OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ♦ ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIV.—LETO XXXIV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MARCH 26, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 60 ^OVl GROBOVI johanna cimperman Po dolgi in mučni bolezni je Preminila v soboto popoldne Jo-Cimperman, stara 76 let, Janujoča na 1256 Sherman St., 3-fon, Pa. Doma je bila od Iga, Odkoder je prišla v Ameriko leti. Bila je članica SNpj. • Pokojnica zapušča soproga °seph, doma od istotam kot po-ojnica, šest otrok: Mrs. Jean aklich v Yukon, Pa., Mrs. Mol-l poveska. Frank, Mrs. Nellie v Euclidu, Ohio, Mrs. Stritof Teacher»v Yukon, Pa., ^ oseph ter osem vnukov. Po-g ®e vrši v torek zjutraj ob • iz Riensel pogrebnega za-0 a v Parrell, Pa. Pokopana bo ^ pokopališču v Sharon, Pa. ^®NNIE kovacic v bolezni je preminila %c, Pstek popoldne Jennie Kova-34r Cehun, stanujoča na ^ ^ 78 St., stara 59 let. Do-ie^ od Hrastnika na Šta-Kem, odkoder je prišla v pred 40 leti. Bila je čla-društva Bled, št. 20 SDZ in ^^žnice št. 15 SŽZ. zapušča sina Anthony, Qj Mrs. Jennie Firem, Mrs. McChristy in Mrs. Eliza-gg ^lanick ter vnuke. Pogreb v torek zjutraj ob 8.30 K ^ pogrebnega zavoda Louis (.J v cerkev sv. Lovren- sčp n nato na pokopali- ^alvary. ^^Nces nose in mučni bolezni je domu svoje hčere cgg Westropp Ave., Fran-preje Ubic, rojena in Stara je bila 62 let for? ^^»ovala na 22331 Beck-biij Euclid, O. Doma je trg !f. ^^81 Podlož, fara Stari v 3®r zapušča sestro Mari-sorodnikov. V Ameri- jo in Se i bii^ "1 tiahajala 46 let in je Itrosu podr. št. 14 SŽZ, Slovi 3 Prog. Slov., pev. an in kluba Ljublja- ^^.pušča soproga Johna, I'a ^ Veliki Koren, fa- Jojjjj ' štiri otroke: Frank, ill Josephine Paris Mfg jf vnuke In sestro Koren ter več so-«X~X~X~X«<~X~X«»X«*X"X~X Dne 10. februarja 1947 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba z Italijo. Pogodbo so podpisale vse države, katere so posredno ali neposredno sodelovale v vojni proti fašistični Italiji. Jugoslovanska vlada je ob podpisu mirovne pogodbe izdala posebno deklaracijo, v kateri ugotavlja, "da pri izdelavi dokončnega besedila mirovne pogodbe z Italijo, zahteve in predlogi Federativne ljudske republike niso bili v zadostni meri vpoštevani. To se tiče nekaterih političnih, vojaških in ekonomskih določb te mirovne pogodbe zlasti pa njenih teritorialnih določb, ki odvzemajo Jugoslaviji tako etniška ozemlja, kakor so Kanalska dolina. Beneška Slovenija, področje Gorice, Tržiča, Trsta in severozapadne Istre." Jugoslovanska vlada je nadalje poudarila, "da njeni narodi prevzemajo nase to težko žrtev samo zato, ker ne bi hoteli prevzeti odgovornosti za to, da ne bi dali svojega deleža za vzpostavitev miru med narodi." Ce analiziramo, kakšno je bilo izpolnjevanje obveznosti, ki jih je Italija prevzela s podpisom mirovne pogodbe moramo ugotoviti, da na italijanski strani v prvih treh letih niso pokazali dovolj razumevanja za izpolnjevanje gospodarskih obveznosti napram Jugoslaviji. Italijanski krogi so v zadnjem letu pokazali nekoliko več dobre volje pri izpolnjevanju svojih gospodarskih obveznosti do Jugoslavije. V tem smislu je bil napravljen pomemben korak naprej s podpisom sporazuma o nekaterih vprašanjih v zvezi z izplačilom prvega obroka reparacij, ki jih mora Italija plačati Jugoslaviji in ki je til podpisan decembra lanskega leta v Rimu. Toda žal moramo ugotoviti, da dobra volja, ki so jo na italijanski strani pokazali do rešitve nekaterih ekonomskih in drugih vprašanj, vendarle ne velja za politične določbe mirovne pogodbe, predvsem seveda za določbe o naši narodni manjšini v Italiji. Po vsiljeni mirovni pogodbi je pod Italijo ostalo še vedno okoli 150,000 Slovencev. Ugotoviti moramo, da se odgovorni italijanski krogi pri ravnanju s Slovenci ne drže tistih določb mirovne pogodbe, ki zagotavlja Jo narodnim manjšinam svobodo govora, tiska in svobodo na cionalnega razvoja narodnih manjšin. V nasprotju s temi določili in s samo italijansko ustavo ni danes v 150 slovenskih vaseh v Italiji niti ene same slovenske šole ali slovenskega otroškega vrtca. Škoda, ki jo je fašistična Italija s svojim napadom na Jugoslavijo 'napravila našim narodom, je bila ocenjena na 10 (nilijard dolarjev. Ugotovljeno je, da je zaradi italijanskega napada na Jugoslavijo izgubilo življenje okoli 300,000 jugoslovanskih rodoljubov. Ko so se vršila pogajanja za sestavo mirovne pogodbe z Italijo, je Ju- goslavija znižala svoje zahteve po odškodnini na eno desetino in zahtevala, da Italija plača Jugoslaviji 1,300,000,000 dolarjev reparacij. V dokončnem besedilu mirovne pogodbe je bila ta vsota znižana na 125 milijonov dolarjev in je bilo določeno, da se bo izplačilo teh reparacij izvršilo v sedmih letih, računajoč od dneva, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba. Italija naj bi dobavila Jugoslaviji industrijske naprave in razno orodje ter proizvode iz svoje tekoče industrijske proizvodnje. V naknadnih sporazumih pa je bilo treba določiti še postopek za te nabave in upoštevati, da le te ne bi ovirale obnove Italije. Znano je, da od omenjene vsote reparacij 125,000,000 do larjev, italijanska vlada do danes še ni plačala Jugoslaviji nobenega obroka, čeprav bi morala do 15. septembra 1950, to je v letih, od kar je stopila v veljavo mirovna pogodba (15. septembra 1947) izplačati Jugoslaviji že 53,500,000 dolarjev. Jugoslovanska delegacija za iskanje imetja, ki je bilo med vojno odneseno iz Jugoslavije v Italijo, je začela s svojim delom v februarju 1948 in z delom v glavnem končala aprila 1949. Po drugi strani pa sta bila v avgustu 1948 v Beogradu podpisana dva sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in sicer: sporazum o premičninah oseb, ki optirajo in se preselijo v Italijo, maja 1949 pa sporazum o načinil ocenjevanja n a C i o n a 1 i ziranega imetja optantov. Reševanje vrste vprašanj kot so: vrnitev jugoslovanskih trgovskih ladij, vrnitev rafinerije nafte ROMSA sporazum o odškodnini za italijansko imetje na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, je predstavljalo pomemben korak naprej k izvedbi mirovne pogodbe. V Rimu so se začela novembra 1949 pogajanja glede načina izplačila reparacij, ki jih Italija dolguje