Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 1-2 UDK 630 / ISSN 0024-1067 januar-februar 2005 uvodnik Prenova lesarskega {tudija Napovedi se redkokdaj uresni~ujejo, to {e posebej velja za napovedi uspe{nosti podjetij lesnoindustrijske panoge, ki pa se, na ‘alost, ne uresni~ujejo. Slovenska lesnoindustrijska podjetja se na spremembe gospodarskega okolja odzivajo prete‘no na dva na~ina: z var~evanjem na vseh nivojih in z evolucijskim prilagajanjem spremembam v turbulentnem okolju, ki vklju~uje predvsem vi{anje produktivnosti in zni‘evanje stro{kov. Inovativna podjetja jutri{njega dne pa naj bi se ne le prilagajala spremembam v okolju, kar sama bi jih morala povzro~ati, predvsem z izvirnimi spremembami tehnolo{kih procesov, izdelkov in organiziranosti. Za to pa so potrebni strokovni kadri. Na Oddelku za lesarstvo na Biotehni{ki fakulteti v Ljubljani smo se lotili kakovostne prenove lesarskega {tudija po na~elih bolonjske deklaracije s ciljem: oblikovati evropsko primerljiv in na{im potrebam in zmo‘nostim najbolje prilagojen {tudijski program lesarskega {tudija, po formuli 3+1, kar pomeni, da naj bi v prvem triletnem {tudijskem ciklusu diplomant pridobil dovolj znanja za mo‘no zaposlitev, za doma~ in evropski “trg dela” in za mo‘no nadaljevanje {tudija, na drugem, dveletnem ciklusu, prav tako za “trg dela” ali pa za nadaljevanje {tudija na tretji - doktorski stopnji. Presoja potreb po novih lesarskih kadrih je seveda tudi naloga potencialnih delodajalcev. V ~lanku Tratnik, M. Kakovostna prenova lesarskega {tudija po bolonjski deklaraciji bodo v prihodnji {tevilki (op. ur.) opisane podrobnosti tega na~ina. Res pa je, da se napovedi redkokdaj uresni~ujejo, to velja tudi za uspe{nost kvalitetne prenove lesarskega {tudija. Pa kljub temu sku{amo povzro~ati spremembe, da bi lahko bila panoga jutri bolj konkuren~na. Upamo, da nam bo s skupnimi napori uspelo. prof. dr. Mirko TRATNIK kratke novice kazalo stran stran 4 11 Mokro srce pri jelki Osnovna gostota, (Abies alba Mill.) permeabilnost in zgradb a Wetheart in silver fir (Abies alba reakcijskih con pri bukvi Mill.) Basic density, permeability and anatomy of reaction zones in beech avtorji Niko TORELLI, @eljko GORI[EK, Primo` OVEN, Maks MERELA avtorji Maks MERELA, Aleš STRAŽE, Mart ZUPANČIČ, Niko TORELLI, Primož OVEN in stran Lunski les, drugi~ avtor Niko TORELLI Prenova lesarskega {tudija 1 Mirko Tratnik Patenti s podro~ja kemi~ne predelave lesa 21 Matja` Kunaver, Andrej Kr`an, Vesna Ti{ler Pripravljena na znanje in sodelovanje 29 Intervju z mag. Nado Marijo Slovnik, direktorico Jelovice d.d. Sanja Pirc Finan~ni rezultati podjetja so posledica doslednega izvajanja strategij na vseh podro~jih poslovanja Stojan Kokošar iz vsebine Strokovni izpiti za odgovorno projektiranje in vodenje del v lesarstvu 2005 3 In memoriam Janezu Ur{i~u 20 Kje je slovensko lesarstvo? 36 Opredelitev razkritij v letnih poro~ilih gospodarskih dru`b 41 Kolo kme~kega voza 43 Deset razstav lesenih jasli~nih izpovedi v letu 2004 45 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Podro~je mizarstvo - 12. del 48 kratke novice Sne‘nik pozitivno v leto 2005 Z novim strate{kim na~rtom je podjetje Sne‘nik opredelilo projekte za preobrat v poslovanju. Pri tem so uporabili kombinacije strategij in od leta 2001 zamenjali upravo, prevetrili klju~ne managerje, uvedli centraliziran finan~-ni nadzor, prestrukturirali poslovanje podjetja ter izvedli materialno in kapitalsko racionalizacijo. Podjetje je v decembru lani iz svojih panog na od-pla~en na~in izlo~ilo dejavnost lovstva ter gojitveno lovi{~e prepustilo dr‘av-nemu varstvu. Navkljub neprijaznim tr‘nim razmeram je dru‘ba dosegla zastavljene cilje v postopnem preobratu poslovanja. Zahodnoevropski trg se je namre~ v zadnjih letih soo~il z recesijo v gradbeni{t-vu, prihajajo pa tudi razmeroma visoke ponudbe lesa iz dr‘av biv{ega vzhodnega bloka. V letu 2004 je Sne‘nik prodrl na italijanski trg in si na njem zagotovil stabilno prodajo. Podjetje je preobrat poslovanja opravilo brez omembe vredne pomo~i dr‘ave in od-pu{~anja zaposlenih, kar je za demografsko ogro‘eno obmo~je {e toliko bolj pomembno. Sne‘nik v prihodnosti na~rtuje {e dodatno raz{iritev proizvodnega in prodajnega programa, pri ~emer bi maksimalno izkoristili lastno surovinsko bazo, svoj prodajni program pa izvajali {e bolj u~inkovito in kakovostno. Prodreti ‘elijo tudi na druga tr‘i{~a in s tem po-ve~ati prodajo izdelkov v tujini za 30 odstotkov. Dolgoro~no si ‘elijo uspeti predvsem na skandinavskem trgu in v de‘elah Bli‘njega in Daljnega Vzhoda. Glede na zastavljene cilje si v Sne‘niku prizadevajo za sprotno posodabljanje opreme, v dru‘bo pa ‘elijo privabiti tudi mlade in perspektivne kadre. VijaLeS 57(2005) 1-2 obvestilo Strokovni izpiti za odgovorno projektiranje in vodenje del v lesarstvu 2005 Strokovni izpiti za odgovorno vodenje del, projektiranje in revidiranje v RS potekajo z skladno s Pravilnikom o strokovnih izpitih s podro~ja opravljanja in‘enirskih storitev (Uradni list RS {t. 124/03). Pravilnik je izdal minister za okolje in prostor na osnovi Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS {t. 110/02 in Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS {t. 110/02, 8/03-povpr. in 58/03 – ZZK-1). Strokovni izpiti se opravljajo pri dveh poklicnih zbornicah in sicer za pod-ro~je arhitekture, prostorskega na~rto-vanja in krajinske arhitekture pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), za podro~je gradbenega oz. tehni~nega projektiranja, ki vklju~uje vsa projektiranja gradbenih objektov, tehnolo{kih postrojenj in in{talacije pa pri In‘enirski zbornici Slovenije (IZS). Projektiranje lesarskih tehnologij tako sodi v podro~je IZS, ki ima sede‘ na Jar{ki cesti 10B v Ljubljani. Podro~je lesarstva je na omenjeni zbornici uvr{~eno v Mati~no sekcijo in‘e-nirjev tehnologov in drugih in‘enirjev v skupino za Gozdarstvo in lesarstvo. Izpitna programa in izpitni komisiji za gozdarje in lesarje sta lo~eni. Splo{ni del izpita se opravlja skupaj, lahko tudi z drugimi kandidati tehni~no – tehno-lo{ke stroke, posebni del izpita (speci-fi~no – strokovni del) pa za vsako stroko posebej. Po Pravilniku o strokovnih izpitih je za podro~je lesarstva mogo~e oprav- ljati strokovne izpite za: 1. odgovorno vodenje del 2. odgovorno vodenje posameznih del 3. odgovorno projektiranje in 4. odgovorno revidiranje Pogoji za pristop k opravljanju strokovnega izpita (potrebne delovne izku{nje in izobrazba) Pogoji so dolo~eni v Pravilniku o strokovnih izpitih s podro~ja opravljanja in‘enirskih storitev, ki je dosegljiv na spletni strani IZS pod: http:// www.izs.si/zbirke/dokumenti/ Show?_id=izpiti-pogoji-zgo1 in na strani mati~ne sekcije http:// www.izs.si/zbirke/dokumenti?izpiti-mst-gozdles.htm Osnovni pogoji za opravljanje posamezne vrste izpita so ustrezna izobrazba, delovne izku{nje, referen~na (izvedena) dela ali pisna naloga, ki jo dolo~i mentor. O primernosti referen~nega dela odlo~a mentor. Navodila za prijavo k izpitu Navodila so podana v Pravilniku na spletni strani IZS pod: http:// www.izs.si/zbirke/dokumenti/ Show?_id=izpiti-navodila. Na~in in potek opravljanja strokovnih izpitov po ZGO-1 Na~in in potek opravljanja strokovnih izpitov je podan na spletni strani IZS pod:http://www.izs.si/zbirke/ dokumenti/Show?_id=izpiti-potek-zgo1. Izpitni rok Izpitna roka (ustno) za gozdarje in lesarje v letu 2005 bosta 11. maja in 01.decembra. Prijavnice za strokovne izpite so objavljene na spletni strani IZS pod: http://www.izs.si/izpiti/ prijavnice/. Za prijavo za osnovni izpit velja obrazec IZS 07A, za dopolnilni izpit pa obrazec IZS 07B. Prijavo za izpit je treba oddati cca 60 dni pred razpisanim izpitnim rokom. Napotila za prijavo si lahko ogledate pri napotilih “osnovni in dopolnilni strokovni izpit za gradbeno stroko” saj napotila veljajo tudi za tehni~no – tehnolo{ko stroko. Pripravljalne seminarje za strokovne izpite za podro~je lesarstva organizira: Zveza lesarjev Slovenije Karlov{ka 3, 1000 Ljubljana, e-mail: sanja.pirc@siol.net telefon: (01) 421 46 60 v sodelovanju z: DIT lesarstva Ljubljana Karlov{ka 3, 1000 Ljubljana e-mail: zoran.trost@bf.uni-lj.si . Kandidati za opravljanje izpitov naj pred prijavo natan~no preu~ijo ‘e omenjeni Pravilnik o strokovnih izpitih s podro~ja opravljanja in‘enirskih storitev ter ugotovijo izpolnjevanje pogojev za opravljanje posameznega izpita in se tako izognejo nepotrebnim stro{kom in izgubi ~asa. Vi{ina stro{-kov izpita je podana v 48. ~lenu navedenega pravilnika. Ljubljana, februar 2005 Predsednik Komisije za strokovne izpite za podro~je lesarstva: prof. dr. Jo‘e Resnik revijaLes 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 630*811.52:174.7 (Abies alba Mill.) izvirni znanstveni ~lanek (Original Scintific Paper) Mokro srce pri jelki (Abies alba Mill.) Wetheart in silver fir (Abies alba Mill.) avtorji Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija @eljko GORI[EK, B F, Odd. za lesarstvo, Ro‘na dolina C.VIII/34, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Primo‘ OVEN, B F, Odd. za lesarstvo, Ro‘na dolina C.VIII/34, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Maks MERELA, B F, Odd. za lesarstvo, Ro‘na dolina C.VIII/34, SI-1000 Ljubljana, Slovenija izvleček/Abstract Prikazan je pregled pojava mokrega srca pri navadni jelki. Razprava o etiologiji suhe cone, ki obdaja “patolo{ko” mokro srce in njeni mo`ni vlogi pri kompartmenta-lizaciji patolo{ke mokrine in avtorevitali-zaciji jelke. Opis u~inkov staranja, rasti, tvorbe mokrega srca, rastnih defektov in ranitev na kvaliteto lesa in njegovo predelavo. A review of the occurence of the wet-heart in the silver fir is presented. The etiology of the dry zone surrounding “pathological” wetwood and its possible role in the compartmentalisation of the pathological wetwood and resulting autorevitalisation of the silver fir is discussed. Effects of aging, growth characteristics, formation of wetheart, growth-related defects and wounding are described and their influence on the wood quality and processing evaluated. Klju~ne besede: navadna jelka, Abies alba, mokro srce, etiologija, lesne lastnosti Keywords: silver fir, Abies alba, wet heart, etiology, wood properties ** Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem Gozdnega gospodarstva Postojna pri meritvah poseku in transportu testnih dreves. V zgodnjih osemdesetih letih prej{nje-ga stoletja nas je presenetilo dramati~no propadanje gozdov neslutenih razse‘-nosti (angl. forest decline, nem. Waldsterben). Najhitreje je ginevala jelka (angl. silver fir dieback, nem. Tannensterben). Po podatkih Gozdarskega in{tituta Slovenije je bilo v Sloveniji 1985 (vsaj navidezno) zdravih le {e 6,1 % jelk, “umiralo” pa jih je kar 46,7 %! Javnost je bila zaskrbljena. Kot odziv na propadanje gozdov so v okviru Konvencije UN-ECE CLRTAP (United Nations - Economic Commission for Europe Convention on Long-Range Transboundary Air Pollution) 1985 zasnovali Mednarodni program sodelovanja za oceno in spremljanje u~inkov onesna‘enega zraka na gozdove (ICP Forests). 1986 se je EU odzvala s Shemo za za{~ito gozdov pred onesna‘enim zrakom in 2003 {e s shemo Forest Focus, ki je ~lanice EU zakonsko obvezala k monitorskim aktivnostim na podro~ju za{~ite pred atmosfersko polucijo. Pri tem sledimo ciljem in resolucijam Ministrske konference za varovanje gozdov v Evropi (MCPFE, 1990, 1993, 1998, 2003). Tako spremljamo stanje gozdnih eko-sistemov v Evropi na sistemski mre‘i 16x16 km s pribl. 6000 ploskvami (“nivo I”) in zelo podrobno na pribl. 