sta podlegl' 11 pljučnici. V petek je usC mlado življenje 12 letner u Baša, a v soboto je daljši bolezni vdova M Berce-Budična. rpt Umrla je tudi najstai'6! a na v fari, 94 letna AnC"^ •Žefetova. Kaj čuda, če |raf položenje vaščanov vsefr 1 bilo precej razglašeno, alf števamo poleg številnih _ ;,G še poplavljanje rrinogih ^ '' odhajajočih fantov in iuC,^ —Nesrečna mati. V Pi u je 62 letna mati Alojzij lani-Feliksova že dolgo j, na neozdravljivi bolezni- ' bil te dni njen sin polpfs^ orožne vaje, si je to tako vzela k srcu, da se je P0'1^..' so vsi domači že spali, v^ dena splazila na prosto v . . Drugi dan so jo našli tfjL vodi. ^ IZ DOMOVIN^ t —Ljubljana. S krampo »"Ta kar hudo usekal po nog'&at 1 .s Leben, sin zidarskega po',sai štepanje vasi. f^e —Desno roko si je zlo'iF' delu mehaniški 'vajenec lanec, ki dela pri tvrdki ^ ^ can Motors. rVll — Nesreče. V Št. Pap; lihf^e d°Wte prej denarja, da neŽtlVa vsa*j naslov!" pobro! Držal bom pismi v gV|h Pa si poglejte naslov." v!aPeto sva pogledala po na- Jih. n % ,„ ,dlljRes!" sem dejal. "Dajte mu ' p, Bernard!" ,o Jsmi sta bili naslovljeni na mi rtlar<1°vega očeta. Najbrž tei#.n ®e ni vedel, da so mu u-> je|li očeta. on ||ernard je brž naštel denar. 50 uporen je vtaknil Buller pje v žep in nama izročil laf\ rps|° zavezoval culo, sva o-:upjPa' so v njej nekaj ble-|Naglo je segel Bernard — rogNekel zlato uro. e d'* ra je moja! Pustita jo!" 10 | hudoval Buller. ^Orogledali bomo, koliko je," fienil Bernard in odprl po- i ■ iksep)clJ ni navita. Dajte jo na-l>. _ je p0 njej. k iptopi" sem ga ustavil in ga Itfipl za roko. "Nič ne škodi, če M- Bodete vkljub temu vsaj daifedeli, koliko je ura;» vskfAUanova ura —!" je vzklik- t. VBernard. gtijsRes—Kako pa je prišla )dr«J Ura v vaše roke, mož?" ipu?Ka.i vas briga!" je dejal otr#ljovalno in se mi skušal iz- tniMn leglf1110®0 naju briga! Tale 3 uS^etnan je brat tistega mOža, tnef6 ura njegova last. Zato se un#me pobrigati za njo. Povejte ste j0 dobili!" |>pov je bil v zadregi. ;ar|AIarshal mi jo je daroval," An*fTravil- če jfažete!" ga je zavrnil Ber-/se vj 111 »i pokazal uro. "Po-() aliJte si tele kamene, Charley! nihl Je vredna majmanj tri -sto •ih Take ure nihče ne da- i mf sv°J'emu slugi!" j pCVl?n, Bernard! Poglejte še jzi»oči! Moža bom medtem dr- ig0 Irci sni.; a° sem ga prijel za rame-)kliC; ^aman se mi je skušal iztr-ikoLfrdito je zabavljal, poflf . ste? Kdo vam daje vST ico> da stikate po mojem to yru? Poklical bom na poli iflf ,in VaJu dal linčati!" pe počenjajte neumnosti, — ^Cer se utegne zgoditi, da .jgva vas linčava!" jllilrrijel sem ga z desnico za npO^'Takole! Le kar poskusite nog'pati, Pa vas stisnem, da vam pol|sape zmanjkalo.'-' fniel sem ga popolnoma v ob-zl<#i, vdal se je. c ^Bernard je preiskal kočo. [ki t Ničesar ne najdem!" je avil. pe- 'No, torej _!" je hropel a l4 r- "^Pustite me pa mi vr-tnif Jf uro• Moja je!" pod Le počasi, mož! Zmeniti se t m m°ramo, kaj bova počela z jos«' aj mislite, Bernard, kaj bo-[aril (z njim?" >lju?! Ur° je ukradel, o tem ne •jjii'omim." pad(Seveda!" 11 Pf) niti mora meni." P0'i. razume!" |In kako ga bova kazhova- ^n»t{t»»i»mi»»H»u»»»»in;ii!tm:n»:»!»»n»ii»iiiiiii»»»»»«»»iiiii»mS [JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU «»it»n»»iitt»»tt»:nn»i»»t»n»i»»tt»mmmiuii!