295
Jezikoslovna zastavica.
Vrednik „Novica ima v svoji zbirki tudi BUcov rokopis, kteri, v nemškem, slovenskem in talijanskem jeziku izdelan, se veli „Slovan". Jezikoslovcem dobro znani gosp. France Bile je bil takrat kaplan v Ternovem na Notranjskem, ko je spisal to delo, v kterem svetuje v si m euro-p'ejskim narodom ??edine nove ali popravljene latinske čerke" in ga je Njih veličanstvu cesarju Francu pokloniti želel. Pregledovale unidao ta rokopis zadenem na pretres stevilnic „tišuča in „jezar" (tavžent). Naj čujejo častiti bravci, kaj pravi rajnki Bile od teh besed, ktere ste sicer tudi v naših knjigah in časnikih navadne, med ljudstvom pa se vendar tako pogostoma ne slišite, kakor ponemčeni tavžent. Biic piše o tem takole: „Nemška številnica tausend in slovanski tisuč morate biti edine korenine, ker se besedi te glasite zlo enako. Tisuč in jezar ste pri Slovanih naj večje številnice. Tisuč je gotovo tavžent; jezar pa je, česar sem se po natanjčnišem zasledovanji prepričal, vse kaj druzega, in pomeni pri južnih Slovan h sicer naj večjo, pa negotovo številnico. Prosti Slovenec ni vajen tako deleč šteti, zato ne ve natanko določiti: koliko prav za prav pomeni jezar; tisuč mu je gotovo tavžent, ker do tavžent mu je treba večkrat šteti. Kaj druzega tedaj utegne ta naj večja, pa ne gotova številnica pomeniti, kakor milijon? Tisuč in jezar ne morete pri edinem ljudstvu edinega števila zaznamovati. Verjetno je tedaj, da jezar je milijon. Kdor sledi po izviru in korenini te besede, bo zasledil, da je zložena iz jen (eden, eio) in zar (dolga čerta ali linija); zavolj lepoglasja je n izpušen, in tedaj se namesto j en zar govori jezar. Slovani so v številenji, ko so prišli do milijona, zraven druzih čert (znamenj številk) berž ko ne napravljali prav dolgo čertointoso rabili za zaznamek milijona, zakaj še zdaj delajo take čer te, kadar številijo, zraven pa stavijo rimske številke. Na naj dalji meji Notrajnskega pomeni „jezar" gotovo „milijona.
Tako piše Bile. Al bojo poterdili Notrajnci to, kar on za gotovo pripoveduje zastran številke jezar (jezer f. ali je-zero n.)? — Gosp. prof. Metelko pravijo v slovnici svoji, da horvaško jezero (tausend) izvira iz oger-skega ezer, tisuč (tudi tausend) pa iz gotiškega Thusund (in od tod tudi nemški tausend). Krajncu ni neznana številka tisuč, pa v jezi pravi tudi jezero, na priliko:  tri sto jezero (hudičev)!    Trna v pomenu  deset
tavžent (^voia?) ni več na Kraju-kem v navadi, še pa v pomenu „silo velika množina", na priliko: „tma voj-šakova.