860 stalnih ploskvah za intenzivni monitoring, od tega v Sloveniji na enajstih (“nivo II”). Monitorsko dejavnost v Sloveniji izvaja Gozdarski in{titut Slovenije v okviru Javne gozdarske slu‘be Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Zavodom za gozdove in ARSO. Katedra za tehnologijo lesa Odd. za lesarstvo BF je izvajala zelo obse‘ne bio-elektri~ne, dendrokronolo{ke oz. pri-rastne in fenolo{ke raziskave stanja in pre‘ivetvenih mo‘nosti slovenske kra{-ke jelke na ve~ sto testnih drevesih (slika 1) (npr. Torelli et al.1986, Torelli & Kri-‘aj 1991, Torelli et al. 1992, ^ufar et al. 1994, Torelli & ^ufar 1994, Kri‘aj et al. 1994, ^ufar et al. 1995, Torelli et al. 1995, Oven et al. 1995, Kri‘aj & [tupar 1996, Torelli et al. 1999). Hkrati smo prou~evali u~inke mehanskih po{kodovanj na ksilogenezo (npr. Torelli et al. 1990, Torelli 1995). Tedaj nas je bolj zanimalo zdravje dreves in njihove pre‘ivetvene mo‘nosti, manj pa les. Kljub temu ni bilo te‘ko zaznati tesne zveze med stanjem drevesa in lesom oz. njegovo kvaliteto. Po obse‘nih “sanitarnih” se~njah se zdi, kot da se bo jelka opomogla. Mestoma opa‘amo celo izrazito revitalizacijo, ki se ka‘e v pove~a-nem vi{inskem prirastku (“pika~a”!). Rabo jelovine omejuje mokro srce in mo~na nagnjenost lesa k pokanju. Pogostnost in intenziteta se s starostjo, dimenzijami in po{kodovanostjo kriti-~no stopnjujeta. revijaLes 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj Slika 1. Sezonski potek kambijeve elektri~ne upornosti (ER) v prsni vi{ini pri odrasli prizadeti jelki , odrasli neprizadeti in mlaj{i neprizadeti jelki. Sezonske razlike so izrazitej{e in vrednosti ni‘ji pri odraslih neprizadetih jelkah. Za mlaj{a zdrava drevesa so zna~ilne vi{je vrednosti (tanj{a ‘iva skorja!), vendar z izrazito sezonsko variacijo. (Risba po Torelli et al. 1996) Jelka ima, podobno kot smreka, neo-barvano, zelo suho jedrovino (U ≈ 30-40 %) in zelo vla‘no beljavo (U do 200 %), zato ju takoj po poseku zlahka razlikujemo. Po su{enju razlike skoraj povsem izginejo. Nejasen status debelne sredice se ka‘e tudi pri razvoju terminologije. V prvi izdaji avtoritativnega Holz-Lexikon-a (1962) so jelko, skupaj s smreko, bukvijo in lipo, uvrstili med “zrelince” (nem. Reifholzbäume, angl. ripewood tree). Frey-Wyssling in Bosshard (1959) sta pri jelki in drugih vrstah z ve~ajo~o se razdaljo od kambija zabele‘ila ireverzibilne citolo{ke spremembe, ki so imele za posledico degradacijo protoplazme in disorganizacijo celi~nega oksidacijskega sistema. Hu-gentobler (1965) je jasno dokazal obstoj jedrovine pri “beljavcih” (nem. Splinthölzer, angl. sapwood trees). Kasneje je Bosshard (1966, 1967) predlagal spremembo konvencionalne terminologije in ozna~il jelko prvi~ kot “drevo s svetlo jedrovino”. V tem kontekstu je Bosshard (1985) logi~no zaklju~il, da svetla barva debelne sredice nikakor ne pomeni odsotnosti jedrovinskih snovi. V resnici je-drovinske snovi pri mnogih drevesnih vrstah niso obarvane. Parameswaran in Bauch (1975) sta prou~evala razvoj in lokacijo fenolnih spojin v beljavi in je-drovini jelke. Bauch et al. (1975) so pro-u~evali jelovo mokro srce in na podlagi mikroskopskih preiskav, vsebnosti sladkorjev in respiracijske aktivnosti zaklju-~ili, da jelka tvori normalno, resda neo-barvano, jedrovino. Klein et al. (1979) je izrecno poudaril, da jelka “izpolnjuje” bistvene ojedritvene kriterije. (HolzLexikon iz l.1986 ‘e ozna~uje jelko kot vrsto s svetlo jedrovino) (slika 2). V procesu transformacije beljave v je-drovino nizkomolekularne jedrovinske snovi penetrirajo v celi~no steno in tako zmanj{ujejo prostor za higroskopsko (vezano) vodo. Posledica je ni‘ja ravnovesna vla‘nost in to~ka nasi~enja celi~-nih sten jedrovine v primerjavi z beljavo. S sorpcijskimi metodami je tako mogo-~e fizikalno dokazati prisotnos jedrovine (prim. Torelli et al. 2005 neobj.). Z jelovim mokrim srcem/mokrino (nem. Naßkern, angl. wetwood/wet-heart) ozna~ujemo: (a) diskolorirano mokrino pravilne oblike obdane s suho ijaLeS 57(2005) 1-2 0 raziskave in razvoj cono na lokaciji neobarvane jedrovine (“normalno” mokro srce, slika 2b) in (b) mokrino, ki se iz jedrovine jezika-sto {iri v beljavo (“patolo{ko” mokro srce, slika 2c) (prim. Schuck 1982). Normalno mokro srce je ve~inoma povezano z mrtvimi vejami, medtem, ko je izvor patolo{kega srca v koreninah, odkoder se {iri navzgor po deblu. Je spremenljive barve in se pojavlja tudi v majhnih `epih v beljavi (prim. Schuck et al. 1980). Mokro srce skupaj z mo~-no nagnjenostjo k pokanju lesa predstavljata najhuj{i specifi~ni napaki jelovine, ki kriti~no zmanj{ujeta vrednost lesa in donosnost jelovih gozdov. Etiologija in ekologija mokrega srca nista zadovoljivo raziskani. Pojav in obseg mokrega srca na~elno nara{~a s starostjo in/ali drevesnimi dimenzijami ter po{kodovanostjo (sliki 2, 3). Mokro srce se ne pojavlja samo pri jelki. V izraziti obliki obstaja npr. pri topolu (“rjavo srce”) in brestu, pa tudi “rde~e srce” pri bukvi ima najve~krat zvi{ano vla`nost in nizkomolekulske ma{~obne kisline, kar ka`e na kolonizacijo z anaerobnimi bakterijami, vendar je bila pri njegovem poimenovanju odlo~ilna njegova rde~a obarvanost. (Walter 1993a, b). Povi{ana vla‘nost mokrega srca naj bi bila posledica bakterijske oku‘be, vendar ni povsem jasno ali je oku‘ba vzrok nastanka mokrega srca ali le njena posledica. Ward in Zeikus (1980) ter Schink in Ward (1984) so raziskovali vlogo in aktivnost bakterij pri nastanku mokrega srca. Bakterije lahko prodro v drevo skozi po{kodovane korenine, deblo ali kro{njo. V sprva suho jedro-vino, ki vsebuje nekaj kisika, se naselijo najprej aerobne bakterije (Pseudomonas), kasneje semiaerobne (Erwinia, Enterobacter) in slednji~ anaerobne (Clostridium, Corynebacterium, Me-thanobacterium) (prim. Brill et al. 1981) Tak{no zaporedje je posledica spremi-njajo~ega se okolja v deblu, ko bakterije druga drugi pripravljajo ‘ivljenjsko okolje. Ob tem se spreminja tudi vla‘nost lesa in predvsem kislost kapilarne (proste) vode v lesu. Vendar bakterij ne najdemo le v mokrem srcu, temve~ tudi v beljavi in suhi jedrovini. Pri balzamski jelki (Abies balsamea), ki ima prav tako izrazito mokro srce kot navadna jelka, so v beljavi, mokrem srcu in suhi jedrovini izolirali {tevilne bakterije. Od teh so bile le tri vrste vezane izklju~no na mokro srce, vendar so jih izolirali le v nekaj primerih (Jeremic et al. 2004). Pomeni, da morda ni vzro~ne povezave med bakterijsko aktivnostjo in tvorbo mokrine? Ishii in Fukazawa (1987) iz analize organskih snovi v ekspresatu beljave in mokrega srca sahalinske jelke (Abies sahalinensis) sklepata, da bakterijska aktivnost vsaj v za~etni fazi ni glavni vzrok za nastanek mokrega srca. Pri patolo{kem mokrem srcu so najverjetneje udele‘ene tudi {torovka (Ar-millarea sp.) in zlasti rde~a trohnoba (Heterobasidion sp. (=Fomes annosus) (Schuck et al. 1980, Coutts in Risbeth 1977). Infekcija poteka prek debelej{ih korenin, ki so zlasti pri jelki pogosto povezane s koreninami sosednjih dreves (koreninska fuzija!). Neugledna sivorjava obarvanost mokrega srca je rezultat oksidacije fenolnih snov, ki nastajajo pri bakterijskem razkroju. Zna~ilen neprijeten vonj (zlasti patolo{kega) mokrega srca je prav tako posledica delovanja bakterij oz. nastajanja maslene, mle~ne, propionske in ocetne kisline (in metana). Les mokrega srca praviloma ni mehansko oslabljen, vendar je med hidrotermi~no obdelavo mo~no podvr‘en kolapsu, pokanju in ve‘enju. ^as su{enja mokrega srca je zaradi zmanj{ane permeabil-nosti in difuzivnosti (?) dalj{i. Zna~ilna je tudi pogosta kolesivost, ki je verjetno posledica delovanja bakterij na srednjo lamelo, morda v povezavi z radialnmi rastnimi nateznimi napetostmi.Tudi parenhimatizacija (“barierna cona”) na obodu ran, tudi najmanj{ih npr. zaradi insektov, predstavlja {ibko mesto od koder se lahko raz{iri kro‘na razpoka (slika 3, slika 4). Coutts in Risbeth (1977) menita, da je transport vode iz beljave v mokrino posledica dokazane razlike v ozmotskem tlaku med beljavo in mokrino, v kateri se kopi~ijo metaboliti. Transport vode se vr{i preko vmesne suhe cone – plast traheid, blokiranih s plinskimi me-hur~ki-, ki pa jih premo{~ajo ‘ive pa-renhimske celice. Avtorja domnevata, da utegne biti proces odvisen od fizio-lo{ke aktivnosti drevesa. Mokrina se ni razvila pri blokadi floema, niti pri izoliranih debelnih segmentih. Opazovala sta tudi, da mokrina nastaja najhitreje pri drevesih z bujno rastjo in v ~asu intenzivnega metabolizma. Umetna blokada floema utegne imeti enak u~inek kot skromen dotok fotosintatov in rastnih substanc v pe{ajo~ih drevesih. Tudi na{e raziskave potrjujejo, da mokro srce ni bilo prisotno ali je bilo le {ibko razvito pri drevesih v zadnji fazi propadanja z izrazito prirastno depresijo in manjka-jo~imi branikami na bazi drevesa. (sl. Torelli et al 1986). Po Brillu et al. (1981) bi lahko bila povi{ana vla‘nost v mokrem srcu posledica prisotnosti bakterijske sluzi in metabolitov ter kopi~enja kationov, ki zni‘ujejo ozmotski potencial kapilarne vode. Murdoch et al. 1987 menijo, da razlika v ozmotskem potencialu predstavlja transportni mehanizem za preme{~anje vode iz beljave v mokro srce pri brestu in jelki. Torelli et al. (1986) so eksperimentalno dokazali ozmotski transport vode iz beljave v mokro srce preko suhe cone kot semiperme-abilne membrane. V posebni napravi so ekspresat mokrega srca in beljave lo~ili s suho cono na kateri je bila tanka plast mokrega srca. V ve~ eksperimentih so zabele‘ili {ibek ozmotski transport iz beljavnega ekspresata v ekspresat mokrega srca. Pri nekaj ponovitvah je suha cona ostala suha. Ishii in Fukazawa LJ ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj (1987) sta prav tako ugotovila, da je ozmotski potencial ekspresata mokri-ne mnogo ni‘ji od ekspresata beljave. Glede etiologije in vloge suhe cone, ki pogosto obdaja mokrino, so mnenja deljena: (Coutts 1976, 1977, Coutts in Risbeth 1977, Torelli et al. 1986). Coutts (1976) je opazoval nastanek suhe cone pri koniferah kot odziv na infekcijo s Heterobasidion annosum. Posledica naj bi bila razkroj pikenjskih membran in celi~nih sten. V inokuliranih deblih Abies grandis je Coutts opazil dehidracijo tudi dale~ stran od inficiranega mesta, {e posebej v ob~utljivem notranjem delu beljave. Zaklju~il je, da je morda neka neindeficirana substanca, ki je difundi-rala iz inficiranaga predela, delovala na ‘ive parenhimske celice in v traheidah spro‘ila zamenjavo vode s plini. Suhe cone v beljavi so nastale tudi po inje-ciranju razred~enih toksi~nih kemikalij (Coutts 1977). Pri tem naj bi substance, ki so pri tem nastale ali se izlo~ile iz umirajo~ih parenhimskih celic, spro‘ile plinsko embolijo v napetih (tenzija) vodnih stolpcih. V nadaljnem eksperimentu je Couttsu in Risbethu (1977) z injeciranjem ‘ivosrebrnega klorida uspelo v beljavi ‘ivih jelk inducirati dehidracijo in nato nastanek mokrine. Menim, da je lahko nastanek suhe cone povsem homeostatske narave, t.j. posledica uravnove{anega opu{~anja notranjega dela beljave zaradi prira{~anja debla ob sicer nespremenjeni velikosti listne povr{ine. Dokazana je zveza med povr{ino beljave v prsni vi{ini in koli~i-no iglic (npr. Gruber 1995). Dehidra-cija utegne biti predstopnja ojedritve. Podobnega, povsem abiotskega izvora, bi utegnila biti tudi suha cona, ki ob-kro‘a rde~e srce pri bukvi (prim. To -relli 1984). Pri tem bi bilo treba preveriti morebiten sezonski obstoj suhe cone. Bakterijska oku‘ba naj bi se pri “normalnem” mokrem srcu izvr{ila skozi odmrle (suhe) veje, nakar naj bi na- Slika 3. Navadna jelka (Abies alba Mill.): Lesna vla‘nost in izpad letnih prirastnih pla{~ev v spodnjem delu debla pri prizadetem drevesu (risba po Torelli et al. 1986) predovala bazipetalno, pri “patolo{-kem” mokrem srcu pa skozi po{ko-dovan koreninski sistem in akropetalno. O vzrokih polucijskega po{kodovanja koreninskega sistema obstaja ve~ hipotez (glej npr. Schütt 1981). Patolo{ko mokro srce, ki prodira v beljavo in ki zmanj{uje prevodni presek beljave, naj bi oviralo transport vode v kro{njo in povzro~ilo odmiranje kro{nje in drevesa (prim. npr. Brill et al. 1981, Bauch et al. 1979, Schütt 1981, 1994). V tem kontekstu je zanimiva povezava “patolo{kega” mokrega srca s pe{anjem terminalne rasti pri mlaj{ih jelkah, ki ima za posledico nastanek vertikalno zbite kro{nje (“{torkljino gnezdo”) ijaLeS 57(2005) 1-2 Q raziskave in razvoj Slika 4. Navadna jelka (Abies alba Mill.): Sne‘nik, testna drevesa 1, 2, 3. Pre~ni prerezi z vla‘nostnimi profili na ve~ debelnih nivojih. (orig.). (Schütt 1994). (Pri starih jelkah je {tor-kljino gnezdo povsem normalen pojav!). Pri mlaj{ih jelkah naj bi bilo “{torkljino gnezdo” patogene narave, katerega nastanek spro`ijo motnje v presnovnem in vodoprevodnem sistemu drevesa. Pri tem avtor povezuje depresijo vi{inske rasti, tj. “{torkljino gnezdo”, z motnjami v prevajalnem sistemu kot ga predstavlja patolo{ko mokro srce. Le-to vse bolj zmanj{uje prevodni presek beljave. Posledica je odmrtje drevesa. Anomalno mokro srce pa naj vselej ne bi bilo usodno za pre`ivetje drevesa. Mokro srce lahko obda suha cona in ga kompartmentali-zira (omeji). Tedaj se lahko drevo “avto-revitalizira” in raste naprej povsem normalno. Terminalna rast se okrepi in kro{nja zadobi obliko “pika~e” (Meister 1998) (pika~a nem. “Pickelhaube” -pruska ~alada s konico). V novej{em ob- ED ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj dobju tu in tam res opa`amo “avtore-vitalizacijo” manj po{kodovanih jelk (prim. npr. Grade 1998, Meister 1998, Henkel 2000), vendar ni dokazov za omenjeno hipotezo. Ideja kompartmetalizacije s suho cono je nenavadna. Sam se s to tezo ne strinjam, kajti prodiranje mokrega srca spro‘i homeostazno pove~anje prirastka in s tem pove~anje beljave! Vsekakor ne bi smeli izklju~iti povsem naravnega odmiranja debelej{ih starej{ih korenin brez u~inkovite smolne za{~ite v jedro-vini in “naravne” oku‘be ne preve~ trajne jedrovine. Pre‘ivetje jelke in kvaliteto jelovine je treba vselej obravnavati v kontekstu staranja. Staranje obsega {irok spekter pasivnih ali nereguliranih degenerativnih procesov, ki jih spro‘ajo predvsem zunanji dejavniki, tj. vsakr{na po{kodo-vanja in {kodljivi vplivi (“wear and tear”), ki se kopi~ijo s ~asom (prim. Torelli 2004). Za razliko od senescence, ki je kon~na faza nekega razvoja, staranje ni razvojni proces. Staranje samo po sebi nujno ne povzro~i smrti, zmanj{uje pa odpornost do stresa in tudi sicer pove~u-je verjetnost smrti (Nooden 1988a). Staranje je mnogo bolj postopen proces, v katerem se po{kodbe, ki jih povzro~ijo zunanji dejavniki, kopi~ijo s ~asom, dokler organizem ne odmre. Ni {e povsem jasno, ali se starajo tudi meristemi, vendar ~e se, se starajo oz. spreminjajo zelo po~asi. Njim lahko pripi{emo spektaku-larno starost nekaterih dreves, vendar ne bi bilo korektno, ~e bi zaslugo za to pripisali le meristemom. (Nooden in Thompson 1985). Starajo se tudi parenhimske celice v be-ljavi, dokler se v prehodni coni ne spro‘i ojedritev, ki je oblika senescence. K starostnim spremembam bi lahko pri-{teli {e otiljenje trahej pri listavcih, kjer so udele‘ene ‘ive parenhimske celice in pasivno aspiracijo obokanih pikenj zaradi dehidracije pri iglavcih. V kolikor pa sta otiljenje in aspiracija del ojedritve in ne zgolj posledica dehidracije, bi ju lahko uvrstili med senescen~ne pojave. Tudi ‘iva skorja je podvr‘ena staranju. Staranje ni razvojni proces in ga pospe-{ujejo predvsem zunanji dejavniki, npr. ionizirajo~e ‘ar~enje, aktivni ioni in prosti radikali, ki se nahajajo v okolju. Posledica je upadanje fiziolo{kih procesov, zlasti genetskih in membranskih funkcij. Ko smo ‘e poudarili, je staranje pasiven proces, vendar so organizmi razli~no ob~utljivi na njegove dejavnike, kar utegne biti genetsko determinirano (Nooden 1988a, b). Organizem lahko degenerira, ~e propade njegova posamezna klju~na sestavina, od katere so odvisne preostale. Prav gotovo je staranje posameznega organizma posledica kombinacije ve~ procesov. Na proces staranja lahko vsaj delno vplivamo. K staranju drevja prispevajo {tevilni vzroki, npr.: 1. Splo{no usihanje meristemske (delitvene) aktivnosti in obnove asimilacijskih organov. Pri tem {e vedno ni jasno, ali se meristemi starajo ali postanejo manj aktivni preprosto zaradi drugih sprememb v (celotni) rastlini (Wangermann 1965). Vsekakor zanj{anje vegetativne rasti prispeva k pe{anju celotne rastline. Kloni pre‘ivijo, ker lahko obnovijo ali nadomestijo posamezne dele, {e posebej asimilacijske organe. 