>»»i»iiii»tt»»ni»»»mmmi Štabnemu nadogničarju Von-čini se je pa zdelo, da jaz pri tem poslu vse preveč lenarim in ker sem se mu menda še nekaj zameril, me neke nedelje nazna-či, da grem na stražo k topovom, ker sem bil glasom moje službe prost vaj in straže. Ko je poročnik Zaje to zvedel, je takoj podvzel korake in dosegel, da mi ni bilo treba opravljati nobene druge službe kot to za kar sem bil naznačen. Temeljito je nad-poročniku Juvancu dokazal, da zdaj ko imam jaz v oskrbi častniško kuhinjo, dosti manj stane, a postrežba je pa dosti boljša, in tako je Juvanc odločil, da jaz ostanem tam zakar sem naznačen in "vi, gospod štabni nad-ognjičar," je dejal, "si izberite pa drugega moža." Tako je potem tudi obveljalo, ter me potem ni več skušal sukati, ne štabni nadognjičar ne kdo drugi in vse to po volji in prizadevanju poročnika Zajca. Radi njegove naklonjenosti na Koroškem ga potem nisem pozabil in sem se potrudil k njemu. Bi, ako bi bilo tako treba, rajši druge obiske opustil kakor pa tega: prvič, ker mi je bil res dober, drugič, ker je bil iskren in pa pošten in je bil dober ne samo do mene, pač pa tudi za druge. Njega sem spoštoval ko sem bil pri vojakih in ga še sedaj, ko je že dolgo izven te službe ter živi v civilu. Dolgo sva se razgovarjala o tistih časih in sedanjosti; v pogovoru z njim sem izvedel veliko. Drugi dan pa sem se poslovil od mojega nekdanjega poveljnika, ki me je lep kos pota spremil, potem pa sem se odpeljal nazaj v Novo mesto. Novo mesto, ponos Dolenjske, klavža, katero sem si tudi jaz ogledal; potem sem si ogledal še frančiškansko cerkev ter še druga mestna poslopja, ki so prav čedna in prijazna. Novo mesto šteje nekaj nad 4,000 prebivalcev. Promet je tu zelo živahen, kar pričajo številne dobro založene trgovine in tudi industrija je dobro razvita. Mesto je prav čedno, četudi ima bolj kmetsko lice in v gotovih ozirih se mi je še bolj dopadlo kot pa v Ljubljani. Ko sem opoldne sedel v gostilni pri obedu, sem imel priliko poslušati pridne pa vesele Dolenjce, ki so prišli v mesto po raznih opravkih, potem so pa modrovali pri čaši vina kot kaki diplomatje. Kdor hoče slišati razne zanimivosti, to stori najbolje, da gre v kako gostilno, mesto v hotel; v gostilno pridejo razni sloji, po večini kmetje, obrtniki, delavci, ki govorijo naravnost kakor mislijo, odkritosrčno in poljudno domače, dočim sedi v hotelih po večini gospoda, ki gleda le na preciznost, kako se kdo obnaša, govori, itd. Najbolj zanimivo je v gostilni ob kakem sejmu ali podeželskem žegnanju, ko človek ob takih prilikah sliši toliko zanimivega pa tudi često poučnega. Zato sem jaz dosti rajši šel v gostilno kot pa v hotel ; tako sem napravil v Novem kev sv. Jurija, kjer je bil krščen veliki misijonar Indijancev, škof Baraga. V tej cerkvi sem si zlasti ogledal oni krstni kamen pri katerem je bil Baraga krščen, potem sem si ogledal še druge zanimivosti. Ko sem obiskal še ondotnega g. župnika, sem se odpeljal v Malo vas, da sem si ogledal še Baragov rojstni kraj. Prišedši v Malo, vas, so mi lastniki rojstne hiše Baragove razkazali vso hišo, kjer me je predvsem zanimala soba, v kateri je bil 29. junjia 1797, rojen veliki ameriški Slovenec, škjolj Irenej (Friderik Baraga, žal, da ne morem preveč pohvalit stanje Baragove rojstne hiše in bi želel, da bi se ji posvečalo več pozornosti ter se jo držalo v boljšem stanju. Ta hiša bi morala biti nekak naroden spomenik Slovencem. Tako častno je Baraga proslavil ime našega naroda v Ameriki, ko se je posvetil delu izobraževanja in kulture med Indijanci in zdaj se še dela, da ga Cerkev, postavi na oltar, pa