Jugoslaviji. Pogajanja so bila prekinjena lanskega junija in so se nadaljevala še le oktobra. Končno je bilo proti koncu lanskega leta sklenjeno, da bo Italija kot prvi obrok od 125,000,000 dolarjev, kar pomeni, da bo po izplačilu tega obroka Italija dolgovala Jugoslaviji še 95,000,000 dolarjev. ■ Italija bo po tem sporazumu vrnila Jugoslaviji tudi 2,000,-000 dolarjev za pokojnine, ki jih je izplačala Jugoslavija italijan skim državljanom. Vsota, ki jo mora Jugoslavija povrniti kot odškodrjino za zaplenjeno italijansko imovino pa še ni dokončno izračunana. Sklenjeno pa je bilo, da se na račun te odškodnine izplača Italiji 16,000,000 dolarjev. Jugoslovanska vlada je vedno stremela za tem, da se vzpostavijo š povojno Italijo čimtesnej-ši gospodarski in politični odnosi, ki so bili nedvomno v interesu obeh sosednih držav. Da je ta naša želja iskrena, smo dokazali že mnogokrat. Saj je prav naša država med prvimi priznala novo italijansko republiko in z njo vzpostavila tudi redne diplomatske odnose. Poleg tega so se naši predstavniki v organizaciji Združenih narodov že večkrat zavzeli, da ti tudi Italija poleg Avstrije, Madžarske, Bolgarije in nekaterih drugih držav čimprej postala član te mednarodne organizacije. Vsi jugoslovanski predlogi v korist nove Italije so bili storjeni predvsem zato, da bi demokratični italijanski krogi spoznali dobro voljo jugoslovanskih narodov, da se normalizirajo odnosi z Italijo. Toda žal moramo ugotoviti, da nekateri šovinistični krogi v Italiji in Svobodnem tržaškem ozemlju ne želijo izboljšanja odnosov med obema državama. Nekateri zapadni državniki— Bavies, Bevin in Acheson—so pozneje sami večkrat poudarili, da naj se vprašanje tržaškega ozemlja reši z medsebojnimi pogajanji med Italijo in Jugoslavijo, ki sta edini zainteresirani pri tem vprašanju. ORIENTACIJA ARMADNIH INŽENIRJEV Nikakor ne. Države živijo samostojno gospodarsko živ-Ijenje, država kot taka je pravni subjekt z lastnimi interesi, ki pa redoma ni odvisen od trenotne oblike domačega vladanja. S tega vidika ima prav Iran, enako pa tudi Velika Britanija. Lajično gledano bi kdo rekel, da gre za kršitve principov, načel in ne vem kaj še vsega, bodisi na oni ali na drugi strani. Toda kakor v privatnem življenju ne gre tako, kakor dve in dve je štiri, tako je tudi v državnem življenju močnejši princip dinamike t. j. razvijanja, kakor pa princip statike, oziroma zakoličene ustaljenosti. Lep slovenski pregovor pravi, da ne hvali dneva pred večerom. Ne veš torej, kaj vse ti prinese razvoj. Zapopasti razvoj in ga ujeti v svoja jadra, v tem je jedro vprašanja! Te vrstice so dosegle svoj namen, če je vzniknilo spoznanje, da ima država svoje lastno življenje in to v stalnem razvoju. Zadruge v mariborski okolici bodo mnogo zidale čez nekaj dni bo zadružni sklad okraja Maribor-okolica poslal na delo v zadruge okrog 30 članov leteče zidarske skupine, ki bo pomagala tam, kjer zadruge same nimajo dovolj strokovno sposobnih ljudi ali pa postavljajo večja poslopja. Načrte za nova gospodarska poslopja sta izdelala projektivna zavoda v Ljubljani in Mariboru, za adapcije pa zadružni sklad. Gradivo je zagotovljeno, zadružniki pa kažejo za zidanje veliko zanimanje. Poglejmo, kaj in kje bodo zidali. Pomanjkanje velikih hlevov v Slovenskih goricah ovira razvoj zadružne živinoreje. Zato bodo postavili letos v teh krajih precej novih hlevov in dokončali tiste, ki so že v delu. V Žerjavcih bodo postavili svinjak za 80 živali in goveji hlev za 50 glav. Adaptirali bodo že obstoječa poslopja. Pri Lenartu bodo nadaljevali betoniranje si-losnih stolpov, postavili pa še kokošnjak in svinjak. Pri Trojici bodo postavili ko-ruznjak in kokošnjak in uredili gnojnične jame. V Selcih bodo nadaljevali zidanje novih hlevov in adapcije. V Salcih in pri Marjeti bodo zidali največ za družniki sami. V Zamarkovi si bodo postavili novo skladišče, kovačnico in velik kokošnjak. V Jerenini bo leteča skupina še ta mesec začela zidati hlev za 100 svinj. V Cerknici bodo postavili shrambo za kmetijske stroje, v Kungoti nov svinjak za 80 glav, v Juriju ob Pesnici hlev za 100 svinj in kovaČnico, ki je že v delu. y zadrugi Martin pri Vur-bergu bodo končali svinjak in kokošnjaka, pri Marjeti ob Pesnici pa zadružni dom, goveji hlev za 130 glav in kokošnjak. Tudi na Moravskem polju in na Kobanskem se obeta letos precejšnja zidarska delavnost. V Framu bodo dokončali silosne jame, postavili goveji hlev, svinjak in velike cisterne za vodo. V Hočah bodo končali svinjak ■n kokošnjak. V Selnici ob Dravi bodo končali zidanje hleva za 100 svinj in bodo začeli zidati klet ter silosno jamo. Pri Križu so se odločili %a nov 3vinjak. V Limbušu bodo dokončali goveje hleve, kokošnjak, silosne jame in zidali nov svinjak. Večje in manjše hleve, skladišča, silose, cisterne in gnojnične jame si bodo uredili tudi v drugih delovnih zadrugah. Le pri Jakobu v Slovenskih goricah, kjer jim je nujno potreben večji goveji hlev, se zadružniki zii zidanje ne zmenijo. (Po "blovtiulntn potecavcitu") >v o Vojaške inženirske čete, ki so poslane na daljna bojišča, se hitro seznanijo s koristmi kompasa in orientacijo njih pozicij na vojaški mapi. Na sliki se vi- di eno tako skupino, ki je imela tečaj v čitanju kompasov in direkcij na mapi, na prostem nekje na daljnem vojaškem ozemlju. KOROŠKE VESTI Po koroških vaseh V Globasnici je bila šiviljska razstava, ki je bila organizira na v zvezi s šiviljskim tečajem. V treh tednih so vrla dekleta pripravila za razstavo 250 različnih šiviljskih izdelkov. V Lodniku pri Železni Kapli je umrl Janez Švegelj, ki je ostal zvest svojemu narodu do zadnjega diha. V Kotmari vasi so vprizorili igralci Slovenskega prosvetnega društva "Gorjanci" igro "Deseti brat". Po igri so zapeli domači pevci, ki so morali dodajati pesmi drugo za drugo. V okolici Trebinje se je smučal 16-letni sin slikarja Jerine in si pri tem zlomil tilnik. Podlegel je za usodnimi poškodbami. V Šmihelu nad Pliberkom je imelo Prosvetno društvo svoj občni zbor. V svoji sredi so lani pozdravili tržaške brate in ljubljansko vseučiliško folklorno skupino. Skupno je društvo organiziralo 19 prireditev. Novi odbor jamči, da ne bo zamrlo šmihelsko prosvetno gibanje. V Bilčovsu je priredila Slovenska kmečka zveza dve pouč ni predavanji. Na drugem sestanku sta nam dala strokov njaka, tovariša iz Jugoslavije, mnogo koristnih nasvetov za ži vinorejo in živinozdravstvo. Posvetovanje je trajalo pozno v večer. V Rinkolah so se zbrali člani Slovenskega prosvetnega društva "Simon Gregorčič" k občnemu zboru. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr, Franci Zvitter je govoril o nalogah slovenske ljudske prosve te na Koroškem. Odbor, ki je ostal v stari sestavi, se bo tudi v bodoče lotil ljudskoprosvet nega delovanja s podvojenimi silami. V Libučah smo pokopali skrbno slovensko ženo Marijo Osterman, življensko družico bivšega libuškega župana. Kljub deževnemu vremenu so ji izkazali številni žalni gostje poslednjo čast v žalnem sprevodu iz hiše žalosti na libuško pokopališče. Pri Ostermanovih ni bilo nikdar nobene politične pristra-nosti, ampak je zmerom prevladoval duh zdrave narodne misli. V Št. Petru na Vašinjah je umrl zidarski palir Jakob Mi-klav, ki je ostal vse svoje življenje zvest svojemu trpečemu narodu. Domači pevci so mu zapeli poslovilni žalostinki. V Št. Vidu v Podjuni je bil pogreb 73 letnega Janeza Laha. V Časih nacističnega nasilja so ga preganjali, toda ostal je zvest svojemu ljudstvu. V Borovljah smo se na občnem zboru Slovenskega pio-svetncga društva spomnili umrlega predsednika tov. Zdruvka Veitiča in počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Tajnik Slovenske prosvetne zveze je očrtal pokojnikov lik kot vzgled zavednega moža, ki ni nikoli klonil pred jiaoiljcm. Slovenski absolventi kmetijskih šol so se sestali v Celovcu in sporočili koroški deželm vladi svojo zahtevo po ustanovitvi slovenske kmetijske šole- V Pliberku je preminila menda najstarejša žena na Slovenskem Koroškem 92-letna Jei^ Perbil. Vse svoje življenje je bila zvesta slovenskemu narodu. V Zgornji Vesci imajo žalostne in vesele dogodke. Pokopala smo 76-letno Habnarjevo mamo, ki je pošteno vzgojila svojih devet otrok. Pred leti se j® njen mož smrtno ponesrečil Dovjakov Francelj je našel svojo nevesto pri Jurču v Rovab in jo pripeljal na svoj dom. V Humberku je zgrmel zemeljski plaz s vrha in podrl del Havzarjeve domačije. Pri spravljanju ruševin so pomagali tudi gasilci iz Kotmare vasi. Z gradnjo mostu čez DraV so pričeli pri Tinjah — Kam®' nu. Novi železni most bo dolž 300 m in bo postavljen na tr' kamenite stebre. V Sel a h je umri Valentin Dovjak, ki je bil zaveden Slovenes in je v slovenskem duhii vzgojil tudi svoje tii otroke. O potrebah kulturnoprosvet- nega delovanja v Dobrli vaS' smo se do dobra pogovorili na občnem zboru Slovenskega pr"' svetnega društva. Posebno vnemo je pokazala mladina, ki J® uredila nov oder, napeljala novo razsvetljavo in izdelala nove kulise. Lani je bilo 8 kulturno prosvetnih prireditev. V Bilčevsu je bil kuharski tečaj,, ki ga je omogočila Slovenska kmeška zveza.. Med slovenska dekleta je prišla znana voditeljica tečajev Milka Hart' manova. Tečaj se je zaključil ^ razstavo in sklepno prosvetno prireditvijo. V Tinjah smo pokopali Dro-bežovo mater iz Horc, ki je ^ pustila osem otrok. Tudi v najhujših časih se ni bala izpove iovati svojo narodno zaves • Tudi svoje otroke je učila sp" štovati in ljubiti svojo mat® rinščino. Medborovnica je majhna čina, zato pa je breme obcn' skih doklad za davkoplačevalk® zelo občutno. Prostori n a s ljudske šole so premajhni mora več otrok obiskovati GrlaV no šolo v Borovljah. eOUCATION MOLDS OUR MTURE BETTER SCHOOLS BUltf A STRONGER AMERICA 26. marca 1951. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IVO PIRKOVIČ; Bilo je pod Gorjanci bitka v zaledju (Nadaljevanje) Stvar se je nekoliko razvoz-Jala že dan po tistem, ko je me-V ®"'^ova hči Vida zaman posku-a dobiti dovoljenje za obisk, ^pitan Camilletto me je nam-povsem nepričakovano pri-^ ^slišat ter napravit preiska-^0-Že pri vratih je od togote g novel, kaj dan za dnem pi-in kdo da mi nosi knjige časopise, grozeče kažoč na skladovnici knjig, med kate-sem tičal, ter na rastlane l^evnike, zvezke, pisma in pa-Vsake vrste, s katerimi bil na debelo obložen. ^JPojasniti moram namreč, da J® v petih mesecih moja pri Jazna jeca kakor v zasmeh oku- in kljub strogim pove jih je naša straža veno ^^'-orjevim postavam o zaukaza- Os' 'jeiJi, jj^T.'^°b^vala, spremenila v ne-hkr^'^^ ^^^(^Usko knjižnico in pisarno svoje vrste. Re-Ijo ' ^r&t Janez, ki je na nevo- i" p , ^ njegovega pomočnika iti T .'^^^i^tra Buzzija, očitno ter z vsem razumeva- leže; % vdano stregel mojim že-kar mu bom večno hva- je od nekod privlekel kjh, omarico, da sem imel ^dru svoje papirnato svobodoljubnosti sem Se lil"^^zil disciplinske predpi-So'st in policijsko stro- % mesecev izkušenj z me je naučilo stro-zatemnitve, kaj šele v VjM prepovedanih stvareh lo jJ^'^jega življenja. To je bi-skof ! i&že, ker so Italijani "lOcjjQ izjeme tudi sami iiefg, 'Nagnjeni k anarhiji in Karabinjerji so se moji ^Piiniranosti sčasoma pri-Canji se s posebnimi pravi-profg^^°®^^jivo govoreč, da sem tejij , in ne vprašujoč več po počnem, če je naivni škeg^'°' pohlevni tlačan zemlji-Polgg ^°®Poda iz srednje Italije, žašijj črkoval izposojen tr-skriji sem čisto brez go^ij pismo tovarišem v ^obji ^ ^ čital list, ki sem ga tam. Le partizansko moral zaradi zi- %z štel zvezde na prvi stra-, navadno skrivati pod JGo blaz mo. •■aztiiej, nekoliko predomače Manij u' torej 22. avgusta ''^ero j ^Pitan Camilletto z na- ^^^del—češ da sem pre-'lia ^ ^^®šnim branjem in 1° zveze z uporniki ' ki da se skrivaj vti- *^'^6 y ^ uveri, koliko je res °vadbi—za katero sem k; Hi imate tu, male- 'Cnilf '• " ^i^o- Razjarjeni ®§iiil 12^^ ^"ioii k meni, mi po-''lil Vajjjgdrobno knjižico in ^^^Unista ?' sf ®tra" nervozno men-2id Negrini je v ustaške ^ijev nemških kre- . ift ^oljskem, v kale * ,. poginila mati in ki ^Selei ! ^^di njemu, od stra-, 1 ~JC hT. Slasove na hodniku, kadar koli je je tUje častnika ali le 4^-'^ ki se ny je groze mi-_^glavo med ramena, kakor da se hoče napraviti majhnega, čisto majhnega. Če bi bil jaz veliki Leonardo iz Vincija, bi od estetske za-vzetnosti nad izrazom silnega strahu na spačenem Židovem obrazu nemara zamudil vse, kar je počel togotni Italijan, čeprav ti se tudi jaz najrajši razdvojil, da mi ne bi ušlo nič na zanimivem