2. Prehranjevalni (nutricijski) problemi. Fotosintezna u~inko-vitost listja starej{ega drevja je manj{a . S starostjo se pove~uje dele‘ fotosintatov za respiracijo. Npr. 25-letna bukev uporabi za respiracijo 40 % vseh fotosintatov, 85-letna pa ‘e 50 % (Möller et al. 1954). V tak{nih razmerah se pove~uje “respiracijsko breme”. 3. Razmerje med aktivnim vaskular-nim tkivom in fotosinteznim tkivom v listih starej{ih rastlin se zmanj{uje (Crocker iz Nooden 1988a). 4. Pojav napredujo~e kavitacije in embolije v trahearnih elementih ksilema. Pri vi{ji starosti, ko prirastek usiha ali celo izostane (na bazi drevesa!), je disfunkcija obstoje~ega ksilema ve~ja od njegove obnove. To ote‘uje transport mineralnih hranil, citokininov in drugih koreninskih metabolitov v poganjke. 5. Transportne razdalje se z rastjo pove~ujejo, kar dodatno ote‘uje pretok v beljavi. 6. Pove~ano {tevilo popkov pove~uje njihovo medsebojno kompeticijo. 7. Slabljenje energijsko potratne kompartmentalizacije kot obrambnega mehanizma pred kolonizacijo mikroorganizmov. 8. Pojav odlomljenih vej. ^e ni pri{lo do “naravnega” odloma s predhodnim nastankom za{~itne cone (listavci) oz. intenzivnega zasmo-ljenja na bazi vej (iglavci), predstavljajo odlomljene veje “odprta vrata” za oku`bo lesa in mehansko slabitev drevesa. Senescen~ni pojavi v celicah, tkivih in organih so dokaj kratkotrajni. Pri drevesu kot odprtem generirajo~em sistemu se s~asoma vse bolj uveljavljajo starostni procesi. Dolgo‘ivost organizma je fenotip, ki nastane z interakcijo med genetskim potencialom organizma (genotip) in njegovim okoljem. (Arking 1998). Jelka dosega praviloma visoke starosti in velike dimenzije, zato so simptomi staranja mo~no izra‘eni in vplivajo na kvaliteto lesa. Mokro srce lahko {te-jemo med starostne fenomene. Vsekakor bo treba v gospodarskem gozdu, ki je namenjen predvsem pridobivanju lesa, jelke sekati pri ni‘ji starosti. To nikakor ne bo ogrozilo sonaravnega, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi niti v kontekstu Nature 2000 ne. ijaLeS 57(2005) 1-2 tU raziskave in razvoj 1. Arking, R. 1998. Biology of aging. Sinauer Associates, Inc. Publ., Sunderland, Massachusetts USA. 2. Bauch, J., Höll, W., Endeward, R. 1975. Some aspects of wetwood formation in fir. Holzforschung 29(6):198-205. 3. Bauch, J., Klein, P. , Frühwald, A., Brill, H. 1979. Alterations of wood characteristics in Abies alba Mill. due to “fir-dying” and considerations concerning its origin. European Journal of Forest Pathology 9(6):321-331. 4. Brill, H., Bock, E., Bauch, J. 1981. Über die Bedeutung von Mikroorganismen im Holz von Abies alba Mill. für Tannensterben. Forstwissenschaftliches Central-blatt 10 0 (3-4): 195-206. 5. Bosshard, H.H. 1966. Notes on the biology of the heartwood formation. News Bull. Int. ass. Wood Anatomists 1:11-14. 6. Bosshard, H.H. 1967. Über die fakultative Farbkernbildung. Holz Roh- Werksatoff 25.409-416. 7. Bosshard, H.H. 1985. Holzkunde 2. del. Zur biologie, Physik und Chemie des Holzes. B, Birkhäuser, Basel etc. 8. Coutts, M.P. 1976. The formation of dry zones in the sapwood of conifers. I. Induction of drying in standing trees and logs by Fomes annosus and extracts of infected wood. Eur. J. For. Path.6:372-381. 9. Coutts, M.P. 1977. The formation of dry zones in the sapwood of conifers. II. The role of living cells in the release of water. Eur. J. For. Path. 7:6-12 10. Coutts, M.P., Risbeth, J. 1977. Thr formation of wetwood in Grand fir. Eur. J. For. Path. 7:13-22. 11. ^ufar, K., Robi~, D., Torelli, N., Kermavner, A. 1994. Blütenbildung unterschiedlich geschädigter Weisstannen in Slowenien. Forst Holz 49(2):34-36. 12. ^ufar, K., Robi~, D., Torelli, N., Kermavner, A. 1995. Phenology, occurence of epicormic branches and reproductive growth on air-polluted silver firs. Acta pharm. 45 no. W, suppl. 1:397-381. 13. Frey-Wyssling, A., Bosshard, H.H. 1959. Cytology of the ray cells in sapwood and heartwood. Holzforschung 13:129-136. 14. Grade, W. 1998. Das Naturschutzgebiet “Maien-tännig” im Forstamt Kranichfeld. Das Blatt. Thüringen Forst. Mitarbeiterinformationen der Thüringer Lan-desforstverwaltung. Izd. 2/1998, 5. let., Juni 1998, Die grünen Seiten, 3/4. 15. Gruber, F. 1995. Morphologie der Weisstanne (Abies alba Mill.) II Wurzelverzweigung, Architekturmodell und Kronenanalysen. Flora 190:135-153. 16. Henkel, W. 2000. Beobachtungen zur Auto-Revita-lisierung der Weisstanne (Abies alba Mill.). Proc. 9th International European Silver Fir Smposium 12-19. Skopje, Macedonia. 1 7. Holz-Lexikon 1962, 1988 1. in 2. izd. DRW-Verlag, Stuttgart. 18. Hugentobler, U.G. 1965. Zur cytologie der Kernholzbildung. Vierteljahresschrift der Naturforschenden Gesellschaft in Zürich 110(2):321-342. 19. Ishii, T., Fukazawa, K. 1987. Sap constituents and pit closures connected with water penetration in the wetwood of Abies sachalinensis Masters. Research Bulletins of the College Experiment Forests Hokkaido University 44(4):1277-1305 (dalj{i angl. povzetek). 20. Jeremic, D., Cooper, P. , Srinivasan, U. 2004. Comparative analysis of balsam fir wetwood, heartwood, and sapwood. Can. J. For. Res. 34:1241-1250. 21. Klein, P. , Bauch, J., Frühwald, A. 1979. Nasskerneigenschaften von Tannenholz. Holz-Zentralblatt 105, 101:1465-1466. 22. Kri‘aj, B., Torelli, N. [tupar, J. 1994. Preliminary research into ion concentration of bark and wood in relation to electrical resistance and tree condition in silver firver fir. Ecology and Silviculture of European Silver Fir. IUFRO WP: S1.01-08, Altenstieg, Germany: 327-330-23. Kri‘aj, B., [tupar, J. 1996. Potassium in living bark, cambium and wood in relation to electrical resistance and tree condition in Silver fir (Abies alba Mill.). Phyton 36(3):39-41.h 24. Meister, G. 1998. Die Tanne {t. 14. V: Unser Wald . 3. izd. junij 1998:17-20- Schutzgemeinschaft Deutscher Wald (SDW) Bundesverband e.V. 25. Möller, C.M., Müller, D., Nielsen, J. 1954. Graphic representation of dry matter production of European beech. Det. Forstl. Forsogsv. Danmark. 21:327-335. 26. Murdoch, C.W., Campana, R.J., Biermann, C.J. 1987. Physical and chemical properties of wetwood in american elm (Ulmus americana). Canadian Journal of Plant Pathology 9:20-23. 27. Noodén, L.D., Thompson, J.E. 1985. Aging and senescence in plants. V: C.E. Finch, E.L. Schneider (izd.), Handbook of the biology of aging: 105-127. Van Nostrand Reinhold Company, new York. 28. Noodén, L.D. 1988a. Whole plant senescence. V: L.D. Noodén, A.C. Leopold (izd.), Senscence and aging in plants 391-439. Academic Press inc., Harcourt Brace Jovanovich, itd. 29. Noodén, L.D. 1988b. Postlude and prospects. V: L.D. Noodén, A.C. Leopold (izd.), Senscence and aging in plants 499-517. Academic Press inc., Harcourt Brace Jovanovich, itd. 30. Oven, P. , Torelli, N., Zupan~i~, M. 1995. Anatomy of cambial zone and living bark as related to electrical resistance readings in healthy and affected silver fir (Abies alba Mill.). Acta Pharmaceutica 2, suppl. I:375-377. 31. Parameswaran, N., Bauch, J. 1975. On the origin of phenolic compounds in the wood rays of Abies alba. Wood Sci technol 9:165-173. 32. Schink, B., Ward, J.C. 1984. Microaerobic and anaerobic bacterial activities involved in formation of wetwood and discoloured wood. IAWA Bulletin n.s., 5(2):105-109. 33. Schuck, H.J. 1980. Schadbild und Ätiologie des Tannensterbens. I. Wichtung der Krankheitssymptome. Eur. J. For. Path. 10(2/3):125-135. 34. Schuck, H.J. 1982. Die Bedeutung des Nasskerns für das Tannensterben. Holz-Zentralblatt 108, 23:225-336. 35. Schütt, P. 1981. Erste Ansätze zur experimentellen Klärung des Tannensterbens. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen 132(6):443-452. 36. Schütt, P. 1994. Das Tannensterben in Mitteleuropa - neue Erklärungsversuche. Kolloquim “Genetik und Waldbau der Weisstanne”. Dresden-Pillnitz. 37. Torelli, N. 1984. The ecology of discoloured wood as illustraqted by beech (Fagus sylvatica L.). IAWA Bull. N.s. 5:121-127. 38. Torelli, N., ^ufar, K., Robi~, D. 1986. Some wood anatomical, physiological and solvicultural aspects of silver fir dieback in Slovenia. IAWA Bulletin n.s. Vo. 7(4):343-350. 39. Torelli, N., Zupan~i~, M., Oven, P. , ^ufar, K. 1990. Barierna cona in les, nastal po ranitvi pri navadni jelki (Abies alba Mill.) Les 42(3749.83-84. 40. Torelli, N., Kri‘aj, B. 1991. Bioelektri~na dolo~itev kondicije navadne jelke (Abies alba Mill.) in progno-ziranje pre‘ivetja v obmo~jih z zra~no polucijo. Biol. vestn. 39(4):49-61. 41. Torelli, N., Kri‘aj, B., Oven, P. Zupan~i~, M., ^ufar, K.1992. Bioelectrical resistance and its seasonal variation as the indicator of tree condition as illustrated by silver fir (Abies alba Mill.) Holz Roh-Werkst. 50(5):180. 42. Torelli, N., ^ufar, K. 1994. Investigations of the response of the silver fir to air-pollution and mechanical injuries in Slovenia. Ecology and Silviculture of European Silver Fir. IUFRO WP:S1.01-08, Altenstieg, Germany. 316-326. 43. Torelli, N., ^ufar, K. 1994. Electrical resistance to determine the tree condition. First Symposium on Nedestructive Evaluation of Wood. Sopron, Hungary. 44. Torelli, N. 1995. Reaction of beech and silver fir to mechanical wounding in view of CODIT model concept. Acta pharmaceutica 2, suppl. I:209-212. 45. Torelli, N., ^ufar, K., Oven, P. 1995. Bioelectrical characterization of tree condition and slime cells as possible symptoms of Silver Fir. Proc. of BIOFOSP:31-39, Ljubljana. 46. Torelli, N., ^ufar, K., Oven, P. 1996. Bioelectrical characterization of tree condition and slime cells in the bark as possible symptoms of silver fir decline. Phyton 36, Fasc. 3:35-38. 4 7 . Torelli, N., Shortle, W.C., ^ufar, K., Ferlin, F., Smith, K.T. 1999. Detecting changes in tree health and productivity of silver fir in Slovenia. Eur. J. For. Path 29:189-197. 48. Torelli, N. 2004. Senescenca in staranje v drevesih. Staro in debelo drevje, XXII. gozdarski {tudijski dnevi-Zbornik referatov: 1-18. 49. Torelli, N., Trajkovi}, J., Serti}, V 2005. Differentiation of heartwood and sapwood in Silver Fir (Abies alba Mill.) bv measuring equilibrium moisture content. Neobj. 50. Walter, M. 1993a. Wassegehaltund Kationenkonzentration im Nasskern der Buche (Fagus sylvatica L.). Forstwissenschaftliches Centralblatt 112(4):257-268. 51. Walter, M. 1993b. Der pH-Wert und das vorkommen niedermolekularer Fettsäuren im Nasskern dr Buche (Fagus sylvatica L.). European Journal of Forest Pathology 23(1):1-10. 