je njegova rojstna hiša bolj zanemarjena. Kaj naj reče tujec o našem narodu spričo tega? Slabo mnenje dobi o narodu iz katerega je Baraga izšel. Zato naj bi se merodajni krogi v stari domovini za to hišo bolj zanimali. Slovenci v Ameriki so se potrudili, da so mu postavili v Jugoslovanskem kulturnem vrtu dostojen spomenik, ki ga Baraga zasluži, rojaki v stari domovini naj«bi pa poskrbeli, da se mestu in tako sem često napravil tudi v Ljubljani, da sem šel ali k "Figabirtu" ali pa v kako drugo podobno gostilno in poslušal kmetsko modrovanje, kaj narod misli in kako po svoje razne stvari sodi. Ko sem si ogledal Novo mesto, sem se z vlakom odpeljal v Trebnje, kjer sem obiskal bivšega Amerikanca g. Mlakarja, je kakor polotok, katerega ustvarja temndzelena Krka, ki se vije okrog mesta ter daje gledalcu tem lepšo sliko, čim bolj ga gledaš tem bolj se ti dopade. Panoramo mesta poveličuje stara kapiteljska cerkev sv. Mi- ki je svo.ječasno živel na West Parku, potem sefti si ogledal trebjanski grad, ki je bil nekdaj last staršev škofa Barage, od tam pa sem jo ubral kar po bližnjici, preko gozda v Dobernič, kjer sem si ogledal župno cer- častno in v lepem stanju ohrani njegov rojstni dom. Pred odhodom iz Baragove rojstne hiše so mi dali še spominsko knjigo, v katero sem se podpisal, potem pa sem se odpeljal nazaj v Trebnje, kjer sem pri Mlakarjevih prenočeval, drugi dan pa sem se odpeljal nazaj proti Ljubljani. S tem pa še ni bilo konec moje poti po Dolenjskem. Dr. Tr-dan me je že dosti prej povabil, da greva v Ribnico in pa v Sušje in tako se je tudi zgodilo; obljubil sem mu in v soboto zjutraj 26. junija sva se odpeljala z dolenjskim vlakom proti slav- ni ribniški dolini. Med potoma mi je dr. Trdan razkazoval skozi okno vlaka razne kraje, mimo katerih je vozil vlak ter pripovedoval o zanimivosti teh krajev. "Vidite," je dejal, "tamle je sv. Anton na Rebru, tam" stari grad čušperk," ki je meni znan še iz Lahove povesti "Uporniki," potem mi je pokazal, kje je Rašca, kjer je bil rojen Primož Trubar, mi pokazal oni kozolec, na katerem je Levstik pisal "Martina Krpana," kje je bil rojen Stritar, itd. Vlak pa je drvel naprej ter se končno ustavil v Ribnici, kjer naju je že čakal z konjem in vozom g. Alojzij Trdan, brat dr. Trdana. Naj prvo naju je peljal v trg Ribnico, kjer sva obiskala dekana Skubica, ki nama je razkazal obširno pa lepo ribniško cerkev, ki je posvečena papežu in mučencu sv. Štefanu. Po zaku-ski v gostilni sva se oglasila še pri Novakovih, kjer so oče Novak vprašali kako kaj njuni hčeri Neža in Franca, ki sta tudi v Clevelandu; nato smo se odpeljali naravnost v Sušje, kjer smo se ustavili pred Mihatovo hišo, ki je rojstni dom dr. Trdana; tu je bil že pripravljeni obed, takoj po obedu pa smo se odpeljali k Novi Štifti, ki je ne daleč od Sušja. Pod gričkom na katerem stoji cerkev, smo izstopili ter šli peš do cerkve, ki je za Ribniško dolino ter nje bližne kraje tako imenitna božja pot, katere zgodovino mi je med potoma pravil zgovorni g. dr. Trdan. Po pripovedovanju je bila cerkev Matere božje sezidana na pobudo Matija Furlana iz Sušja, kateremu se je prikazala Mati božja ter mu razodela željo, da bi se nji na čast postavilo cerkev. Pobožni Furlan je imel pa pri tem težkoče. Ko je to javil gosposki, so ga zaprli češ, da ni pri pravi pameti. Na svetu je pa vedno tako, da ako Bog hoče nekaj izvesti, to izvede kljub vsem zaprekam. Tako je bilo tudi tukaj, da se je