robijaškem sotrpinu in bi vendar ostal spodobno pozoren tudi do razkačenega Italijana pred seboj. Kapitan je pridržal sapo in nekaj hipov bulil v platnice drobne knjižice, ki mi jo je bil izpulil iz rok. Tokrat se je zgodilo nekaj presenetljivega in nepričakovanega. Italijan je osupnil, divjost v obrazu mu je naglo plahnela in že je bil v zadregi, podoben paglavcu, ki smo ga pravkar zalotili pri pobalinstvu. Prepričan namreč, da me bo zasačil v smrtnem grehu prepovedanega branja, je Italijan zagledal na knjigi ime papeža Leona trinajstega in znane besede "Rerum novarum." V zapleteno dogajanje tistega dneva je bila namreč posegla dobrotna boginja sreče, ki mi je bila res čudežno naklonjena vsa usodna leta domovinske vojne. V želji, odvrniti me od berzbož-nega uporništva, mi je bil hišni knjižničar Buzzi, iz starega rodu primorskih Bucikov, • skrit in zvit sovražnik vsega, kar ni bilo Italijanom prijazno, tisti dan poslal papeževo socialno okrožnico. Knjižico sem pravkar radovedno ogledoval, ko plane v sobo kapitan in mi jo izpuli iz rok. Trenutek je bil nepopisno dramatičen. Laški častnik, visoke in krepke postave, kakor Italijani navadno niso, je, podoben plešočemu medvedu, neokretno mencal pred menoj, ne vedoč, kaj naj še reče in kaj naj stori. V hudi zadregi je momljal nekaj o neokusnosti znamenja prekri-žanega kladiva in križa na platnicah knjižice. Guglielmo Negrini je tedaj premagal svoj nepopisni strah —kar pomnim, je bilo to v dolgih najinega prijaznega in zanimivega sožitja največje junaštvo—in z nezaslišanim pogumom vzkliknil: "Sedaj vidite, da ni komunist." V Židovih besedah je bila škodoželjnost in hkrati zmagovito maščevanje za strah, ki ga je pravkar moral užiti. "Saj ne rečem tega," se je Italijan zvijal kakor piškur v potoku, vsak čas bolj zmeden. "Ne rečem, da je komunist, nacionalist je in nepomirljiv sovražnik Italije," je našel naposled izhod iz svojega precepa. Negrini, ki SI je od prepadeuosti že povsem opomogel, je zmagovito mežikal kot vitez Zagloba ob nezasluže-ni bojni stavi. Groteska je bila povsem neprimerna, da bi častnik še kaj preiskoval in poizvedoval po tem, kaj počnem, berem in pišem. In to je bilo dobro. Žal bi mi bilo zlasti zvezka dnevniških zapiskov, ki je tisti dan šel skozi svojo najtežjo preizkušnjo. Viharno nebo srda se je zjasnilo in posijalo je sonce prijaznosti. Pred menoj je. stal dobrodušen človek, ki se mu je še vedno poznala sled zadrege in ki je kakor iz gole pi'ijaznosti, vendar prizanesljivo očitaje, hotel ve deti, kaj me je prignalo v roke njihovi pravici. "Brala so mi ubili," seni dejal, "in še do danes ni nihče povedal, zakaj. Nato so me zaprli in me nočejo zaslišali." (Dalje prihodnjič) DELAVKA V STEKLARNI Pittsburgh, Pa.—Na zgornji sliki izgleda Dorothy Langstaff ko bi pihala v trompeto, ampak natančnejši pogled kaže, da je to stekleni inštrument, s katerim se je Miss Langstaff izkazala za zelo veščo delavko v steklarskih laboratorjih družbe Gulf Oil. Ko je pred nekaj leti pričela delati kot vajenka v tej stroki, so stari, izvežbani steklarji dvomili, da bi kaka ženska kdaj dosegla stopnjo mojstra na tem zelo preciznem znanstvenem polju v steklarstvu. Miss Langstaff ima sedaj komaj 26 let a je smatrana za najboljšo ste-klarko v deželi. 28 MILIJONOV ZA GRADNJO NOVIH STANOVANJ V VELENJU Zvezni svet za energetiko in ekstraktivno industrijo je sklenil, da bo letos potrošil za izboljšanje življenskih pogojev delavcev v premogovnikih in v rudnikih barvanih kovin, v podjetjih elektrogospodarstva, elek-troporcelana in podjetjih generalne direkcije nafte 765 milijonov din. Največji del te vsote bo šel za gradnjo novih rudarskih stanovanjskih hiš, razen tega pa bodo gradili tudi kopahšča, menze in druge podobne zgradbe. Izredno občutno pomanjkanje stanovanj je po rudnikih Srbije. Zato bo za gradnjo stanovanj po teh rudnikih potrošenih nad 400 milijonov dinarjev, samo v okolici" premogovnikov bodo zgradili za nad 130 milijonov din novih stanovanj. Zelo težavne so razmere v kolubarskem bazenu, kjer bodo letos zgradili za 40 milijonov din novih stanovanj. To bo pripomoglo, da se bo število stalnih delavcev v teh rudnikih lahko precej povečalo. Med ostalimi podjetji, za katera so določena večje vsote denarja za izboljšanje življenjskih pogojev rudarjev, so v Srbiji tudi Sevojno, Golež in Ko-paonik, nato senjski rudniki, rudnik v Aleksincu, borski rudnik, rudnik Trepča, kakor tudi tovarna samota in tovarna porcelana v Arandjelovcu. Za gradnjo novih rudarskih stanovanj v Bosni in Hercego- v blag spomin prve obletnice smrti ljubljenega brala BOŠTJAN MIŠIC kateri je nas za vedno zapustil dne 25. marca 1950, v starosti 53 let, bivajoč v Girard, Ohio. Leto dni je že minilo, odkar Te več med nami ni, ali naš spomin na Tebe pozabljen še ni. Dolgo ilak menda več na bo, ko nam drugim bo tudi treba vzeli slovo. Ne boš tam sam, ko pridemo za Teboj. Grob Tvoj okopavamo in rožice tam sadim. Dokler bom živela bo gomila Tvoja s cvetjem okrašena. ^ Odšel si od nas prehitro, a spomin naš na Tebe ostane dokler se s Teboj ne združimo. Počivaj v miru! Žalujoča ostala sestra Ursula Jursek, v Clevelandu, Ohio 20. marca 1951 vini bodo potrošili 136 milijonov dinarjev, od tega samo v rudniku Brezi 38 milijonov. Velike vsote so določene tudi za premogovnike v Banovičih, Kaknju, Zenici, Kreki, kakor tudi za koksarno v Lukavcu. Za rudarska podjetja n a Hrvatskem je določenih 90 milijonov dinarjev. Največja vsota je namenjena za zidanje stanovanjskih zgradb v Raši. V Makedoniji bodo največ novih stanovanj zgradili v rudniku Zletovo, v Črni gori pa v rudniku' svinca v Suplji Stijeni. Za izboljšanje življenskih pogojev rudarjev v Sloveniji bo potrošenih 56 milijonov din. Največjega deleža bodo deležni rudarji v Velenju, za katere je določena vsota 28 milijonov din. Tako §e bo v Velenju letos znatno pomnožilo število novih stanovanj, kar je tudi nujno potrebno, ker se proizvodnja premoga z načenjanjem novih slojev in z zgraditvijo novega izvoznega jaška naglo veča. Pomanjkanje stanovanj je že sedaj resno oviralo napredek velenjskega rudnika, a ta ovira bo letos odpadla. Naročajte, Mrite in čitajte " Enakopravnost!" m BLAGO IZ DOMAČE VOLNE V Varaždinski tekstilni tovarni so začeli