52. Wangermann, E. 1965. Longevity and ageing in plants and plant organs. V: W. Ruhland (izd.), Handbuch der Pflanzenphysiologie XV(2):1026-1057. SpringerVerlag, Berlin, Heidelberg, New York. 53. Ward, J.C., Zeikus, J.G. 1980. Bacteriological, chemical and physical properties of wetwood in living trees. V: Natural variations of wood properties. Mitt. Der Bundesforschungsanstalt für Forst- und Holzwirtschaft Kamburg {t. 131:133-165. revijaLes 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 630*811.2:812.31:812.23:176.1 (Fagus sylvatica L.) originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Osnovna gostota, permeabilnost in zgradba reakcijskih con pri bukvi Basic density, permeability and anatomy of reaction zones in beech avtorji Maks MERELA, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana in LIP Radomlje d.o.o, Pelechova 15, 1235 Radomlje Aleš STRAŽE, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana Martin ZUPANČIČ, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana Primož OVEN, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Pri dveh izvotljenih in {tirih bukvah (Fagus sylvatica L.) s trohnjeno sredico smo dolo~ili osnovno gostoto, radialno plinsko permeabilnost in raziskovali zgradbo reakcijskih con. Povpre~na osnovna gostota preiskovanih reakcijskih con (695 kg/m3) je bila zna~ilno vi{ja od osnovne gostote beljave (575 kg/ m3). Povpre~ni koeficient radialne plinske permeabilnosti reakcijskih con (1,07x10-12 m3/mPas) je bil zna~ilno manj{i kot v beljavi (3,39x10-12 m3/ mPas). V reakcijski coni so bile traheje zapolnjene s suberiziranimi tilami, vse lumne celic in pikenjske odprtine pa so zapolnjevali netopni depoziti. S svojo spe-cifi~no zgradbo reakcijske cone zmanj-{ujejo permeabilnost lesnega tkiva in tako ohranjajo visoko vla‘nost beljave. Visoka vla‘nost prepre~uje kolonizacijo in razkroj. Basic density, radial gas permeability and anatomy of reaction zones in two hollowed and four beech trees (Fagus sylvatica L.) with decayed core have been investigated. Average basic density of investigated reaction zones (695 kg/m3) was significantly higher in com- parison with the permeability than basic density of the sapwood (575 kg/m3). Mean coefficient of radial gas permeability of the reaction zones (1.07x10-12 m3/mPas) was significantly lower in comparison with the permeability of the sapwood (3.39x10-12 m3/mPas). Vessels were intensively occluded with suberized tylosis. Lumina of cells and all pit apertures were filled with insoluble deposits. Specific anatomy of reaction zones decreases permeability of woody tissue so indirectly preserving high moisture content of the sapwood. High moisture content prevents colonization and decay. Klju~ne besede: bukev, Fagus sylvatica L., razkroj, izvotljena drevesa, dupline, kompartmentalizacija, reakcijska cona, osnovna gostota, permeabilnost, zgradba Key words: beech, Fagus sylvatica L., decay, hollow trees, compartmental-ization, reaction zone, basic density, permeability, anatomy 1. UVOD V raziskavi smo ‘eleli prou~iti enega od obrambnih mehanizmov, s katerim se ‘ivo drevo lokalno odzove na mehansko po{kodbo. Znano je, da je mehanska po{kodba prva faza v zaporedju zapletenih procesov, ki v lesu spro‘ijo razvoj prostorsko definiranih sprememb, kot so abiotska in/ali biotska diskoloracija, ki ji sledijo biolo{ki razkroj in slednji~ izvotlitev drevesa (Shigo in Marx, 1977). Lastnosti posameznih kategorij in razli~nih razvojnih faz diskoloriranega lesa so relativno skromno raziskane. Obrambne mehanizme drevesa sku{a-jo pojasniti z razli~nimi modeli omejitve razkroja. Prvi je bil model CODIT (Compartmentalization Of Decay in Trees), ki sta ga avtorja Shigo in Marx objavila leta 1977. Model domneva, da posledice po{kodovanj omejujejo {tiri modelne stene; tri so zgradbene in so opazne pred po{kodbo lesa, ~etrta (stena 4 ali barierna cona) pa nastane po ranitvi in razmejuje les, nastal pred ranitvijo, od lesa, nastalega po njej. V obstoje~em modelu ni bil podrobneje razlo‘en nastanek temneje obarvanih ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj mejnih plasti (boundary layers), imenovanih tudi marginalne cone, okoli diskoloracije, razkrajajo~ega se lesa ali dupline. Ta fenomen je dve leti kasneje pojasnil Shain (1979) z modelom reakcijskih con, ki domneva, da se ‘ive pa-renhimske celice lesa aktivno odzovejo na patogeni organizem s tvorbo dinami~nih obrambnih reakcijskih con. Dinami~en karakter naj bi se kazal v zveznem pomikanju reakcijske cone v smeri proti periferiji debla. Kasnej{e raziskave so pokazale, da reakcijske cone ustrezajo stati~nemu karakterju sten 1, 2 in 3 modelnega koncepta CODIT (Pearce 1990). Zagovorniki kompartmentalizacije menijo, da so reakcijske cone prvenstveno obrambna tkiva, ki nastajajo kot aktiven odziv na patogeni organizem. Nasprotno pa Rayner in Boddy (1995) menita, da je mogo~e prostorski obseg diskoloracije in razkroja pojasniti izklju~no s pasivnim za{~itnim mehanizmom mikro-okolja ksilema, t.j. z visoko vla‘nostjo in nizko koncentracijo kisika v beljavi, ali druga~e, z zaviralnim u~inkom vla‘-nosti beljave. Reakcijskim conam je mogo~e pripisati samo pasivno za{~it-no vlogo pri ohranjanju integralne vla‘-nosti beljave (Rayner in Boddy, 1995). Pri karakterizaciji gostote lesa moramo upo{tevati njeno variabilnost, ki je posledica anatomskih posebnosti, kot so dele‘ in porazdelitev razli~nih tipov celic, debeline celi~nih sten in velikosti celi~nih lumnov (glej npr. Tsoumis, 1991; Torelli, 1998). Na gostoto vpliva tudi {irina branik, dele‘ ranega in kasnega lesa ter vsebnost ekstraktivov v lumnih ali celi~nih stenah. Bukev (Fagus sylvatica L.) spada med drevesne vrste tipa III, pri katerih gostota lesa od str‘ena proti obodu debla pada (Panshin in Zeeuw, 1980). Povpre~na gostota bukovine v absolutno suhem stanju je ro = 680 kg/m3, mejni vrednosti pa sta 490 in 880 kg/m3. Osnovna gostota bukovine zna{a od R = 450 do 700 kg/m3 (Tsoumis, 1991). Torelli (1979) je ugotovil, da razlika med gostoto diskoloriranega lesa in beljave ni statisti~no zna~ilna. Podatkov o gostoti reakcijskih con v strokovni in znanstveni literaturi ni. V lesu sta mo‘na dva na~ina transporta teko~in; masni tok proste vode ter difuzija vezane vode in vodne pare. Mera za prehod teko~in skozi porozno snov pod vplivom tla~nega gradienta je per-meabilnost (Siau, 1995), ki je zanimiva z vidika morebitnega za{~itnega u~inka reakcijskih con v ‘ivem drevesu. Nekateri avtorji namre~ menijo, da bi reakcijska cona utegnila delovati kot per-meabilnostna bariera, ki naj bi prepre-~evala izsu{evanje nepo{kodovane beljave (Pearce, 2000; Rayner in Boddy, 1995). Presenetljivo je, da te lastnosti reakcijske cone zaenkrat {e niso bile raziskovane! Namen {tudije je bil raziskati osnovno gostoto in radialno plinsko permeabil-nost reakcijskih con. V primeru spremenjenih fizikalnih lastnosti reak- revijaLes 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj Slika 2. Bukev (Fagus sylvatica L.): odvzem radialnih vzorcev za izdelavo ksilotomskih preparatov, dolo~itev osnovne gostote (R) in radialne plinske permeabilnosti (kg) Slika 3. Bukev (Fagus sylvatica L.); vzorci za dolo~anje radialne plinske permeabilnosti. Meritve smo opravili na 7 vzorcih beljave in 10 vzorcih reakcijske cone. cijske cone bi lahko potrdili njihovo pasivno za{~itno funkcijo (vzdr‘evanje vla‘nostne integritete beljave, ki ne ustreza glivam). Preiskovali smo reakcijske cone bukve (Fagus sylatica L.), ki so nastale bodisi med beljavo in duplino ali med beljavo in razkrajajo~im se lesom. Poleg fizikalnih lastnosti smo natan~no prou~ili {e zgradbo reakcijskih con. Slika 4. Bukev (Fagus sylvatica L.); pre~ni prerez reakcijske cone (RC) med beljavo in razkrajajo~im se lesom. Barvne razlike med posameznimi deli RC odsevajo anatomske spremembe v lesnem tkivu. 2. METODE Material V raziskavo smo vklju~ili 6 dreves, ki smo jih posekali novembra 2001 in iz njih odvzeli 70 cm dolge debelne kolute. Pri drevesih 1 in 2 sta bili sredici v fazi razkrajanja, pri kolutih 5 in 6 se je ‘e pojavila duplina, pri drevesih 3 in 4 pa so bile sredice povsem razkrojene, brez razkrajajo~ega se lesa okoli duplin (slika 1). Iz kolutov smo iz‘agali radialne deske, iz desk pa po tri radialne vzorce (slika 2): za ugotavljanje osnovne gostote, radialne plinske permeabilnosti in ksilotomskih posebnosti. Referenca so bili vzorci zdrave beljave. Osnovna gostota (R) Dolo~ali smo gostoto beljave in reakcijskih con. Radialna debelina vzorcev je bila med 5 in 20 mm (odvisno od vidnih sprememb, po katerih smo lahko sklepali na razlike v gostotah ali drugih lastnostih lesa). Ozna~ene radialne vzorce smo razsekali in takoj izmerili njihov volumen dobljenih vzorcev s potapljanjem v ‘ivem srebru (glej Kollmann in Cote, 1968, str. 161), pri tem pa uporabili ‘ivosrebrni vo-lumometer po Breuil-u (proizvajalec Amsler). Sve‘e vzorce smo po~asi absolutno posu{ili (kon~na temperatura su{enja je bila 103 ± 2 °C). Vzorce smo ohladili, stehtali in izra~unali osnovno gostoto: Radialna plinska permeabilnost Ksilotomsko usmerjene vzorce (slika 4) za dolo~anje radialne plinske per-meabilnosti smo odvzeli iz sve‘ih radialnih vzorcev (slika 2) (vsaj en vzorec beljave in vsaj en vzorec reakcijske cone). Vzorce dimenzij 18 mm (aks.) x 5,5 mm (rad.) x 18 mm (tang.) smo pri temperaturi 20 °C postopoma uravnovesili v zaprtih komorah z nasi~enimi vodnimi raztopinami soli. Po uravnove{anju na kon~no ravnovesno vla‘nost ur = 7 % smo vzorce obdelali na kon~ne dimenzije 15 mm (aks.) x 5 mm (rad.) x 15 mm (tang.). Pre~ne in radialne ploskve vzorcev smo premazali z nitrolakom in tako zagotovili potrebno tesnjenje sistema. Pri nepremazanih vzorcih namre~ obstaja verjetnost, da zrak prehaja skozi ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj prerezane traheje na stiku pre~ne in radialne ploskve s tesnilom. Vzorce smo nato {e enkrat klimatizirali v komori z nasi~eno vodno raztopino MgCl2 (ur = 7 %) in jih uravnove{ali nadaljnjih 20 ur. Za merjenje plinske permeabilnosti smo uporabili nekoliko modificirano Pettijevo napravo. Metoda, ki jo imamo na razpolago, je primerna za merjenje plinske permeabilnosti, ki je dober kazalnik permeabilnostnih lastnosti sve‘ega lesa v drevesu (Siau 1995). Meritve omogo~ajo primerjavo perme-abilnosti razli~nih vzorcev lesa (npr. beljava - reakcijska cona). Vzorec v napravo vstavimo tako, da je pri dani tla~ni razliki (∆P) omogo~en radialni pretok zraka skozi dol‘ino vzorca (L) in povr{ino vzorca (A). V na{em primeru smo uporabili kapilaro oz. kalibrirno cevko premera D = 1 mm in bele‘ili ~as pretoka (∆t), ki ga je kapljica alkohola potrebovala za pot (l) 20 cm skozi kapilaro. Koeficient radialne plinske permeabilnosti (kg) smo izra~unali po ena~bi 2, pretok zraka (Q) pa po ena~bi 3. 3. REZULTATI IN DISKUSIJA Vzorce smo najprej pregledali s stere-olupo (Olympus; SZ-PT) in ugotovili, da so reakcijske cone diferencirane iz (1) osrednjega dela, (2) zunanjega dela med beljavo in osrednjim delom reakcijske cone in (3) notranjega dela reakcijske cone med osrednjim delom in razkrajajo~im se lesom (slika 5). Osnovna gostota Posebej smo dolo~ili osnovno gostoto zunanjega, osrednjega in notranjega Slika 5. Bukev (Fagus sylvatica L.); povpre~ne vrednosti osnovne gostote beljave in posameznih delov reakcijske cone (zunanji, osrednji in notranji del). Razlike so bile statisti~no zna~ilne (F = 13,67***; n„ = 3, n,= 59). 1 2 Slika 6. Bukev (Fagus sylvatica L.); povpre~ni koeficient radialne plinske permeabilnosti beljave in reakcijske cone s standardnim odklonom. Razlike med beljavo in reakcijsko cono so bile statisti~no zna~ilne (F = 55,71***; n1 = 1, n2 = 14). dela reakcijske cone (slika 5) in jo primerjali z osnovno gostoto beljave. Pov-pre~na osnovna gostota vzorcev beljave je zna{ala 582 kg/m3 (slika 6). V zunanjem delu reakcijske cone smo zasledili znatno vi{jo povpre~no gostoto (656 kg/m3), medtem ko je imel najvi{-jo gostoto osrednji del reakcijske cone (695 kg/m3). Povpre~na osnovna gosto- ta notranjega dela reakcijske cone je bila ni‘ja od gostote osrednjega dela reakcijske cone (575 kg/m3) in celo ni‘ja od beljave. Analiza variance je pokazala, da obstajajo statisti~no zna~ilne razlike med povpre~nimi vrednostmi za osnovno gostoto {tirih preiskovanih delov ksi- revijaLes 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj lemskega tkiva. Z metodo najmanj{ih zna~ilnih razlik (LSD-test) smo ugotovili, da sta primerljivi osnovni gostoti beljave in notranjega dela reakcijske cone ter osnovni gostoti zunanjega in osrednjega dela reakcijske cone. Koeficient radialne plinske permeabilnosti Za izra~un koeficienta radialne plinske permeabilnosti (kg) smo pripravili 7 vzorcev beljave (B) in 10 vzorcev reakcijske cone (RC). Rezultati meritev so pokazali, da je permeabilnost reakcijske cone ni‘ja od permeabilnosti belja-ve (slika 7). Razlike v permeabilnosti je potrdila tudi statisti~na obdelava rezultatov, ki ka‘e, da je v povpre~ju reakcijska cona pribli‘no 3-krat manj per-meabilna od beljave. Nadalje je o~itno, da je za beljavo zna~ilna ve~ja variabilnost radialne plinske permeabilnosti, kot smo jo bele‘ili pri reakcijskih conah. Razlike pripisujemo veliki variabilnosti v prevodnosti lesnega tkiva. Zgradba V osrednjem delu reakcijske cone (slika 8) so bile traheje intenzivno okludi-rane z gumoznimi snovmi in suberizi-ranimi tilami. Z netopnimi depoziti so bili zapolnjeni lumni trakovnega in aksialnega parenhima, vlaknastih traheid in vse pikenjske odprtine. Za notranji del reakcijskih con je zna~ilen razkroj celi~nih sten in depozitov, su-berizirane strukture pa so ostale intakt- ne. V zunanjem delu reakcijske cone (slika 5) so bile zgradbene posebnosti podobne, vendar manj izrazite kot v osrednjem delu (Oven et al., 2004). Diskusija Pove~ano osnovno gostoto reakcijskih con pri preiskovanih bukvah je mogo~e pojasniti s pojavom depozitov in debe-lostenih ter suberiziranih til. Povpre~-na osnovna gostota vzorcev beljave je zna{ala 582 kg/m3. Najvi{jo gostoto je imel osrednji del reakcijske cone (slika 5) (R = 695 kg/m3). Razliko v gostoti lahko pojasnimo z zgradbenimi posebnostmi, ki so najbolj izrazite prav v osrednjem delu reakcijske cone. V tem delu so bile traheje zapolnjene z gu-moznimi snovmi in suberiziranimi tila-mi. Lumni trakovnega