premostilo vse ovire ter se pričelo z zidanjem cerkve, ki je bila zidana v letih 1641 — 1671 ter je posvečena Devici Mariji Vnebovzeti. Cerkev je prav lepa ter je ponos ondotne okolice, še bolj pa slovi kot odlična božja pot, kamor radi romajo iz bližnjih in daljnih krajev Ribniške doline. Znamenitost pri tej cerkvi so Svete stopnice, katere mi je poleg drugih zanimivosti v cerkvi pokazal dr". Trdan, kateremu je to Marijino svetišče še posebej prav pri srcu, ko je kot mlad novo-mašnik prvič stopil pred oltar Marijin ter ondi opravil svojo novo mašo. ;Dalje prihodnjič.) -o- mozatajevanje Indijancev. V nekem hotelu v Washing-tonu je kosilo več indijanskih poglavarjev. Ko je eden izmed njih videl, kako si je neki beli gospod nasul popra v juho, je tudi on vzel posodico s poprom in si ga precej veliko natresel na krožnik. Ko je začel jesti, je bil navidezno čisto miren, vendar pa so mu, ko je začel poper le preveč peči, tekle solze po licih. Njegov sosed" je to opazil in ga je vprašal: "Zakaj jokaš?" — "Mislil sem na svojo rajno staro mater," se je glasil odgovor. Sedaj si je natresel pa tudi drugi Indijanec popra, ki je nanj enako učinkoval kakor na njegovega soseda. Tedaj pa je prvi Indijanec ostro pogledal in vprašal: "Zakaj jokaš?" — "Jaz jokam," je dejal drugi, "ker te tvoja stara mati ni vzela s seboj, ko je umrla." -o- PRVA POROKA V BELI HIŠI Poročila govore, da je bila prva poroka v Beli hiši 11. marca, 1811, ko sta se poročila Mrs. Washington, ki je bila sestra Mrs. Madison, z sodnikom Thomas Todd iz države Kentucky. IZ DOMOVHE i Žganje in kolera Na tej sliki vidite ctmerikanske bombnike, katere rinejo francoski mornarji čez kanadsko mejo, da bodo od tam poslani v Anglijo. Kajti ni dovoljeno, da bi leteli preko meje. Prvotno so bili namenjeni za Francijo. —V Meranu v Italiji je umrl ugleden tamošnji trgovec Ivan Smukavec, po rodu Ljubljančan. Živel je v Meranu že celih 48 let, pa je še vedno z veseljem prihajal na počitnice v Slovenijo, katere lepoto je potem poveličeval svoji družini in znancem v tujini. — V župni cerkvi v Veleso-vem sta se poročila dne 8. maja g. Ciril Vidic, ravnatelj hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, in gdč. Marija Zaletel, hči trgovca iz Št. Vida nad Ljubljano. Istočasno sta se poročila g. Franc Zaletel, trgovec iz Št. Vida nad Ljubljano,,in gdč. Darinka Naglic, zasebna uradnica iz Ljubljane. Poročne o-brede in sv. mašo je opravil za oba poročna para — ženinov in nevestin brat g. Vinko Zaletel, kaplan v Tržiču. —Nova grobova. Na Cesti na grad je umrl 79 letna zasebni-ca Ojsteršek Marija, na Cesti na Dobravo pa 83 letna zaseb-nica Verlič Ivanka. —Janeza Vidica, tesarja iz Ovsiš, je v hlevu sunila krava. To pa bi še ostalo brez posledic, če ne bi bil Vidic pod močjo sunka padel vznak tako nerodno, da si je pri tem zlomil nogo. •—Neznan, brezobziren mo-tociklist, ki je bil povrhu še tak zajec »in reva, da jo je potem, ko je zakrivil nesrečo, odkuril meni nič tebi nič — kakor da se ne bi bilo nič zgodilo — je podrl na cesti pečarja iz Podutika, Stanka Turka. Turk se je pri padcu precej poškodoval. —V škaf vrele vode je padla štiriletna delavčeva hčerka iz Gor i j pri Bledu, Breda Kobilca. Precej nevarno se je opekla. —Žena univerzitetnega sluge v Ljubljani, Tončka Rosto-har, je padla s kolesa, pa tako nesrečno, da si je poškodovala hrbtenico. MALI OGLASI Slika je bila poslana potoni radia iz Berlina in nam kaže trnk,.ki je