izdelovati blago iz domače volne "pramenke", ki je namenjeno za široko potrošnjo. Naši strokovnjaki so že prej poskušali, kako bi z izboljšanjem volne "pramenke", ki se je nekdaj uporabljala samo za izdelovanje kocev in polnjenje žimnic, lahko to volno uporabili tudi za proizvodnjo blaga. Posebno so se za to stvar začeli zanimati, odkar se je na svetovnem tržišču cena volne zelo dvignila. Lani so v Varaždinski tekstilni tovarni napravili več poskusov, da bi to domačo volno izkoristili za izdelovanje blaga za obleke. Končno so bili napori strokovnjakov uspešni in izdelana je bila večja količina blaga iz domače volne. Iz tkalnice in apreture so odpeljali že prve bale takega blaga za ženske obleke in plašče ter za moške obleke in plašče. V tem blagu je od vse volne 75 odstotkov domače pramenke in bo tako letos varaždinska tovarna v primeri z letom 1949 lahko prihranila 25 odst. uvožene volne. Novo blago je relativno dobre kakovosti, njegova prednost je tudi ta, da je trpež-nejše. v lendavskem okraju so bile poplave Pred dnevi je bilo v lendavskem okraju na stotine hektarov orne zemlje že tretjič pod vodo po jesenski setvi. Visoko sta narasla potoka Kobiljanšči-ca in Lendava, bregove pa so prestopile tudi druge, sicer po hlevne vode. Voda je preplavila tudi ceste in povzročila škodo na mostovih. Toda še mnogo huje bi bilo, če bi ljudska oblast ne skrbela za zaščito tega dela Prekmurja pred poplavami. Obrambni nasip ob Muri je v dolžini 14 milo-metrov zavaroval najbolj nevarna področja. Tudi ob Lendavi so dvignili bregove—ljudstvo samo je pokazalo veliko iniciative za taka melioracijska dela. Z raztremenilnikom, ki je za prihodnja leta v načrtu melioracijskih del Prekmurja, bodo odvzete precejšnje količine vode iz Lendave in odvedene v Muro. Kobiljaščnica, ki je eden najbolj nevarnih pritokov Lendave, bo tako laže odvajala ob deževnih dneh svoje vodovje. Pri Bu-kovnici pa delajo velik bazen, kjer se. bo nabirala voda za namakanje ravninskega Prekmurja v sušnih mesecih. Od 2,109 hektarov ozimin je bilo zaradi poplav po zadnji ocenitvi uničenih 206 hektarov v 13 najbolj prizadetih krajevnih ljudskih odborih. Škoda je ocenjena na 2,800,000 dinarjev. Jesensko deževje je tudi povzročilo, da niti zadružniki, niti kmetje svoje zemlje niso mogli pozimi globoko preorati. Ker pozna setev ob prvi poplavi ni še bila dobro ukoreninjena, bo treba pomladi misliti na setev jarega žita in povečati površine zasajene s krompirjem. Kmetje in zadružniki se zavedajo, koliko je vredno zimsko oranje. V redkih lapih januarskih dnevih si marsikje lahko videl na njivi orača, dokler ni novozapadli sneg oranje preprečil. Težka mastna ilovnata zemlja prekmurske ravnine je siromašna na apnencu. Tudi v krajih, ki so od železnice precej oddaljeni, se kmetje živo zanimajo za apen je tal in želijo, da bi mogli kakorkoli priti do apnenčevega peska. Predvsem se jejo tukaj žito, precej pa tudi krompirja. Krompir se je že precej izrodil. Žal pa pri kmetih ni pravega razumevanja, da bi semenski krompir zamenjali, čeprav se oblast trudi, da bi to dosegla. Poverjeništvo za kmetijstvo je na primer letos zamenjalo s slo-venjgraškim okrajem 12 vagonov krompirja za seme. Rodo-vitnik, alma in rani rožnik so najbolj razširjene sorte, ki dajo okoli 150 stotov na hektar. V dolnjelendavskem okraju prevladujejo majhna gospodarstva,' ki imajo največ tri hektare zemlje. Takih je 68 odstotkov. Večina površin je sicer dobro obdelanih in pognojenih, vendar zaradi primitivne obdelave je vsak pridelek glede na vložen trud precej drag. (Po "Slovenskem poročevalcu") RUDNIK GRAFITA PRI TOPUŠKEM ZAČEL OBRATOVATI Na najdišču grafita pri To-puskem na Kordnu, odkritem lani, je že montirana prva peč za mletje. Sedaj grade še eno tako peč. Grafit iz tega rudnika bodo pošiljali v livarne, kjer ga uporabljajo pri litju železa. Okoliški teren geologi še naprej raziskujejo. Grafit pri Topuskem se odlikuje po bogastvu ogljika. Iz tega rudnika bomo lahko popolnoma krili potrebe naših tovarn po grafitu. Večje količine grafita so odkrili še pri Prokoplju in so sedaj tamkaj pripravljalna dela za otvoritev rudnika. Ta grafit bodo uporabili za izdelavo svinčnikov in grafitnih posod. (Tanjug) Društveni koledar MARCA 30. marca, petek — Ples Johnny Pecon in Lou Trebar v SND 31. marca, sobota — Veselica društva Danica št. 11 SDZ v SND 31. marca, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. APRILA I. aprila, nedelja — Prireditev Gospodinjskega odseka AJC in dram. dr. Naša zvezda v AJC na Recher Ave. 6. aprila, petek — Ples Wagon kluba v SND 7. aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND 7. aprila, sobota—Veselica društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 8. aprila, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND 13. aprila, petek. — Ples keg-Ijačev cerkve sv. Pavla v SND 15. aprila, nedelja. — Koncert zbora Abraševic v SND UO. aprila, petek — Ples Hrvat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND 21. aprila, soboto — Veselica društva Lipa št. 129 SNPJ 22. aprila, nedelja—Pomladanski koncert zbora Adria v AJC, Recher Ave. 27. aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND 28. aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva Martha Washington št. 38 SDZ^v SND 29. aprila, nedelja — Koncert zbora Zarja in Slovan v SND na St. Clair Ave. MAJA 5. maja, sobota — Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND 6. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., — plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev. II. maja, petek — Ples Merrymakers kluba v SND A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th St.—EN 1-4371 DELO DOBIJO MOŠKI KOVINSKI DELAVCI za industrijsko kovinska dela Obrambno delo 50-ur tedensko Plača od ure Vprašajte za MR. KASSOR THE FOUNDRY EQUIPMENT CO. 1831 COLUMBUS RD. (med W. 25 St. Market in staro Erie R. R. postajo) 12. maja, sobota — Veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v SND 18. maja, petek — Boksarska predstava Cleveland Ambassadors v SND 19. maja, sobota — Veselica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND 26. maja, sobota — Veselica društva Državljan št. 33 SDZ v SND JUNIJA 2. junija, sobota — Veslica društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND JULIJA 1. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na vrtu AJC na Recher Ave. Moški in ženske, ki morajo nositi OPORE (TRUSSES) bodo dobro postrežem pri nas. kjer imamo moškega in žensko, da umerila opore. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611 MI IMAMO takojšnje kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 do $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnem delu. Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko BEACKLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-1012 DELO DOBIJO ŽENSKE ŽENSKA, ki živi v bližini Addison Rd. in St. Clair Ave., dobi delo za snaže-nje uradov vsaki večer od 5.30 do 10.30, in ob sobotah celi dan. Primerna plača za tako delo. Vpraša se pri R. W. RENTON & CO. 877 Addison Rd. DEKLE ALI ŽENSKA zmožna slovenščine, dobi delo v groceriski trgovini za polni čas. Plača $45 tedensko. Zglasite se pri SLOV. ZADRUŽNI ZVEZI 667 E. 152 St. B I L L E R Graduantinja višje šole ali z izobrazbo trgovske šole; izkušnja ni potrebna, toda v pomoč. Treniramo. Stalno delo, prijetne delovne razmere. — Stalna plača. The Consolidated Iron & Steel Mfg. Co. 1290 E. 53 St. severno od St. Clair Ave. DELO DOBIJO MOŠKI ASSEMBLERS Heavy — Medium Bench Izurjeni — podnevi Plača od ure poleg nadurnega dela. OSBORN MFG. CO. 5401 HAMILTON AVE. ASSEMBLERS DRILL PRESS OPERATORJI ROUGH GRINDERS STOCK PULLERS SHIPPING ROOM DELAVCI MILLING MACHINE OPERATOR VARILCI (Kombinacijski) Dnevni šift; plača od ure; plačane počitnice; prosta hospitaliza-cija, zavarovalnina, skupinska življenjska zavarovalnina, bolniška in odškodninska podpora, zdravniška in kirurška podpora in boljše kot povprečne delovne razmere v čistem in dobro prezračenem tovarniškem poslopju. Intervuji vsaki dan ob 8. zj. do 11.45 zj. PICKER X-RAY CORP. 17325 Euclid Ave. VLILCI SVINCA Stalna plača in provizija. splošni tovarniški delavci pometači TIME KEEPERS Dobra plača od ure. Nekatera dela plačajo od komada. Prosta zavarovalnina. Podnevi Zglasite se med 8. in 4. Bishop & Babcock Mfg. Co. Vogal E. 49 St. & Hamilton Ave. COLD HEADER OPERATOR za WATERBURY DOUBLE STROKE SOLID DIE MACHINES Plača od ure in bonus Stalno delo — dobra plača Podnevi ali ponoči AMERICAN SCREW PRODUCTS 2470 EAST 93 STREET Horizontal Boring Layou]t Plate Engine Lathe Si morajo sami vzpostaviti delo Plača od ure— poleg incentivne plače 55 ur tedensko—nočni šift The Osborn Mfg. Co. 5401 HAMILTON AVE. >f & y Y z t t •? t y v ? v MlMl MALENŠEK KOVINARJI ROMAN T y (Nadaljevanje) ri:nut!" jo z.i'/pil M!!;: !' '■ ^'}\"xi.Zdli Vt*! i K*' pločevine. Oddelek je bil poln ropota in vznemirjenega tekanja. Miha se je oprezno uzrl. Niliogar več ni bilo pri njem. Albin in Filip sta se izgubila nekje v drugem koncu oddelka. Nekaj delavcev se je zbralo ob Megliču. Nekdo mu je nekaj pripovedoval. Miha je videl, kako stari drži svinčnik pokonci in pazno posluša. Nato je poki-mal, spet poslinil črni grafit in jel pisati. Takrat je Miha obšel stroj. Ogledal ga je ponovno od vseh strani, kakor bi mu iskal naj-ranljiveje mesto, čeprav ga je že davno našel. Previdno se je ozrl, ali ga kdo opazuje. Ne, nikogar ni bilo blizu. Ostro je pogledal med mastne valje, ki so se hitro vrteli. Prevzelo ga je nepojmljivo čustvo, podobno strasti. Moral, moral je izvršiti sabotažo! Nič več se ni bal in tudi če bi hotel odstopiti od svoje namere, zdaj ni več mogel. V njem je rastel odpor, tako močen, da ni pomislil nič več na posledice. Tovarna in stroji, vse mu je postalo sovražno. Tega sovražnega stroja se je lotil. Preletel je s pogledom po valjih in po vzvodu in se komaj zavedel kaj počne. Roke so mu delale samogibno. In vendar jih je vodila misel, ukazujoča in tako močna, da se ji ni mogel upreti. ' V stroju je zahreščalo kakor iz globine jeklenih pljuč. Miha je stal pred strojem in ni mogel premakniti okamenelih nog. Tako je stal nekaj minut. Groza in napetost sta prešli, Miha se je razjezil. Ali je mar ta dre^denski stroj tako odporen ali tako zgrajen, da mu ni mogoče do živega? Zasukal se je, zdelo se mu je, da mu mora najti drugo ranljivo točko. Za-st nj i-i iza^leva?' A!i - ' -l-.kn,,:.- "Kaj je?" so za vpili delavci in pritekli pogledat. t;) Albin sta bleda in ■i ' :! i n (;') i):>kvarjenem :' "i ;«"■ ni.iiii k njima in; ■ 11 11 \ ' ill i:i- aa S' 1 /! njim zapeli koraki. Albin ga je pograbil za ramo in ga potegnil vstran. !||| "Ali noriš?" mu je zakričal v uho in segel z roko po ročaju vzvoda. Miha se je opotekal. Toda preden je Albin dosegel ročaj, je stroj besno zarjul, nato je zlomljeno zastokal, sunil nekajkrat in se ustavil. Miha je strmel na tlakomer, padel je, stroj je miroval, še ves vroč, olje se je cedilo po njem, kot bi se potil. ' "Kaj se je zgodilo?" je hlastno vprašal. Še vedno je držal v rokah svinčnik in papir. Miha je pogledal Albina, ki je strmel v tla in v tem hipu je pomisHl z grozo, da je zdaj vsega konec. Albin ve kaj je storil, in v naslednji minuti bodo vedeli vsi, ki se gnetejo tu okoli. "Da, s strojem bo nekaj," je odgovoril Albin in hladno gledal mojstra in delavce. Meglic je spravil svinčnik in papir v naprsni žep in stopil k stroju. Dvignil je vzvod, pogledal pod valje, poskušal zavrteti kolesce. Delavci so ga nemo opazovali. Miha se ni ganil. Iskal je Albinovih oči, toda ta je zasledoval Megličeve g^ibe in napeto strmel v črno kolesje. "Saj, hm, da, stroj je uničen," je zaječijal Meglič in se odmaknil. Pogledal je po delavcih, ki so pristopili k stroju in ga pazno motrili. "Seveda, pri hudiču je," je rekel malomarno Filip. "Še pred delom sem ga ma-zal, takrat je bil v redu," je dejal Lovrenc. Miha je stal kot na žerjavici. Doslej še ni bil spregovoril in je le čakal, kdaj bo Albin povedal svoje. Toda Albin je še vedno molčal in sekunde so bile tako prekleto dolge! "Fantje, nazadnje nas bodo še sabotaže obdolžili," je zastokal Meglič. Zaskrbljeno je privzdignil usnjeno čepico in se popraskal po redkih laseh. Potem jih je kar po vrsti gledal, kot bi od njih pričakoval sveta in pomoči. "Kakšne sabotaže?" je vprašal Albin. Miha ga je začudeno pogledal. "Vem, da ni bila sabotaža," je trdil Albin. "Prišel sem semkaj in zazdelo se mi je, da ima stroj nekam nenavaden ropot. Saj veste, človek se navadi te Kc jc nasmehnil. "Zde-in; j:' tnrej in sem potegnil -le, da bi ga opozo-kiaL se je pa že zgodilo. No, kakšna sabotaža je potem to?" je predrzno vprašal. Znova so se sklanjali nad strojem in ga pozorno ogledovali. Zmajevali so z glavami, zmigovali z rameni, roke so se jim težko in brezmočno povesile. "Povej no, kako je bilo?" je vprašal Meglič in se obrnil k Mihi. "Ne vem, jaz ne vem nič," je odgovoril ta in zdelo se mu je, da mu prihaja glas iz daljave, kot bi ne bil njegov. ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdičott 141718 "Ali te je kaj udarilo?" je vprašal Meglič. "Ne, prav nič." "Kaj hočemo? Javiti moramo," je rekel "stari" in se napotil iz oddelka. V tem je zatulila sirena. Delavci, ki so doslej stali okoli stroja, so se jeli razhajati. Miha je videl starega Konrada, ki je pomignil Matiji, nakar sta odšla. Za njima so odšli še nekateri. Nekaj jih je ostalo, ker so bili radovedni, kako se bo stvar razvila. Stroj je bil velik in drag, zdaj bo težko dobiti drugega. Morda pa tudi ni tako zelo pokvarjen in ga bo še mogoče popraviti. Čakali so, da bi prišel kdo iz pisarne, in se polti-ho pomenkovali. V oddelek so prihajali delavci druge izmene. Vsi so se zbrali v gruči okoli stroja in tudi čakali. Delo se ni začelo, kot navadno. Albin je stal poleg Mihe in vsakemu tolmačil, kako se je zgodilo. Nič ni bilo, prav nič. V notranjosti je morala počiti kaka os ali kaj podobnega. Stroj je sumljivo ropotal, res, in potem se je ustavil. Poslušali so ga in menili to in ono. Nestrpno so gledali proti vhodu. Kmalu se je prikazalo nekaj tovarniških ljudi. Pred njimi je šel z dolgimi koraki inženir Kobe, za njim neki Nemec na kratkih nogah, ki je šele po okupaciji prišel v tovarniško upravo, dva uradnika, in kot zadnji Meglič. Suhi Kobe je z dolgimi koraki stopil k stroju. Delavci so se razmaknili, tudi Miha in Albin sta odstopila. Kobe je obšel stroj, pogledal v notranjost, preskušal vzvode in počel vse, da bi kaj odkril. Potem je zmajal z rameni in obupno pogledal debelega Nemca, ki je prekrižal roki zadaj pod hrbtom in tako sklonjen nekaj ogledoval. "Kaput?" je vprašal Nemec. "Kaput," mu je pritrdil Kobe. Nemec je razklenil roki in ju sklenil spredaj na trebuhu, Po-kimal je. "Sabotaže?" je vprašal prav tako malomarno, kot malo prej. "Ich weiss nicht," je odvrnil Kobe "Eine Sonderkomission." "Na, gut," ga je prekinil Nemec. Mojster Meglič se je prerinil prav do njiju in nagovoril Ko-beta. "Gospod inženir, ni bila sabotaža," je odločno rekel. "Komisija bo ugotovila. Nihče naj se ne dotakne stroja," je zviška odvrnil Kobe, "Slišite, delavci so videli, vedo, kako se je zgodilo," je si-" lil Meglič. "Was? je zinil Nemec in pogledal velikega Kobeta od spodaj. "Kaj so videli? Kdo je delal na stroju?" je vprašal Kobe. "Jaz," je zdaj že docela hladno rekel Miha in stopil preden j. "Nič ne vem," je rekel "Naen- Uncle Sam Says lil i i' We are living today In the automatic age, the era of automatic home appliances, of gadgets. Tbur government has made available an automatic way of saving by the Payroll Savings Plan where you work and the Bond-A-Month Plan at your bank. The purchase of U. S. Defense Bonds spells financial protection for your family and for your country. "Security is not only a matter of individual concern, the security of all Is America's security." One way you can provide double security is to start buying V. S. Defense Bonds today. U, S. Treasury O«porfm*/it krat . . . no, nekaj je počilo in . . . konec, no." "Jaz sem videl," se je približal Albin. "Stroj je nekoliko drugače zaropotal, v istem hipu je bilo pa že konec." V ozadju je pokašljal Andrej. Kovačič, star delavec. Odkaš-Ijal se je in se raskavo oglasil: "Verjemite, vsega je kriv slab material! Vsega!" "Niti olje za mazanje ni več tako, kot bi moralo biti," se je oglasil Lovrenc. "Mazal sem zjutraj, no, saj se pozna, da je bil stroj dobro namazan. Olje je pa kar zelenkasto in skoraj gosto. Še nikoli nisem videl takega." "Ali je stroj ves dan dobro delal?" je vprašal Kobe. "Delal, kakor navadno," je odgovoril Miha. Že davno mu je prešla bledica. Čutil je, da je sredi delavskega kolektiva in da vkljub vsemu ni brez pomoči in zaščite. In Albin, presneti fant, kdo bi to pričakoval od njega! Kobe je spet zmajal z glavo. "Bomo že preiskali," je rekel togo! "Povem vam, da nihče ni kriv," je glasno rekel Albin. "Ob takem materialu, kot ga dobivamo zdaj, se bodo polagoma vsi stroji pokvarili," se je oglašal Andrej. "Kaj menite, tudi stroj ne zmore vsega!" (Dal)e prihodnjič) Za parlamentarno vods+vo sej Najrazličnejši; organizacije v •Zedinjenih državnh zborujejo točno ali približno po tako zva-nih Robertovih pravilih, "Rob- ZA ZAVAROVALNINO hiš, trgovin, avtomobilov in C hišne opreme, pokličite JOHN ROŽANCA 1S604 Waterloo Rd. KE 1-6681 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61st St - HEnderson 1-2730 ert's Rules of Order." Značilno je, da ta pravila niso obvezna za nobeno organizalijo in za vodstvo nobene seje, vendar se v veliki meri upoštevajo. Priročnik "Robertovih pravil" služi kot vodnik stotisočerim različnih skupin pri vodstvu sej. Neštevilni predsedovale! bi bili izgubljeni brez omenjenih navodil, posebno, če nimajo dosti izkušenj za tovrstno poslovanje. Predsedatelji raznih skupin se menjajo leto za letom, zato je zahteva za Robertov priročnik vedno velika; leta 1949 se jih je prodalo nad 52,000. Vsaka skupina, vsaka organizacija si lahko sama določi svoj poslovni red in način zboro-rovanja in se ji ni treba ozirati na Robertova pravila. Vendar so Robertova pravila prostovoljno na široko priznana avtoriteta, ker menda predvidevajo najboljši sistem zborovanja. Kljub temu, da so Robertova pravila zelo popularna in upoštevana, le redki ljudje vedo, od kdaj so in kdo je bil njihov avtor. Ta pravila je prvotno zamislil in sestavil vojaški inženir Henry M. Robert, ki je bil rojen 2. maja 1837 na plantaži svojega deda bUzu Robertvillea v South Carolini. Izhajal je iz rodbine francoskih hugenotov in je umrl leta 1925 kot upokojen načelnik inženirskega kora in brigadni general. Henry M. Robert se je vpisal v vojaško šolo West Point leta 1857. Po graduaciji je bil pri-deljen