in osnega paren-hima ter vlaken so zapolnjeni z netop-nimi depoziti. Intervaskularne piknje, enostavne piknje med parenhimom in enostransko obokane piknje med pa-renhimom in vlakni ter trahejnimi ~le-ni so bile prav tako zapolnjene z depoziti (Merela, 2002). Nekoliko ni‘jo gostoto smo bele‘ili v zunanjem delu reakcijske cone (656 kg/m3), kar lahko pojasnimo z izostankom depozitov v vlaknih. Najni‘jo osnovno gostoto pa smo zasledili v notranjem delu reakcijske cone (575 kg/m3). Ta del je praviloma v stanju biolo{kega razkroja, saj dele‘ razkrojenih celi~nih sten nara{~a, dele‘ odlo‘in v lumnih celic pa upada (Oven et al., 2004). Na opisani na~in spremenjena oz. modificirana zgradba reakcijskih con o~itno vpliva tudi na radialno plinsko permeabilnost, ki je pri preiskovanih bukvah kar trikrat ni‘ja kot v beljavi (slika 7). Menimo, da tako nizko radialno permeabilnost povzro~ijo suberi-zirane tile in depoziti v trahejah, ki zmanj{ajo poroznost lesa, depoziti v piknjah pa zatesnijo povezave med lumni sosednjih celic. Sekundarni me-taboliti, ki nastanejo ob procesu disko-loracije, {e pred celi~no smrtjo polime-rizirajo v visokopolimerne enote (ne morejo penetrirati v celi~no steno) in prav tako zmanj{ujejo permeabilnost (Torelli, 2003). Cote (1963, cit. po Hansmann et al., 2002) navaja, da so glavni razlogi za ni‘jo permeabilnost jedrovine zaprtje pikenj ter pojav til in ekstraktivov. Comstock (1965, cit. po Hansmann et al., 2002) razlikuje tri na~ine blokade pikenj, to so: aspiracija obokanih pi-kenj, okluzije pikenj z ekstraktivi ter inkrustacije pikenj. Inkrustacija pikenj je definirana kot odlaganje lignokom-pleksnih substanc na membrane pol-obokanih pikenj in je pomemben dejavnik, ki vpliva na ni‘jo permeabilnost jedrovine (Cote, 1963, cit. po Hansmann et al., 2002). Tile zmanj{ajo per-meabilnost, ker zaprejo glavno prevodno pot (traheje) pri listavcih (Wardrop in Davies, 1961, cit. po Hansmann et al., 2002). Ob novih dognanjih o zgradbi, osnovni gostoti in radialni permeabilnosti, reakcijskim conam med intaktno beljavo in razkrajajo~im se lesom ali duplino pri bukvi pripisujemo pasivno za{~it-no vlogo. Reakcijska cona bistveno upo~asni ali celo prepre~i izsu{evanje aktivne beljave in tako prispeva k ohranjanju visoke vla‘nosti lesa, ki prepre-~uje glivno oku‘bo in razkroj. Do podobnega sklepa sta pri{la tudi Rayner in Boddy (1995). Za{~itno vlogo reak- ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj cijske cone na “notranji strani” beljave je mogo~e primerjati z za{~itno vlogo suberiziranih tkiv (periderma) v skorji, ki jih opisujejo Oven et al. (1994, 1999). Na{ naslednji cilj je raziskati etiologijo reakcijskih con. Zdi se namre~, da proces nastajanja reakcijskih con ne spodbudijo glive, pa~ pa vla‘nostne spremembe in vdor zraka v lesno tkivo. Z vidika kakovosti lesa bomo raziskali {e nekatere druge fizikalne lastnosti (npr. dimenzijsko stabilnost) reakcijskih con in jih primerjali z lastnostmi beljave in diskoloriranega lesa. Raziskati je potrebno tudi lastnosti reakcijskih con pri vrstah, ki nimajo til. Zahvala Raziskava je nastala v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta “Kom-partmentalizacija mehanskih po{kodb pri drevesih v urbanem okolju” ({t. J4-3263-0481-02), ki ga financira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port. Lepo se zahvaljujemo sodelavcu ing. Petru Cundru za pomo~ pri obdelavi materiala in pripravi vzorcev. literatura 1. Hansmann C., Gindl W., Wimmer R., Teischinger A., 2002. Permeability of wood - a reviw. Drevarsky vyskum, 4 7, 4: 1-16. 2. Kollmann F. P. , Cote W. A., 1968. Principles of wood science and technology. I. Solid wood. Heidelberg, Berlin, New York, Springer: 592 str. 3. Merela M., 2002. Zgradba in radialna plinska permeabilnost reakcijskih con pri bukvi. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 51 str. 4. Oven P. , Torelli N., 1994. Wound response of the bark in healthy and declining silver firs (Abies alba). IAWA j., 15 , 4: 407-41. 5. Oven P. 1997. Odziv sekundarnega floema in ksilema ter kambija na mehanske po{kodbe bele jelke (Abies alba Mill.), navadne smreke (Picea abies Karst.), rde~ega bora (Pinus sylvestris L.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.). Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 16 7 str. 6. Oven P. , Torelli N., Shortle W. C., Zupan~i~ M., 1999. The formation of a ligno-suberised layer and necrophylactic periderm in beech bark (Fagus sylvatica L.). Flora 194, 2: 137-144. 7. Oven P. , Zupan~i~ M., Merela M., Torelli N., 2004. Zgradba reakcijskih con pri bukvi (Fagus sylvatica L.). Zbornik gozdarstva in lesarstva, 73: 51-62. 8. Panshin A. J., Zeeuw C. d., 1980. Textbook of Wood Technology. Structure, Identification, Properties and Uses of a Commercial Woods of the United States and Canada. Fourth Edition. New York, McGraw-Hill Book: 722 str. 9. Pearce R. B., 1990. Occurrence of decay-associated xylem suberization in a range of woody species. Eur. J. For. Path., 20, 5: 275-289. 10. Pearce R. B., 2000. Decay development and its restriction in trees. Journal of Arboriculture, 26, 1: 1-12. 11. Rayner A. D. M., Boddy L., 1995. Fungal Decomposition of Wood - Its Biology and Ecology. Chippenham, Wiltshire, John Wiley & Soons: 587 str. 12. Shain L., 1979. Dynamic response of differentiated sapwood to injury and infection. Phytopathology, 69, 10: 1143-11 4 7. 13. Shigo A. L., Marx H. G., 1977. Compartmentalization of Decay in Trees. USDA Forest Service Agriculture Information Bulletin, 405: 73 s. 14. Siau J. F., 1995. Wood: Influence of Moisture on Physical Properties. New York, Polytechnic Institute and State University: 39-63. 15. Torelli N., 1979. Fiziologija nastanka rde~ega srca. Les, 21, 9-10: 191-195. 16. Torelli N., 1998. Gostota in relativna gostota lesa. Les, 50, 3: 52-54. 1 7. Torelli N., 2003. Ojedritev - vloga in proces. Les, 55, 9: 312-323. 18. Tsoumis G., 1991. Science and technology of wood (Structure, Properties, Utilization). New York, Van Nostrand Reinhold: 111-127. kratke novice DIT Ljubljana sklenil uspe{no leto Dru{tvo in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana je na za~etku februarja na svoji redni seji IO povzelo svoje vsestransko razgibano lanskoletno delo, ki je preseglo pri~akovanja zastavljenega programa. Na za~etku 2004 so odprli svojo spletno stran in uvedli elektronsko dopisovanje, ki jim je po besedah Boruta Kri~eja, predsednika dru{tva, v marsi~em pripomoglo k bolj-{emu ohranjanju in navezovanju stikov s svojimi starimi in novimi ~lani. Sicer pa je dru{tvo sklenilo vrsto dogovorov o strokovnem sodelovanju s fakultetami, in{tituti ter drugimi dru{tvi ter tako izpeljalo {tiri strokovne posvete in obiska dveh sejmov v Milanu. Svojim ~lanom, ki so tako lani prvi~ po dvainpetdesetih letih, kolikor DIT Ljubljana obstaja, prejeli tudi ~lanske izkaznice, pa so omogo~ili {e vrsto drugih ugodnosti, kot so brezpla~ni ogledi treh doma~ih sejmov, popusti pri pla~ilih kotizacij ipd. Pri~a temu, da se je ob~utno pove~ala odzivnost ~lanov in {ir{e strokovne javnosti, je tudi ve~ kot stoodstotno pove~anje ~lan-stva v enem samem letu! Po besedah predsednika Kri~eja je k temu pripomogla ob samem pojavu na svetovnem spletu {e vrsta drugih promocijskih aktivnosti, predvsem pa zagnanost posameznikov, da se zastavljeni na~rti dru{tva izvedejo nadpovpre~no dobro. K taki realizaciji programa so pripomogla tudi sredstva, pridobljena iz ogla{evanja na DIT-ovih spletni straneh - lani je bilo namre~ sklenjenih kar 52 takih pogodb z razli~nimi dru‘-bami, podjetniki in institucijami. V prihodnje ‘elijo svojo aktivnost stopnjevati oz. vsaj vzdr‘evati na dose‘e-nem nivoju. Tako tudi v 2005 na~rtu-jejo ob sejemskih ekskurzijah v tujino ter strokovnih posvetih {e vrsto dodatnih ugodnosti za svoje ~lane, ki bodo sami najbolj{a reklama za dru{tvo. Ob povezovanju in sodelovanju s podobnimi asociacijami ter gospodarsko sfero ‘elijo namre~ {e dodatno okrepiti lesarsko stanovsko zavest. revijaLes 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj Lunski les, drugi~ trokovni ~lanek (Professional Paper) avtor Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana Pred leti sem ‘e pisal o lunskem lesu (Les 54 (1-2):19-20), vendar zanimanje za bledo “la‘njivko” (lat. luna mendax) nikakor ne jenjuje. Lunski ali lunarni les (nem. Mondholz, Mondphasenhol, mondgeschlägertes Holz, mondgeschlagenes Holz, angl. moontimber) je les, posekan ob “pravem ~asu”, t.j. v ~asu, kot ga narekujejo lunine mene in zodiakalna znamenja ali pa kar fiksni datumi. ^e sledimo Zapisu neugotovljive starosti o sekanju in red~enju gozda, kot ga je napisal tirolski kolar Michael Ober in l. 1912 prepisal Josef Schmutzer (iz Paungger in Poppe, 1991), potem velja: 1. Primerni dnevi za red~enje so 3. aprila, 30. julija in na dan sv. Ahacija, {e posebej, ~e so pri pojemajo~i luni ali na dan na{e Gospe. 2. Les za orodja in pohi{tvo naj bi sekali v prvih osmih dnevih po decembrskem mlaju v Vodnarju ali Ribah. Tedaj naj bi les ostal “zaliman” oz. “skupaj zlepljen”, tj. ostal naj bi jeder, dimenzijsko stabilen in se ne ve`il. Ugodni termin naj bi bil tudi ~as, ko sovpadata mlaj in [korpijon (predvsem v novembru). Pravi ~as za posek “ta pravega ali delavnega lesa” naj bi bil tudi 26. februarja pri pojemajo~i luni, {e posebej, ~e je luna v znamenju Raka. 3. Les ne bo trohnel niti gnil, ~e ga bomo posekali v zadnjih dveh dnevih marca, ~e luna pojema ali v znamenju Rib. Polo‘aj se ne ponovi vsako leto. Primerni termini naj bi bili tudi 7., 25. in 31. januar ter 1. in 2. februar. Les, posekan na dan novega leta in v obdobju od 31. januarja do 2. februarja, bo s starostjo vse tr{i. Na tak{nem lesu naj bi stale Benetke! Uporabljali naj bi ga tudi za obnovo na~etih temeljev. Za vodne gradnje naj bi bil primeren tudi les, posekan v toplih dneh ob rasto~i luni. Tedaj naj bi bil prepojen s sokovi in primeren z takoj{njo vgradnjo. 4. Lunski les naj ne bi gorel, {e posebej, ~e je bil posekan 1. marca po son~nem zahodu! Odporen proti ognju naj bi bil bojda tudi les, posekan ob mlaju in v znamenju Tehtnice ali pa ob decembrskem mlaju in dva dneva pred mar~nim mlajem. 5. Les, posekan na dan sv. Toma‘a (21. 12.) med 11. in 12. uro, naj se ne bi kr~il! Tudi sicer je to najbolj{i dan za posek. Po tem dnevu naj bi -z nekaj izjemami- v zimskem ~asu sekali les le {e v ~asu pojemajo~e lune. Druga mo‘nost za sekanje lesa, ki se ne kr~i, naj bi bili februarski ve~eri ob pojemajo~i luni, 27. september, trije dnevi po mlaju in Marijini dnevi (15. avgust in 8 september), ~e sovpadajo z Rakom. Kr~il naj se ne bi tudi les, posekan ob mlaju v znamenju Tehtnice. Les, posekan v februarju po son~nem zahodu, bo s starostjo vse tr{i. 6. Najbolj{a drva bomo pripravili v oktobru v ~asu od mlaja do prvega krajca. Po drugem viru bi se moral les za kurjavo sekati po zimskem son~nem obratu (zimski solsticij, 21. december) pri pojemajo~i luni. 7. @agan les bo najbolj{i, ~e ga bomo sekali v ~asu rasto~e lune v Ribah. ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj Tedaj mu {kodljivci ne pridejo do ‘ivega. Ribe so v rasto~i luni le od septembra do marca. 8. Les za mostove, ladje, ~olne in les, ki se plavi, naj se seka pri pojema-jo~i luni v enem od znamenj vode (Ribe, Rak). Tedaj posekani les ne gnije in ne trohni in je varen. Najprimernej{i ~as za sekanje lesa za mostove je mlaj v Raku. 9. Les za pode in orodje naj se seka v [korpijonu, ki je skoraj vedno pred polno luno. 10. Les, posekan pred novembrskim mlajem, ne bo “deloval” in ne bo pokal. Pokal naj ne bi tudi les, posekan 25. marca, 29. junija in 31 decembra. Pri tem je treba paziti, da drevo pade po bregu navzdol. ^e sekamo na ravnem terenu, kro{nje ne odstranimo, da odte~ejo sokovi proti vrhu. ^e moramo les vgraditi brez predhodnega su{enja, ga moramo posekati 24. junija med 11. in 12. uro dopoldne (v poletnem ~asu med 12. in 13. uro!). To je bil neko~ poseben ~as: drvarji so mno`i~no odhajali v gozd, podirali eno uro in prenehali ob opoldanskem zvonjenju. ^e je tedaj luna v znamenj Raka, potem je to tudi najbolj{i ~as za izdelavo lesa za mostove. 11. In {e presenetljiv podatek: jelke, ki jih posekamo tri dni pred enajstim {~ipom v letu (prete‘no v novembru), zelo dolgo zadr‘ijo iglice. V~asih so tak{na drevesca ozna~ili z “luninim ‘igom”). ^e ‘e ne morete posekati svojega drevesca na ta dan, potem ga vsekakor posekajte v ~asu rasto~e lune. Se~ne termine “starih kmetskih pravil” (alte Bauernregeln) lahko razvrstimo v tri skupine: (1) v lunske termine, ki upo{tevajo lunine mene, (2) termine, ■Fl ki upo{tevajo poleg lunacije {e zodia-kalna znamenja in (3) v koledarske termine, ki ne upo{tevajo luninih men niti zodiakalnih znamenj. Vpliv lune na ‘ivljenje naj bi bil kompleksen. Luna ima sedem stanj (polo-‘ajev in oblik) z domnevnimi ustreznimi “impulzi”, ki vplivajo na ‘iva bitja: (1) mlaj, (2) rasto~a luna, (3) {~ip, (4) pojemajo~a luna, (5) polo‘aj v zodiaku, (6)“dviganje” in (7) “padanje” lune. Oglejmo splo{no naravo vpliva posameznih luninih impulzov: 1. Mlaj pomeni za~etek novega, za~etek rasti in za~etek izpolnjevanja davnih na~rtov. Zdaj za~eto uresni~evanje zamisli obeta uspeh. 