ojmndjen z zvo-čnikom, potom katerega Parižani poslušajo najnovejše vesti. V prometu je" več takih trukov v glavnem mestu Francije. Včasih je bila znana popevka, da je "žganje dobro zoper kolero." A medicinska veda ne soglaša s tem receptom. Kakor poroča "švicarski medicinski tednik," je leta 1848, ko je kolera hudo razsajala, pomrlo za kolero vprav največ pijancev. Tudi slavni Robert Koch, ki je odkril bacile jetike, je že dognal, da pobira kolera vprav tiste, ki popijejo dosti alkohola, kar so mu potrdili preizkusi s kunci. Omenjeni tednik poroča dalje, da so raziskovanja dognala, da tudi pljučnica pobira več pivcev kot abstinentov. V 8,400 primerih pljučnice je pomrlo 22 odstotkov takih oseb, ki so malokdaj pile ali ki sploh niso uživale alkohola, dalje 34 odstotkov takih, ki so alkohol zmerno pile in 49 odstotkov talcih, ki so bile vdane pijančevanju. Dokazano je tudi, da različni serumi zoper bolezni alkoholikom ne zaležejo tako kot abstinentom ali zmernim pivcem. -u-- Samozatajevanje Indijancev škof Wiple, ki je krog l^ta 1900 misijonaril med Indijanci, .je pripovedoval sledečo zgodbo, ki označuje mirnost in sa- Naprodaj Radi bolezni je primorana prodaja 6-sobne hiše; velik lot in garaža, na Nauman Ave., v bližini Lake Shore Blvd. Če bi radi lep dom in poceni, se hitro odločite; cena je $5,000. The Streinic Realty & Development Co. Inc. 18000 Lake Shore Blvd. Išče službe Graduiarana bolničarka bi rada dobila službo pri kakem zdravniku, najraje v državi Ohio in ki govori tudi slovensko. Pokličite KEnmore 6850 in sicer od 2. do 4. popoldne, ali 7. do 8. zvečer, razen ob sredah in sobotih zvečer. (169) ••i-iMMrftr wrt 'i i .«M lino h krstu. Tedaj je Lavrans dejal, naj gre z njimi na planino : da se bo drugi dan zvečer vračal domov in dobro in varno bo zanjo in pogansko otro-če, ako ju bo spremljalo toliko mož. Isrid se je zahvalila: "Po pravici rečeno, sem prav na to čakala: Kar nas je siromakov tu gori pod vrhom, vemo, da si, če le mogoče, vselej nared za prijazno uslugo, kadarkoli prideš v vas." Nato je stekla navkreber, da M vzela s seboj culo in plašč. Lavrans se je dobro počutil med temi malimi ljudmi, ki so prebivali po lazih in zakupnih zemljiščih visoko na skrajnem rohu soseske; v njihovi družbi je bil vselej vesel in šaljiv. Pogovarjal se je z njimi o življenju gozdnih živali in severnih jelenov po gorskih prostranstvih, pa tudi o vsakršnem škrat-ju, ki se pojavlja v takih krajih. Pomagal jim je z nasvetom in dejanjem in še sam je pri tem poprijel, pregledoval jim je bolno živino, se družil z njimi v kovačnici in pri tesarskem poslu, da, včasih je celo napel vse svoje moči, ako je šlo za to, da prevalijo posebno težko skalo ali izrujejo korenino. Zato so ti ljudje vsekdar z veseljem pozdravljali Lavransa Bjorgulfsona in Guldsveina, velikega rusega žrebca, na katerem je jezdil. Bila je to krasna žival z lesketajočo se dlako, belo grivo in belim repom ter svetlimi očmi. Bfl je močna in drzna žival, tako da se je širil o njem glas po deželi; kakor ovčica pa je bil pohleven nasproti Lavransu, ki je rad pravil, da mu je ljub kot mlajši brat. Prvi Lavr^nsov posel je bil ta, da si je hotel ogledati grmado na Ileimu. Kajti v težkih, nemirnih časih pred sto ali več leti so kmetje visoko nad dolinami ponekod v gorah zložili grmade, podobne lesenim skla- dovnicam v ladjedelnicah vdolž obale. Toda te grmade v gorskih srenjah niso spadale v področje deželne brambe. Oskrbovale