inženirskemu koru. Leta 1863 je naneslo, da je moral predsedovati neki seji v New Bedfordu, Massachusetts. Mladega častnika je skrbelo, kako naj vodi sejo, da bo pravilno, in je iskal na vse kraje, kje bi dobil kakšna zapisana navodila v tem oziru. Našel je bore malo takega materiala, in to mu je dalo idejo, da je potreben priročnik, ki bi vseboval tozadevna navodila. Pa se je sam z vnemo lotil tega dela. V oktobru leta 1874 je imel pripravljen rokopis, o katerem je sodil, da bo šel tiskan v malo knjižico 50 strani, ki naj bi se prodajala po 25 centov komad. Založniki v New Yorku, katere je upal zainteresirati za tiskanje take knjižice, so ga gladko odklanjali, češ, kaj naj armadni častnik ve o parlamentarnem poslovanju. Prvih štiri tisoč izvodov je torej dal tiskati na svoje stroške. Nato pa mu je uspelo, da se je dogovoril s tvrdko Griggs & Co. v Chicagu, da prevzame iz-tise, jih veže, jih spravi v denar in, če bo zahteva zanje, naj tiska Chicago, 111. HELP WANTED—Domestic COMPETENT Maid, 25-30, assume full charge. 2V^ year old boy. Light housework. Stay. Good home for right party. LOngbeach 1-5659 FEMALE HELP WANTED STENOGRAPHER Bright Beginner Acceptable Will train capable young woman with limited experience. Light dictation. Modern loop office. 5 day, 37'/4 hour week. Permanent position with good future for sincere young woman. Our business is depression-proof. APPLY MR. SOLMER 120 S. La Salle St., Room 400 FILE CLERKS EXPERIENCE UNNECESSARY Basic high school education helpful. We will train you. Opportunity to advance. Steady. 5 day week. Many employee benefits. See Mr: Solmer 120 S. Lb Salle St. Room 400 nadaljne. Pogodba je bila tako sestavljena, da če bi bila izguba, bi jQ ne trpel založnik Griggs, ampak avtor. To je bilo leta 1876. Prva zaloga knjižic je bila razprodana v šestih tednih in zahteva za nadaljne je bila tolika, da založnik ni mogel dovolj hitro tiskati nadaljnih. V manj kot enem letu je cirkulacija dosegla število 10,000. Po novi pogodbi z založnikom je avtor knjižice dobival komišen, ki mu je prinesel lepega denarja. Od časa do časa je Robert vsebino knjižice izboljševal. Pogodba z založnikom velja do leta 1971. Po Robertovi smrti leta 1925 je to podvzetje vodil njegov sin in, ko je slednji umrl leta 1937, upravlja zadevo sinova vdova. Podvzetje še vedno prinaša lep denar založniku in Robertovim dedičem, kar se more povzeti iz dejstva, da se leto za letom proda okrog 50,000 tega drobnega priročnika—Robert's Rules of Order. —NOVA DOBA Chicago, 111. HELP WANTED—MALE TALLY MEN INSPECTOR on HARDWOOD LUMBER, STEADY WORK. Good Pay. STORKLINE FURNITURE CO. 400 W. 26th Street top wages For BRICKLAYERS Long job — Steady SEE MR. PETERSON CORONET CONSTRUCTION CO. 8836 Brookfield Ave. Brookfield, 111. PERMANENT AND EXCELLENT WORKING CONDITIONS M-E-N GENERAL WORK Also Stripping and Sorting Magazines Experience Not Necessary J. O. STOLL CO. 245 E. Grand Ave. WANTED TO RENT MUST MOVE BY APRIL 15—Responsible vet, wife, 2 children, urgently need 3-5 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental. — SA-cramento 2-7954. No answer call: SAcranjento 2-6529. QUIET Responsible Couple, 2 small children, need 5-6 room unfurnished apartment. N or NW near Catholic Church. Moderate rental. ALbany 2-1595 3 RESPONSIBLE Adults, 2 Employed, need 5 room unfurnished apartment. S. W. Moderate rental. STewart 3-4990 CROWDED QUARTERS — 10 liv ing in 1 flat (2 families). Responsible couple, 4 nice children, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. N. NW. Moderate rental not over $45. By May 1st. Mrs. Tischer. BRunswick 8-?945 RESPONSIBLE Young Couple need 3-4 room unfurnished apartment. Any good location. To $75. Call Financial 6-3733, Weekdays, Mr. Mauger RESPONSIBLE Business Couple— Newlyweds-to-be need 3-4 room unfurnished apartment. — Any good location. Southwest. Moderate rental. REpublic 7-0903 RESPONSIBLE BUSINESS MAN, needs 2 room unfurnished heated apartment. Good location. North or near North. Moderate rental to $40. superior 7-5449 FOR — CHICAGO and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the Chicago Advertising Co. 139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Young Coupl« need 3 room unfurnished ment. West, northwest, suburbs. Moderate rental. W" ing to give services. Electric work. _CApital 7^ YOUNG Responsible Couple, Wh. employed, urgently need 3-room unfurnished apartmen;^ Northwest. Moderate rental. KEystone 9-5373 RESPONSIBLE Employed Vet, wife, well behaved 2 year old daughter, need 2 bedroom u furnished apartment. Good tion near Catholic Church. Sou of 71st, east of Halsted. Modera rental. BUtterfield 8-7^ RESPONSIBLE Couple (Vet), J year old child, desperately 3-4 room unfurnished ment. N or NW. Moderai rental. „ Michigan 2-15^" 7:30 a. m. — 5:30 PjS-' BUSINESS OPPORTUNITY GOOD CHANCE to buy DaW. Store. Good shopping distr Well established trade. Only ing due to death. Best oi takes. Shown by appomtmen • AMbassador No answer—KEystone 9 GOOD OPPORTUNITY to buy Hand Laundry and Launder®''® Growing business for and ^ future for right party. CRawford 7-1?' GOOD BUY—LUNCH ROOM right party. Well cstabli*''^^ business. 2024 S. California-Phone CLiffside GOOD CHANCE to buy candy store. Good living ."^ggc ters, 3 rooms in rear. Must ^ rifice business due to '' Will exchange living gi' for 3-4 room apartment. Be?' fer. — CAnal 6-5218.____^ LIQUOR STORE AND BAB Low Overhead Good Location 2621 W. 63 rd GOOD BUY — Tavern on west side. *4 years. Well ^ lished business. Selling, Come out and see. 3246 W. North 55 ALbany to GOOD CHANCE for right buy Dressmaking and Shop. Southeast. ® business. 4 room rear apar Good future, best offer-out and see. MUseum buy GOOD CHANCE to hlis"-^' burger Grill. Well esta ggie- busmess. illness forces gK Good location. Next to , Park on Ogden. Come TOwnha^^!^ ou'" see. • p P"" GOOD CHANCE to buy try Store. Good trade esta Illness forces sale. Call pointment. 5618 N WEllingt^ GASOLINE STATION South ^le Well equipped. Doing P*"® business. Fine location. Call Virgin'® GOOD CHANCE to buy 4 years. Well establishe" gi)ii» ness. Closed Sundays j s« moving east. Come out TOwnhall jjl. 5838 W. Cermak, Oglatojte V Enakopr*"^'**®;