2. Rasto~a luna podpira razvoj, rast, na~rtovanje in spremembo. ^as je primeren za intenzivne aktivnosti, ni pa primeren za na~rtovanje in razmi{ljanje. Za kar ste se odlo~ili ali za~eli ob mlaju, se zdaj razvija in po~asi dozoreva. To je krep~il-no obdobje, ki nas napravlja odporne. Kon~amo lahko nesoglasja in spore. Bolni lahko upajo na ozdravitev. 3. Pojemajo~a luna pomeni lo~itev, slovo, preteklost, oddaljevanje, zapu{~anje, zato se je v tem ~asu dobro lotiti tak{nih tem. ^as je ugoden za preverjanje stvari, ni pa preve~ primeren za intenzivne dejavnosti. S prakti~nega vidika je obdobje pojemajo~e lune primerno tudi za odstranjevanje made‘ev (!) in za “urejevanje” lastne du{e, kar bi lahko pomenilo opu{~anje utvar. Velja tudi kot primeren ~as za opu{~anje razvad, npr. kajenja! 4. [~ip pomeni zaklju~eno rast, torej zrelost in uresni~enje. Kar v nas ‘e dlje ~asa dozoreva in kipi, zdaj izbruhne na dan. Pri tem ne gre vselej za plemenita ~ustva. V tem ~asu je mo~ opaziti veliko agresivnega vedenja, kulminira pa tudi spolno hrepenenje. ^as je primeren za kon~anje stvari in ne za njihovo za~enjanje. 5. Z zodiakalnimi znamenji postane stvar {e bolj zamotana. Za razliko od sonca, ki je –gledano z zemlje -po en mesec v enem od zodia-kalnih ozvezdij (vsakdo ve, v katerem znamenju je bil rojen), je luna v vsakem znamenju le pribli‘no dva dneva in pol! Po karakterju jih lo~imo v ognjena, zemeljska, zra~na in vodna znamenja. Naj opi{em le vpliv znamenj, ki jih omenja Zapis. Rak (lat. cancer) je vodno znamenje. Luna v Raku predstavlja {e prav posebej vla‘no in plodno obdobje. Rak je nasploh najbolj plodno znamenje ‘ivalskega kroga. Obdobje Raka je najbolj{i ~as za sajenje, namakanje, cepljenja in presajevanja. [korpijon (lat. Scorpio) je vodno znamenje in ugodno za rast ali za sajenje vsakr{nih rastlin, {e posebej trte. Tretji in ~etrti kvartal lunacije velja za ugodno obdobje za obvejevanje in zalivanje z namenom upo~asnjevanja rasti in pospe{evanja fruktifikacije. Ribi (lat. Pisces) sta tudi vodno znamenje. Kot ~as Raka in [korpijona je tudi obdobje Rib vla‘no in plodno. Drugo najbolj{e znamenje za sajenje in presaje-vanje. 6., 7. Luna v dviganju in padanju nista lunini fazi, temve~ nakazujeta polo‘aj v zodiaku. Vsa zodiakalna znamenja, skozi katera potuje sonce od zimskega solsticija (21. dec.) do poletnega solsticija (21. junij), t.j. od Strelca do Dvoj~kov, imajo v sebi silo dviganja. Luna ima tedaj obliko ~a{e. Za znamenja od Dvoj~kov do Strelca je ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj zna~ilna padanja (luna narobe obrnjena ~a{a!). Sile dviganja so sile zime in pomladi, ki napovedujejo po~asen prirastek, raz{irjanje, rast in cvetenje, medtem ko so sile padanja sile poletja in jeseni in naznanjajo zrelost, ‘etev, propadanje in po~itek. ^e ‘e priznamo luni in morda tudi zo-diakalnim znamenjem dolo~en vpliv na ‘ivljenje, potem so fiksni datumi, npr. famozni 1. marec, povsem brez osnove. Samo spomnimo se prehoda iz julijanskega na gregorijanski koledar! Izvr{ili so ga 1582. Tedaj so ka-toli{ke de‘ele v no~i s 4. na 5. oktober premaknile “uro” za celih 10 dni naprej! Protestanti so sledili spremembi {ele 1699 s premaknitvijo datuma z 18. februarja na 1. marec 1700. Nih~e ne ve, katera “pravila” so nastala pred gre-gorijansko koledarsko reformo ali po njej, in katera so bila morebiti krono-lo{ko popravljena. Domnevno gre pri 1. marcu za zelo star datum, najverjetneje za rimsko novo leto. Na prvo navedbo v nem{ki literaturi naletimo 1680 (Jochannes Colerus). Te‘ave s koledarjem so izvirale od tod, ker niti sinodski mesec niti tropsko leto ne trajata celo {tevilo dni. Od tod {tevilne reforme (Julijanski in zdaj{nji Gregorijanski koledar!). Lunine faze se {e pred nastankom visokih kultur dolo~ale ‘ivljenjski ritem ~loveka. Dokaz sta sinonimna izraza za luno/mesec in mesec kot ~asovni interval enakega ~asu polnega obhoda lune okrog zemlje: sinodski ali lunski mesec - ~as med dvema zaporednima enakima fazama lune (lunacija); traja pribli‘no 29,5 dni (siderski ali zvezdni mesec je ~asovni interval, v katerem napravi luna poln obhod okoli zemlje glede na zvezde ). V prej{njih koledarjih je bil mesec vselej sinodski mesec. Spomnimo se, da je stari rimski koledar revijaLes 57(2005) 1-2 lunarni koledar, sprva iz desetih mesecev in kasneje iz dvanajstih. Leto je imelo 29,53 x 12 = 354,4 dni, pri ~emer se je vsak mesec za~el z mlajem. Ta koledar se je za 11 dni razlikoval od son~e-vega leta (365,25 dni), zato so morali vsako drugo leto med 23. in 24. februarjem vstaviti dodatni, “dobi~kono-sen”, mesec Mercedonius (lat. merces “pla~a” iz. mereo “zaslu‘iti”), ki je imel izmenoma 22 ali 23 dni. Beseda “koledar” prihaja iz lat. calendarium “spisek dol‘nikov posojilodajalcev”. Calendae so bile prvi dan v mesecu, ko se pla~evale obresti. Posojilodajalci so tedaj bele‘ili imena svojih dol‘ni-kov. Varro poro~a, da izraz izvira iz obi~aja, ko je pontifeks vsakega prvega v mesecu sklical (lat. ”calare “klicati”) ljudstvo in ga obvestil o ~asu mlaja, dnevih non (nones) in praznikih. Kaj pravi znanost o domnevno izstopajo~ih lastnosti lunskega lesa? Resnici na ljubo povejmo, da profesor Zürcher in sodelavci verjamejo v vpliv “luninih faz kot sinodnega ritma” (Zürcher & Cantiani 1998, Zürcher 2000, Zürcher & Mandallaz 2001). Vplival naj bi na drevesno biologijo kot npr. na kalitev, inicialno rast in rever-zibilne cirkadijske fluktuacije drevesnega premera in bioelektri~nih potencialov. Menijo, da se dele` kapilarne vode v lumnih in v celi~ni steni vezane vode, ritmi~no spreminja in z njim lesne lastnosti. Voda naj bi prehajala iz simplasta (t.j. iz protoplastov) v apoplast (v celi~ne stene in prostore) in obratno! (Hopla, kaj pa, ~e je vse to res!?) Nekaj pa le dr‘i. Prepri~an sem, da je lunski les bolj{i od “navadnega”, saj gre za najlep{a debla (npr. Thoma 1996). Praviloma gre za skrbno izbrane, do 400 let stare “resonan~ne” visokogorske smreke s po~asno enakomerno rastjo z izrazito ozkimi branikami (nem. Geigenbäume “”violinska drevesa”), z malo notranjimi napetostmi, zaradi po~asne rasti v mladosti, z zelo malo mote~ega juvenilnega lesa, z uravno-ve{enimi tankovejnatimi kro{njami Preglednica 1. Znanost o lunskem lesu Lastnost Avtor {tudije Rezultat Gorljivost Herz 1998 Triebel 1998 Seeling 1998 Niemz & Ku~era 2000 Teischinger & Fellner 2000 Ni nikakr{nih razlik med lunskim in “navadnim” lesom. O negorljivosti ni govora! Odpornost Triebel 1998 Hirmke 1999 Teischinger & Fellner 2000 Lunski les ni bolj odporen!. Krčenje Herz 1998 Seeling 1998 Triebel 1998 Rösch 1999 Bariska & Rösch 2000 Niemz & Ku~era 2000 Seeling 2000 Teischinger & Fellner 2000 Ni razlik v kr~enju med lunskim in “navadnim” lesom! Trdota Seeling 1998 Nikakr{nih razlik me lunskim in “navadnim Niemz & Kučera 2000 lesom! Seeling 2000 Neumann 2003 Lesna vla‘nost Seeling 2000 Morebitne razlike v vla‘nosti so v obmo~ju Tomo 2003 normalnih variacij. raziskave in razvoj brez kompresijskega lesa. Lunska drevesa sekajo decembra in januarja na su{. Skrivnost visoke kvalitete lunskega lesa o~itno ni v luninih “impulzih”, tem-ve~ v skrbnem izboru, pazljivem ravnanju, predelavi in obdelavi in “konstruk-cijiski” za{~iti. Naj vam zaupam {e priporo~ene termine za sekanje lunskega lesa v naslednjih letih (Thoma 1999 str. 210-211): v l. 2005: 1. dec. (mlaj), 30. dec., in 31. dec. (mlaj); v l. 2006: 27. jan. in 28. jan. (mlaj) in 20. dec. (mlaj) in v l. 2007: 17. - 19. jan. (mlaj), 29. – 31. dec. (poje-majo~a luna). Mlaj in pojemajo~a luna ter zimska meseca sta tudi najpogo-stej{a “prava” termina, ki ju omenja literatura oz. izro~ilo. Resnici na ljubo povejmo, da pogosto naletimo na kon-troverzne podatke. Naj kon~am nekoliko {aljivo s slavno italijansko frazo: Si non e vero e ben trovato (“^e `e ni res, je pa vsaj dobro iznajdeno”). 1. Bariska, M. Rösch, P. 2000. Fällzeit und Schwindverhalten von Fichtenholz. Schweiz. Z. Forstwes.151 (11): 439-443. 2. Colerus, J. 1680. Oeconomia Ruralis et Domestica. Johann Baptistä Schönwetter Sel. Erben, Frankfurt am Mayn, 73 2 str. 3. Herz, A. 1998. Einfluß des Fällzeitpunkt auf das Schwindverhalten und die Feuchte des Holzes von Fichte, Literaturübersicht und Pilotstudie. Institut für Forstbenutzung und Forstliche Arbeitswissenschaft, Universität Freiburg. 4. Hirmke, M. 1999. Einfluß des Schlägerungszeitpunktes auf die natürliche Dauerhaftigkeit von Fichte (Picea abies Karst.). Diplomska naloga, BOKU Dunaj. 5. Neumann, N. 2003. Wer vor Neumond ernt, erhält hartes und haltbares Holz. Niedersächsische Landesforsten, Waldinformation 2:20-21. 6. Niemz, P. , Ku~era, L.J. 2000. Zum Einfluss des Fällzeitpunktes auf wesentliche Eigenschaften von Fichtenholz - Eine Überprüfung publizierten Thesen. Schweiz. Z. Forstwes. 151 (11):444-450. 7. Paungger, J., Poppe, T. 1991. Vom richtigen Zeitpunkt – Die Anwendung des Mondkalenders im täglichen Leben. Heinrich Hugendubel Verlag, München. Slovenski prevod: Vse ob pravem ~asu - Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem ‘ivljenju. Prevod A. Furlan. Mavrica, Celje 1995. 8. Rösch, P. 1999. Untersuchungen über den Einfluß des Fällzeites bezüglich Mondphasen aus das Trocknungs- und Schwindverhalten von Fichtenholz (Picea abies Karst.) Diplomarbeit ETH, Zürich. 9. Seeling, U. 1998. “Mondholz” schwindet und brennt nicht? AFZ/Der Wald 26:1599-1601. 10. Seeling, U. 2000. Ausgewählte Eigenschaften des Holzes der Fichte (Picea abies /L./ Karst.) in Abhängigkeit vom Zeitpunkt der Fällung. Schweiz. Z. Forstwes. 151 (11):451-458. 11. Teischinger, A., Fellner, J. 2000. Alte Regeln neu interpretiert - Praxisversuche mit termingeschlägertem Holz. Schweiz. Z. Forstwes.151 (11): 425-431. 12. Thoma, E. 1996. …dich sah ich wachsen. Über das uralte und das neue leben mit Holz, Wald und Mod. 4. izd. Edition Grüne Erde, Scharnstein (iz{la ‘e 4. izd.) 13. Thoma, E. 1999. …und du begleitest mich - Wie Bäume und Hölzer dem Menschen nützen. Verlag Thoma, St. Johann/Pongau. 14. Triebel, J. 1998. Monphasenabhängiger Holzeinschlag. Diplomska naloga TU Dresden/Tharandt. 15. Torelli, N. 2002. Lunarni les ali les posekan ob “pravem” ~asu. Les 54(1/2):19-20. 16. Torno, S. 2003. Holzeinschlag in unterschiedlichen Mondphasen – Eine Überprüfung an ausgewählten Eigenschaften des Fichtenholzes (Picea abies Karst.). Diplomska naloga TU Dresden/Tharandt. 1 7. Zürcher, E., Cantiani. M.-G. 1998. Tree stem diameters fluctuate with tide. Nature 392, (16. april):665. 18. Zürcher, E. 2000. Mondbezogene Traditionen in der Forstwirtschaft und Phänomene in der Baumbiologie. Schweiz. Z. Forstwes. 151 (11): 417-434. 19. Zürcher, E., Mandallaz, D. 2001. Lunar synodic rhytm and wood properties: traditions and reality – experimental results on Norway spruce (Picea abies Karst.) 4th International Symposium on Tree. Montreal, Bot. Garden 20.-25 avg. 2000 Monteral, Proc.:244-250. in memoriam Janez Ur{i~ 1933-2005 Son~en, duhovit, iskren kolega in prijatelj! Tak{ni ne umrejo, le odidejo… O smrt, kako trpek je tvoj spomin! Kako hiter je tvoj prihod! Kako nedoumljive so tvoje poti! Kako nestalen je tvoj ~as! Kako vesoljno je tvoje gospodovanje! Luis de Granada, Meditaciones revijaLes 57(2005) 1-2 znanje za prakso Patenti s podro~ja kemi~ne predelave lesa avtorji Matja‘ Kunaver*, Andrej Kr‘an*, Vesna Ti{ler** * dr. Kemijski in{titut, Hajdrihova 19 , 1000 Ljubljana ** prof. dr., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina , C. VII/34, 1000 Ljubljana V drugi polovici leta 2004 so bile oddane patentne prijave {t. P-200400246, P-200400247 in P-200400280 na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo. Prvi dve prijavi sta ‘e pripravljeni za vpis v register patentnih prijav, tretja prijava bo dopolnjena z manj{imi popravki. Avtorji vseh treh prijav so tudi soavtorji tega prispevka. Izum {t. P-200400246: Postopek uteko~injanja lesa in lesnih ostankov s polioli in kislinami Les je mogo~e predelati s kemijskimi postopki, pri katerih izbrana kombinacija reagentov in katalizatorjev povzro~i delno razgradnjo naravnih polimerov lesa kot so lignin, celuloza in lesne polioze.Pri tem dobimo teko~e produkte, ki lahko rabijo kot surovina za sintezo novih polimernih materialov. Izum opisuje kemijski postopek uteko~injanja lesa, ki se od doslej znanih razlikuje v tem, da uporablja druge reagente in katalizatorje. Zaradi spremenjene reakcijske me{anice poteka uteko~injanje po druga~nih kemijskih reakcijah, kar vpliva na spremenjeno naravo in uporabnost produktov. Naloga in cilj izuma je postopek za kemi~no predelavo lesa, lesnih ostankov in drugih podobnih materialov v snovi, ki jih lahko uporabimo kot surovine pri proizvodnji polimerov. Na ta na~in je omogo~eno pridobivanje do sedaj nepoznanih novih materialov ter hkrati doseganje zni‘anja okoljskih obremenitev. Izum {t.P-200400247: Uteko~injanje lesa z uporabo mikrovalov kot vira termi~ne energije V vseh postopkih uteko~injanja lesa in podobnih materialov, ki so opisani v literaturi, je bil uporabljen klasi~en na~in segrevanja reaktorja z uporabo grelnega telesa in prenosom toplote v reakcijsko zmes. Zaradi omejitev pri prenosu toplote in na~ina segrevanja so reakcijski ~asi v vseh primerih dolgi ve~ ur. Izum opisuje postopek za uporabo mikrovalov za dovajanje