so jih kmetske tovarišije in njihovi člani so se pri tem poslu menjavali. Ko so prispeli na prvo planino, je Lavrans razsedlal vse konje razen -tovornega in jih spustil na tamošnjo loko, nato pa so začeli stopati po strmi stezi v breg. Ni dolgo trajalo in že se je zasvitalo med drevjem. Veliki bori so stali mrtvi in beli kot okostnjaki na močvirju — in zdajci je Kristina zagledala vse naokrog gole sive skale, ki .so kipele v nebo. Včasih so se delj časa vzpenjali čez sipine in tu pa tam je po stezi tekel potoček, da jo je oče moral dvigniti v naročje. Veter je krepko ii) sveže vlekel tam. gori in med vresjem je bilo vse črno borovnic, vendar je Lavrans dejal, da še zdaj ne utegnejo ustavljati in jih brati. Arne je zdaj tekal naprej, zdaj zaostajal, trgal Kristini vejice z jagodami in našteval gospodarje planšarskih koč, ki so jih videli pod seboj v gozdu — zakaj v Ko je Lavrans o tem zvedel, je omenil, da' je bil Eirik nedvomno prestrog nasproti Kristini, saj je vendar še tako majhna. Dejal je, da se bosta z duhovnikom že še pomenila, vendar ga je Ragnfrid prosila, naj tega nikar ne stori, češ da je otrok dobil samo to, kar .je zaslužil, če. se je udeležil tako sramotilne igre. Zato Lavrans stvari ni več omenjal, Arneta pa je pretepel, da fant kaj takega še ni pomnil. Kg so jahali mimo pečine, je Arne zato potegnil Kristino za rokav. Črhniti se nič ni upal zaradi Lavransa, ampak se je skremžil, se nasmehnil in se plosknil po zadnjici. A Kristina je le sramežljivo povesila glavo. Pot je zavila v gosto šumo. Jahali so pod skalnimi robmi. Dolina je postajala ozka, in mrka in reka je vse bolj šumela in bobnela. Kadar jim je zable-stela pred očmi, je ledeno zelena in belo razpenjena drvela med strmimi pečinami. Gora je bila na qbeh straneh doline črna od gozda, soteska je bila mračna, neprijetna in ozka in zdaj je hladno zapihalo po njej. Prekoračili so po brvi potok, ki je tekel po globeli, in kmalu so zagledali most čez reko spodaj v dolini. V votlini malo niže od mosta je prebival povodni mož; Arne je hotel o tem nekaj praviti Kristini, pa mu je Lavrans strogo velel, naj v gozdu molči s takimi govoricami. Ko so prišli do mostu, je skočil S konja in ga za povodec prepeljal na ono stran, pri tem pa je ž drugo roko držal otroka čez pas. Na drugi strani reke se je jezdna pot dvigala strmo navkreber, tako da so možje razja-hali in šli peš, oče pa je posadil Kristino v sedlo, da se je mogla držati za zapogo; tako je smela sama jezditi na Kuldsveinu. Nove sive stene in modri vrhovi z belimi progami snega so se začeli dvigaiti nad pobočji, ko so dospeli više, in tedaj je Kristina opazila, kako se med drevjem nerazločno belijo naselbine, ležeče severno od soteske. Arne ji je kazal in razkladal, kako se kličejo kmetije, kar so jih mogli razločiti. Visoko gori na rebri so prišli do majhnega naselja. Ustavili so se ob plotu. Lavrans je za-ukal in odmev glasu se je nekaj časa odbijal od gora. Navzdol sta med malimi zaplatami obdelane zemlje pritekla dva moža, domača sinova. Bila sta izvrstna smolarja in Lavrans ju je kanil najeti, da bi mu žga-la katran. Za njima je prišla mati z veliko skodelo hladnega mleka, kajti dan je res postal vroč, kakor so možje pričakovali, Louis Majeis 6410 ST. CLAIR AVE. £ ni l^T ^T l^C )n EDINA SLOVENSKI J : trgovina obuval na St.Claii# . . . JAKO ZNIŽANE CENE SO SEDAJ t VSEM BELEM OBUVALU c _________________— — rlBl "Videla; sem, da imaš hčerko S seboj," je dejala po pozdravu, "pa sem rekla, da si jo moram ogledati. Razvezi ji vendar za-vijačo; pravijo, da ima krasne lase." Lavrans je storil po njeni prošnji in Kristini so se lasje usuli čez pleča prav do sedla. Bili so gosti in zlati kot zrela pšenica. Isrid — tako je bilo ženi ime — je segla vanje in dejala: "No, zdaj vidim, da ljudski glas, ki je šel o tej tvoji deklici, ni pretiraval — prava lilija ti je in na oko je kakor viteški otrok. Tudi mile oči ima — po tebi se je vrgla in ne po Gj^slin-gih. Daj Bog, da ti bo v veselje, Lavrans Bjorgulfson! Guldsveina pa jahaš prav tako strumno kot kakšen dvorjan," se je pošalila, drže skodelo, iz katere je Kristina pila. Otrok je zardel od veselja, kajti dobro je vedel, da je oče veljal za najlepšega moža daleč naokrog, in kadar je stal med svojimi hlapci, je bil na oko pravcati vitez, dasi je bil po vsakdanji domači navadi skoraj čisto kmetski oblečen. Nosil je precej širok in kratek volnen jopič zelene barve, razklan za vratom, tako da je izza njega bilo videti srajco; poleg tega je imel golenice in čevlje iz nebarvanega usnja, na glavi pa starinski širokokrajec. Za okras je nosil le gladko srebrno zaponko na pasu in majhno iglo v srajci na prsih, za vratom pa se mu je blestel košček zlate verižice. /La/vrans jo je vedno nosil na sebi, na njej je visel zlat križec, posut z velikimi kristali kamene strele; križec se je odpiral in v njem je bil košček mrtvaške srajce ter, nekaj las svete gospe Eline iz Sovdesa, kajti Lagmanovi so izvajali svoj rod od ene izmed hčera te blažene žene. Kadar pa je bil Lavrans v gozdu ali pri deluj je navadno spustil križec v nedrje, da bi ga ne izgubil. Nagradni listki! Zahtevajte pri vašem gr oceristu ali mesarju brezplačne nagradne listke, kateri upravičujejo do 1,000 nagrad, ki bodo razdeljene v nedeljo, dne 21. julija na Pintarjevi farmi ■ob priliki piknika Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinivoodu. W0m Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovensC*: katoliška podporna organizacija v Združenih So i i;ki, Državah Ameriških, je: __^^__4ih, Kranjsko-Slovenska fl| Katoliška JedjjS V Čl Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, 118»% z POSLUJE ŽE 47. LETO |e, ] Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v g]0 se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe; operacije, proti iezni in onemoglosti. *" P- K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od I nt do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruje« 0 , lahko od $250 do $5000 posmrtnine. ». V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavaruj^, razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je*po nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom, narašča- a . slučaju, smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. OtroK<> lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani U ■ izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: q Zavaruješ se lanko za $2.00: $100 in SOc na dan all 15.0C >, t«aen. Asesment primerna nizek. 1Vir K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zaV'1 Bi vanja. \ dl, Clanl ln clanice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo " 1 rezervo Izplačano v gotovini. jtn Nad 70 Itt stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih *4ar< mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki 7 le haja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku in ka