termi~ne energije, potrebne za potek reakcije uteko~injanja lesa. Ob uporabi snovi, ki absorbirajo energijo v mikrovalovnem obmo~ju, imajo mikrovalovi prednost, da se absorbirajo po celotnem reakcijskem volumnu, s ~imer dose‘emo hitro gretje reakcijske zmesi. Pri absorpciji mikro-valov prihaja do lokalnih pregretij in do specifi~nega vzbujanja na molekularnem nivoju, kar v primerjavi s klasi~nim na~inom gretja povzro~i hitrej{i potek reakcije. Skupni u~i-nek uporabe mikrovalov je zato hitrej{i potek reakcije oz. pove~an izkoristek reakcije. Izum {t. P-200400280: Postopek sinteze poliestrske smole na osnovi uteko~injenega lesa za izdelavo poliuretanskih pen Izum opisuje kemijski postopek sinteze poliester poliola s so~asnim uteko~injanjem lesa in uporabo uteko~injenega lesa kot reagenta v sami sintezi poliester poliola. Reakcijska me-{anica ima tak{no sestavo, da omogo~a sintezo poliester poliola, ki se uporablja pri izdelavi poliuretanskih pen. Postopek se razlikuje od doslej znanih po tem, da poteka uteko-~injenje lesa in sinteza poliester poliola v eni stopnji ali ve~ zaporednih stopnjah in v tem, da so reagenti za uteko~injanje lesa hkrati tudi reagenti za sintezo poliester poliola. Postopek omogo~a izdelavo poliester poliola, v katerem lahko pustimo delce nezreagiranega lesa, lahko pa jih tudi odstranimo s filtracijo. Pod mentorstvom avtorjev so pri poizkusih v laboratoriju sodelovali mnogi {tudenti lesarstva. Na ta na~in so pridobili znanje s podro~ja kemi~ne predelave lesa ter hkrati izdelali svoje diplomske naloge na visoko{olskem in univerzitetnem {tudiju lesarstva. Delo je potekalo na Biotehni{ki fakulteti, Oddelek za lesarstvo in na Kemijskem in{titutu v Ljubljani. Patenti so zanimivi tudi za na{o industrijo tako, da predvidevamo njihovo uporabo v praksi. Iskra ERO Hidria Perles, d.o.o. Savska loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLeS 57(2005) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva IZ DELA ZDRU@ENJA 9. seja Upravnega odbora GZS - Zdru‘enja lesarstva, 9. decembra 2004, v Mariboru Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 8. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 2. Promocija na Ljubljanskem sejmu: a) Poro~ilo Pohi{tvenega sejma 2004 b) Sejem Dom 2005 3. Spremljava strategije in plan razvoja Slovenije 4. Poro~ilo o delu GZS-Zdru‘enja lesarstva 2004 in program dela GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2005 5. Razno: a) Rezultati ankete o sodelovanju lesarskih podjetij s tujimi gospo-darstveniki/zdru‘enji b) Pogajanja za novo Kolektivno pogodbo za lesarstvo Uvodoma je g. Slavko Cimerman, direktor dru‘be, predstavil Marles Hi{e Maribor. Sejo UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je vodil predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, mag. Miroslav [trajhar. Sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva, dr. Korber, je uvodoma poudaril, da so bili vsi sklepi 8. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva v celoti realizirani. V delodajalsko pogajalsko skupino za prenovo KPL sta kot ~lana dodatno vklju~eni {e dve osebi: g. Miha Poto~-nik in ga. Irena Ko{njek (JELOVICA [kofja Loka). Delodajalska pogajalska stran je na svoji redni seji dne 5. oktobra 2004 izmed svojih ~lanov izvolila g. Miha Poto~nika za vodjo pogajalske skupine. Sklepi: 1. Zapisnik 8. seje UO GZS-Zdru‘e-nja lesarstva je bil soglasno sprejet. 2. UO potrjuje vodjo pogajalske skupine, g. Miha Poto~nika, kot ga je imenovala delodajalska pogajalska stran. 3. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva potrjuje predlagani termin Ljubljanskega pohi{tvenega sejma, in sicer v ~asu od 7. - 13.11.2005. Ljubljanski sejem, d.d. bo dokon~-no potrdil UO mo‘nost izvedbe sejma v predlaganem terminu, in sicer najkasneje do konca decembra 2004. ^e bo termin, ki ga bo predlagal Ljubljanski sejem, druga~en od predlaganega, se izvede koresponden~na seja UO. 4. Uradna otvoritev Ljubljanskega pohi{tvenega sejma 2005 in sprejem naj bo v Festivalni dvorani, z za~etkom ob 19. uri. 5. Ljubljanski sejem mora skupaj z Mestom Ljubljana poskrbeti za ve~jo promocijo Ljubljanskega pohi{tvenega sejma (plakatiranje na vpadnicah, reklamiranje preko radia, TV ...). 6. Strate{ke usmeritve Ljubljanskega pohi{tvenega sejma 2005 (“cehovsko” zdru`evanje na sejmu, iskanje novih kupcev - kriti~ni cilj sejemskega nastopa, razstavljanje pohi{tvenikov v FORMI) se bodo obravnavale na seji UO GZS-Zdru`enja lesarstva (predvidoma junija 2005). 7. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva potrjuje predlog Pravilnika za ocenjevanje izdelkov stavbnega pohi{tva na sejmu DOM, kot ga je predlagala Sekcija proizvajalcev stavbnih elementov dne 30.11.2004, s tem, da dopu{~a {e eventualno dopolnitev pravilnika Komisiji za ocenjevanje eksponatov na sejmu DOM. 8. UO potrjuje dodatne ~lane Komisije za ocenjevanje eksponatov na sejmu DOM, in sicer so to: iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 1/2005 ISSN 1581-7717 februar 2005 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA SEJEM DOM, 8.-13.3.2005 REGISTRACIJA LESNIH OBRATOV V SKLADU Z ISPM-15 SVETOVNA TRGOVINA S POHI[TVOM JE V PORASTU ZA^ETEK TRGOVANJA Z EMISIJAMI TOPLOGREDNIH PLINOV LISTA DOKUMENTOV CEI-BOIS 2004 Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 57(2005) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva • Karmen Burger, BELINKA-Belles, Zasavska 95, 1001 Ljubljana, ~lan, • Janez Lesar, INOTHERM Ribnica, Prigorica 98, 1331 Dolenja vas, ~lan, • Ana Kra{ovec, Slovenski in{titut za standardizacijo - SIST, [martinska 140, 1000 Ljubljana, ~lan. 9. ^e je ~lan Komisije za ocenjevanje izdelkov na sejmu DOM ali na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu zaposlen v podjetju, ki je kandidat za podelitev nagrade, se za tisto leto ta oseba izlo~i iz komisije. 10. Potrebno je pripraviti izhodi{~a za razgovor z novo vladno garnituro (ministrom za gospodarstvo) in ji celovito predstaviti problematiko ter vse potencialne te‘ave, ki bodo nastale s (ne)poseganjem v razvoj lesarske panoge. 11. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva poobla{~a predsedstvo zdru‘enja, da pripravi predstavitvene teze in poda kvantifikacijo in operacionalizacijo predlogov in nosilcev aktivnosti za bodo~e razvojno ukrepanje v korist lesarske panoge. 12. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva priporo~a Komisiji za varstvo okolja, ki deluje v okviru GZS-Zdru‘enja lesarstva, da ponovno preu~i sedanjo problematiko varstvo okolja v podjetjih (anketa). 13. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema Poro~ilo o delu GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2004. 14. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema Program dela GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2005 s posebnim poudarkom na naslednjem: • Posebno pozornost in aktivnost bomo posvetili razbremenjevanju delovno intenzivnih panog s poudarkom na lesni in pohi{tveni industriji. • Aktivno bomo sodelovali pri reorganizaciji oz. posodobitvi GZS s ciljem na dovolj veliko avtonomijo pano‘nega zdru‘enja. • Izvolili bomo delovna telesa UO za drugi dvoletni mandat. 15. ^lani UO GZS-Zdru‘enja lesarstva naj bolj uporabijo mo‘nost, da dajo pismene predloge dnevnega reda za naslednje seje UO, in sicer na tajni{tvo GZS-Zdru‘enja lesarstva. 16. Pred sprejemanjem reorganizacije GZS na UO GZS naj predsednik GZS predvideno reorganizacijo predstavi na UO GZS-Zdru‘enja lesarstva. 17. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva poobla{~a sekretarja GZS-Zdru‘enja lesarstva, dr. Korberja, da prou~i mo‘nost obiska slova{kega zdru‘enja v Sloveniji oz. obisk slovenske lesarske delegacije na Slova{ko v letu 2005. Odpoved Kolektivne pogodbe za lesarstvo Obveščamo vas, da pogajanja s predstavniki reprezentativnih sindikatov o prenovi Kolektivne pogodbe lesarstva (KPL) še niso končana, “stara” Kolektivna pogodba pa je prenehala veljati z 31.12.2004. S 1.1.2005 je potrebno upoštevati (do uspešnega konca pogajanj) Splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti (SKPgd) in seveda podjetniške dogovore tam, kjer jih imate. Priročnik za pomoč pri izvajanju direktive HOS (uredba o emisiji hlapnih organskih spojin) Služba za varstvo okolja - GZS nam je posredovala priročnik pri izvajanju di- rektive HOS. Priro~nik je izdelan v okviru nem{ko-slovenskega projekta sodelovanja pri izvajanju direktive HOS v Sloveniji. Naro~nik projekta je Nem{ka zvezna agencija za okolje, financira pa ga nem{ka zvezna vlada v okviru programa svetovanja na podro~ju varstva okolja v srednji in vzhodni Evropi in v novih neodvisnih dr‘avah. Priro~nik si lahko vsi zainteresirani ogledate na L-portalu (www.gzs.si/ lesarstvo, pod aktualne novice). SEJEM DOM, 8.-13.3.2005 Organizator mednarodnega Sejma Dom se je odlo~il, da sejma ne bo pripravil v prvem tednu marca, kot je napovedal, temve~ teden kasneje. Sejem Dom, ki zdru‘uje naslednje vsebine: vse za dom, gradbeni{tvo in stavbno pohi{tvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, varovanje in urejanje okolice ter forum nepremi~nin, se bo na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani predstavil med 8. in 13. marcem 2005. Organizator se je za spremembo termina odlo~il zaradi zimskih {olskih po-~itnic, ki bodo v ljubljanski in mariborski regiji po nekaj letih zopet pomaknjene natanko v prvi teden marca. Na sam obisk to najverjetneje ne bi veliko vplivalo, te‘ave pa bi povzro-~ilo razstavljavcem - tudi v smislu vpra-{ljive navzo~nosti vodilnega in drugega osebja na prireditvi. Novi termin za razstavljavce ne bo mote~ tudi zato, ker v tem ~asu v {ir{i okolici ne bo potekal noben sejem s podobno vsebino. 1 Slovenska uredba o emisiji hlapnih organskih spojin (HOS) iz naprav, ki uporabljajo organska topila na osnovi evropske direktive HOS o emisiji topil 1999/ 13/ES ijaLes 57(2005) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva Pravilnik za ocenjevanje izdelkov stavbnega pohi{tva na sejmu DOM Pravilnik je bil sprejet na predsedstvu GZS-Zdru‘enja lesarstva v mesecu januarju 2005. Predlog pravilnika je pripravila sekcija proizvajalcev stavbnih elementov, obravnaval ga je UO GZS-Zdru‘enja lesarstva na svoji redni seji dne 9.12.2004 v Mariboru in naknadno dopolnila Komisija za ocenjevanje izdelkov stavbnega pohi{tva na sejmu DOM. Na sejmu DOM se podeljujeta lo~eno dve nagradi, in sicer posebej: 1. nagrada: za program zunanjega stavbnega pohi{tva - okna, vhodna vrata in sen~ila, 2. nagrada: za program notranjega stavbnega pohi{tva - notranja vrata. Zahteve so zbrane v {est skupin: 1. “CPD” - zahteve, ki izkazujejo tehni~no primernost izdelka, 2. “FPC” - zahteve, ki izkazujejo tehni~no primernost proizvodnje, 3. “CELOVITOST” - zahteve, ki izkazujejo filozofijo podjetja (prodaja re{itev proti prodaji izdelka), 4. “OKOLJE” - zahteve, ki izkazujejo naravnanost podjetja glede ravnanja z okoljem, 5. “INOVATIVNOST” - zahteve, ki izkazujejo spremljanje trendov in ponujanje re{itev “prihajajo~ih” problemov, 6. “KONKUREN^NA U^INKO-VITOST” - zahteve, ki izkazujejo konkuren~no u~inkovitost podjetja in 7. “PREDSTAVITEV IZDELKA NA RAZSTAVNEM PROSTORU”. Ffl Pravilnik je narejen po sistemu to~kovanja, in sicer ocenjevani izdelek lahko dose‘e maksimalno 140 to~k. REGISTRACIJA LESNIH OBRATOV V SKLADU Z ISPM-15 Obve{~amo vas, da je bil v Uradnem listu {t. 108/04 dne 07.10.2004 objavljen Pravilnik o fitosanitarnih zahtevah za lesen pakirni material v mednarodnem prometu, ki je pri~el veljati naslednji dan po objavi. Pravilnik povzema FAO-IPPC Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe {t. 15 (ISPM-15) glede zahtev za posebno obdelavo in ozna~evanje lesenega pakirnega materiala, ki je narejen iz neobdelanega lesa in se uporablja v mednarodnem prometu (palete, palet-ni zaboji, zaboji za pakiranje, koluti, podporni les, distan~niki, nosilci, pa-letni okvirji ...). Njegove dolo~be narekujejo vzpostavitev ustreznega sistema, ki zado{~a zahtevam standarda in omogo~a izvoz blaga po vsem svetu. S pravilnikom so predpisane naslednje zahteve in postopki: • fitosanitarne zahteve za prepre~evanje vnosa in {irjenja karantenskih {kodljivih organizmov, ki jih mora izpolnjevati lesen pakirni material v mednarodnem prometu (posebna obdelava in ozna~evanje), • preverjanje opremljenosti in usposobljenosti proizvajalcev lesenega pakirnega materiala (lesnih obratov in komor za toplotno obdelavo lesa), ki ga opravi poobla{~eni organ za potrjevanje, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati organ za potrjevanje, in njegovo pooblastitev, • postopek registracije usposobljenih proizvajalcev, s katero se jim dodeli registrska {tevilka kot sestavni del uradne oznake na lesu, • pooblastitev registriranih proizvajalcev za izdajo uradnih oznak (‘igov) in njihove obveznosti, • izvajanje nadzora prek organa za potrjevanje in fitosanitarne in{pekcije. ^e se ‘elite registrirati za posebno obdelavo in ozna~evanje lesene pakirne embala‘e v skladu s pravilnikom, morate biti za to ustrezno tehni~no opremljeni ter zagotoviti strokovno ustrezno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin. Za registracijo je potrebno pri Fitosanitarni upravi RS vlo‘iti kolkovano vlogo (4.250,00 SIT upravne takse). Vloga se vlo‘i na predpisanih obrazcih 1 in 2 vloge za vpis v FITO-register (osnovni podatki o pravni oz. fizi~ni osebi in lokaciji predelave). Vlogi je potrebno prilo‘iti naslednjo predpisano dokumentacijo: • podpisano izjavo na obrazcu iz Priloge 3 pravilnika, • izpolnjen vpra{alnik o tehni~ni opremljenosti obrata na obrazcu iz Priloge 4 pravilnika, • kopijo pogodbe, v primeru pogodbenega razmerja med odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin in obratom, • kopijo pogodbe, v primeru da obratu ustrezno opremo za posebno obdelavo lesenega pakirnega materiala zagotavlja druga pravna ali fizi~na oseba, • kopijo potrdila o registrirani dejavnosti (izpisa iz sodnega registra, obrtnega dovoljenja ali obvestila Statisti~nega urada Republike Slovenije o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti). Fitosanitarna uprava RS bo va{o po- ijaLeS 57(2005) 1-2 polno vlogo takoj prijavila v uradno potrditev organu za potrjevanje, t.j. Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo, Ro‘na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana. V postopku uradne potrditve bo organ za potrjevanje preverjal va{o strokovno in tehni~no usposobljenost v skladu s pravilnikom. Stro{ke uradne potrdite ste dol‘ni kriti sami. Po kon~anem postopku uradne potrditve vam bo Fitosanitarna uprava izdala odlo~bo, s katero se boste registrirali in dobili dovoljenje za uporabo uradne oznake. Za vse morebitne nejasnosti ali nadaljnje informacije smo vam na voljo predvsem prek elektronske po{te furs.mkgp@gov.si ali po telefonu (01 3094 379). Na na{i spletni strani http:/ /www.furs.si/Obrazci/ZVR/Index.asp so dostopni tudi obrazci za registracijo, vsebina pravilnika in vse dodatne informacije v zvezi z mednarodnim standardom ISPM-15 pa na http:// www.furs.si/law/FAO/ZVR/ISPM15/ ispm15.asp. SVETOVNA TRGOVINA S POHI[TVOM JE V PORASTU In{titut za tr‘ne raziskave CSIL Mi-lano je v svoji raziskovalni {tudiji “World Furniture Outlook 2005” objavil nekaj zanimivih ugotovitev o globalnem svetovnem trgu pohi{tva ter o gibanjih in trendih. Raziskava je zajela 60 najpomembnej{ih dr‘av - proizvajalk pohi{tva. V letu 2004 je zna{ala vrednost svetovne proizvodnje pohi{tva 220 milijard US $. Najve~je dr‘ave proizvajalke ter njeni dele‘i v skupni svetovni proizvodnji so bili: ZDA 24 % Italija 10 % Nem~ija 8 % ijaLeS 57(2005) 1-2 Kitajska 9 % Japonska 6 % Kanada 4 % Anglija 4 % Francija 4 % Poljska 1 % Mehika 1 % Brazilija 1 % Preostali svet 28 % Skupaj 100 % Po oceni CSIL je skupni dele‘ razvitih dr‘av v globalni proizvodnji pohi{tva zna{al okoli 59 %. V de‘elah, ki so v industrijskem vzponu, kot npr. Kitajska, Mehika, Brazilija, se tudi zelo dviga letni porast proizvodnje pohi{tva. Tr‘i{~a za pohi{tvo se zaradi globali-zacijskih trendov vedno bolj odpirajo preko dr‘avnih meja, zato je mednarodna menjava pohi{tva v porastu, oziroma se dele‘ uvoza pohi{tva v svetovni skupni porabi pove~uje. Ti dele‘i so se v preteklih letih gibali takole: Leto Dele‘ skupni uvoza v svetovni porabi pohi{tva 1995 18 % 1999 22 % 1999 23 % 2000 25 % 2001 26 % 2002 28 % 2003 30 % 2004* 33 % 2005 ** 35 % *ocena ** prognoza Najbolj industrijsko razvite dr‘ave, ki so hkrati med najve~jimi proizvajalkami pohi{tva, so tudi najve~je uvoznice pohi{tva, in sicer po vrsti: ZDA, Nem~ija, Anglija, Francija, Japonska. CSIL predvideva na podlagi gospodarske rasti v Ameriki in o‘ivljanja gospodarstva v Evropi v letu 2005 porast potro{nje pohi{tva. Napoved porasta potro{nje pohi{tva po posameznih (za nas pomembnej{ih) dr‘avah: ZDA + 3 % Kanada + 2 % Nem~ija + 1 % Francija, Italija + 2 % Skandinav. dr‘ave + 3 % GZS - Zdru`enje lesarstva Velika Britanija + 1 % Nove ~lanice EU: od + 3 do + 4 % Italija + 3 % Slovenija + 3 % Hrva{ka + 3 % Srbija in ^rna gora + 3 % Ruska fed. in Ukrajina + 5 % Japonska + 1 % Kitajska + 0 % CSIL, ki se že več kot 20 let ukvarja s tržnimi raziskavami na področju pohištva, razpolaga še s številnimi drugimi raziskavami, ki so na voljo proti plačilu. Njihov spletni naslov je: www.csilmilano.com. Avtorica: Fani Potočnik, www.gzs.si/lesarstvo (vir: Möbelmarkt 1/05) ZAČETEK TRGOVANJA Z EMISIJAMI TOPLOGREDNIH PLINOV S 1. januarjem 2005 je 21 držav članic Evropske unije začelo trgovati z emisijami toplogrednih plinov (emisijami ogljikovega dioksida). S tem se uresničuje eden od treh mehanizmov, ki jih predvideva Kjotski protokol, sprejet leta 1997. Sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov je ključni instrument EU v boju proti podnebnim spremembam, s katerim želijo članice povezave omejiti in zmanjšati količino omenjenih emisij in se tako približati ciljem Kjotskega protokola, ki bo stopil v veljavo 16. februarja 2005. Evropska komisija je 22. decembra 2004 odobrila še zadnjih pet nacionalnih načrtov za alokacijo kvot emisij toplogrednih plinov, ki so jih predložili Litva, Španija, Malta, Ciper in Madžarska tako, da je bilo pred uveljavitvijo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov potrjenih 21 nacionalnih načrtov. Nacionalni alokacijski načrt določa skupno količino emisij ogljikovega dioksida, ki ga bo posamezna država dodelila svojim podjetjem. To kvoto, izraženo z nekakšnimi dovolilnicami, lahko težkoindustrijski obrati, na primer 03 GZS - Zdru`enje lesarstva tovarne cementa, papirnice, jeklarne, porabijo same, v primeru prese‘ka se lahko odlo~ijo za prodajo, oziroma dovolilnice dokupijo, ~e jih nimajo dovolj. V sistem trgovanja z emisijami niso vklju~ene {tiri ~lanice Evropske unije (Poljska, Italija, ^e{ka in Gr~ija), ker alokacijski na~rti prvih treh niso ustrezali enajstim merilom, na podlagi katerih je komisija na~rte ocenjevala, Gr~ija pa na~rta sploh ni predlo‘ila. Na~rt Slovenije za alokacijo kvot emisij ogljikovega dioksida je Evropska komisija potrdila v za~etku julija 2004. Na~rt bo veljal v obdobju od leta 2005 do 2007. V Sloveniji zajema 98 te‘ko-industrijskih podjetij, katerih skupna kvota emisij zna{a 26,3 milijona ton ogljikovega dioksida. Dodatne informacije najdete na: STA, www.sta.si LISTA DOKUMENTOV CEI-BOIS 2004 V prilogi objavljamo listo vseh dokumentov, ki jih je objavilo zdru‘enje CEI-Bois v letu 2004. ^e vas kak{en dokument {e bolj detajlno zanima, nam to ‘eljo lahko sporo~ite na e-naslov lesarstvo@gzs.si in vam ga bomo posredovali v elektronski obliki. LIST OF CEI-BOIS DOCUMENTS LISTE DES DOCUMENTS DE LA CEI-BOIS LISTE DER CEI-BOIS DOKUMENTE DATE NR ITEM SENT TO 07.01.2004 1822 Questionnaire “Roadmap 2010” Member federations, Round table of industrialists 1823 Research Committee revised agenda 08.01.2004 1824 ISPM 15 & China Member federations 12.01.2004 1825 Workshop REACH & Downstream Users’ Member federations 16.01.2004 1826 Invitation & Agenda Board meeting Board members 13.01.2004 1827 Building Europe façade contest Member federations 16.01.2004 1828 Invitation WG International Affairs Member federations, WG International Affairs 16.01.2004 1829 Consultation on the possible introduction of an EC origin marking scheme Member federations 20.01.2004 1830 Invitation meeting of the CEI-Bois WG “Technico-Environmental Affairs” Member federations, WG Technico-Environm 22.01.2004 1831 Invitation CEI-Bois WG “Lobbying” Member federations, WG Lobbying 23.01.2004 1832 EU Commission - Restructuration Member federations, Board, WG Lobbying 26.01.2004 1833 Evaluation form: “Communication on the State of Competitiveness of the EU Forest-Based and related Industries” Member federations, Board, WG Lobbying 28.01.2004 1834 Minutes of the Roadmap 2010 steering group meeting held on 13 January 2004 Roadmap Steering and Project Group members 29.01.2004 1835 IPPC and consumption capacity of solvents Member federations, WG Technico-Environm 1836 EU Constitution and Forest-based products Member federations, WG International Affairs 30.01.2004 1837 Preparatory note Board meeting 4 February 2004 Board members 05.02.2004 1838 Invitation General Assembly General Assembly 04.02.2004 1839 Invitation CEI-Bois promotion-ETCs meeting Member federations, wg promotion 05.02.2004 1840 Invitation CEI-Bois promotion-ETCs meeting -Change of time schedule Member federations, wg promotion 10.02.2004 1841 CPD - Environmental issues Technico-environmental wg 10.02.2004 1842 Minutes of the CEI-Bois board meeting held on 4 February 2004 Board members 10.02.2004 1843 Questionnaire WG IA WG International Affairs 10.02.2004 1844 Action plan WG International Affairs WG International Affairs 11.02.2004 1845 DG Trade Sustainability Impact Assessment Member federations 12.02.2004 1846 Report on communication workshop of 2-2-2004 Member federations, promotion wg 16.02.2004 1847 Invitation R&D meeting, 2004-03-17 Technico-environmental wg ijaLeS 57(2005) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva 19.02.2004 1848 CPD - Pg 176 - CEI-Bois position Technico-environmental wg 26.02.2004 1849 Evaluation of the communication on the competitiveness of the Forest-based and related industries WG lobbying and board members 03.03.2004 1850 Minutes WG Lobbying WG Lobbying 03.03.2004 1851 Minutes WG International Affairs WG International Affairs 04.03.2004 1852 Session documents Promotion wg WG Promotion, ETCs 04.03.2004 1853 Questionnaire on Labour Market Conditions WG Social, Member federations 09.03.2004 1854 Working group technico-environment - Minutes of the meeting of 11 February WG Technico-environment 10.03.2004 1855 General Assembly - 16 March 2004 - Preparatory note Participants Board, General Assembly members 15.03.2004 1856 Trade defence WG International Affairs, Member federations 22.03.2004 1857 Invitation to environmental communication seminar WG Promotion, WG technico-environmental affairs 24.03.2004 1858 Technology platforms Technico-environmental WG 29.03.2004 1859 Minutes of the wg Promotion on 11.03.04 Promotion WG / ETCs 01.04.2004 1860 Minutes of the General Assembly Members 01.04.2004 1861 Brochure “Opportunities for generations” Member federations, WG promotion 15.04.2004 1862 Invitation Social Affairs Member federations; WG Social Affairs 20.04.2004 1863 CEI-Bois position Extended impact assessment FLEGT 21.04.2004 1864 Evaluation of the “Communication on the State of Competitiveness of the EU Forest-based and related industries - Questionnaire from TEEC Member federations 1865 Questionnaire on Market Access of Companies Operating in Woodworking and Related Sectors in Third Country Markets Member federations 23.04.2004 1866 Brief report on the CEI-Bois “R&D meeting” held at the CEI-Bois offices on Wednesday, 17 March 2004 2704.2004 1867 Netherlands - Red/Green Labelling Member federations/members of the WG 1868 Roadmap 2010 - Results of step 1 (CD-rom) Board, GA, Federations 06.05.2004 1869 Roadmap 2010: CD-rom and press release Member federations 1870 Minutes WG Social Affairs Member federations, WG Social Affairs 1871 FLEGT Impact Assessment - draft report Member federations 19.05.2004 1872 Surface Treatment Using Organic Solvents Members of the technico-environmental wg 1873 Invitation ERA-WOOD Construction Workshop Warsaw Poland, 28 May 2004 Members of the technico-environmental wg 24.05.2004 1874 Community State Aid Policy Members of the WG International Affairs 1875 CEI-Bois chairmanship 28.05.2004 1876 Technology platforms - Meeting on 8 June WG R&D - Board 1877 Minutes: Building with Wood 2004-05-19 Steering group meeting 22.06.2004 1878 Invitation Social Conference WG Social Affairs 23.06.2004 1879 State aid impact on the forest-based industries WG International affairs / Board 1880 Revision Dir 2000/29 Member federations 05.072004 1881 Invitation & draft agenda - Mtg 09-09-2004 WG R&D 05.07.2004 1882 International Affairs NACE Revision 2007 Member federations, Members of the WG 12.072004 1883 Next Board meeting - Announcement Board Members 13.07.2004 Affairs 1884 US Efforts to repeal FSC Member federations, WG International 14.072004 1885 European Technology Platform Board Members 19.072004 1886 Promotion issues - Article in HZB Board Members 20.07.2004 Affairs 1887 FLEGT - Commission adopts measures Member federations; WG International 23.072004 1888 Report ETC-CEI-Bois promotion annual mtg Meeting participants 27072004 1889 EU origin marking scheme Member federations 29.072004 1890 FLEGT - Questions and answers Member federations, WG International Affairs ijaLeS 57(2005) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva 1891 Agenda: CEI-Bois Board meeting on 7 October 2004 Board members 1708.2004 1892 Invitation and draft agenda Technico-environment WG on 28.09.04 WG Technico-environment 18.08.2004 1893 Invitation COST training courses Member federations, WG Technico-environment 1894 Invitation WG Lobbying Member federations, WG Lobbying 06.09.2004 1895 EU Forestry Strategy - Stakeholder consultation Member federations 21.09.2004 1896 CEI-Bois Chairmanship and membership Board Member federations and GA 1897 Report RTD working group mtg 2004-09-09 Member federations / Research WG / Technico-Environment 23.09.2004 1898 Composition GA working year 2005 Member federations 1899 Agenda & Venue: Board Meeting Board Members 1900 Court case 443-02 1901 Court case 443-02 1902 Court case 443-02 28.09.2004 1903 Invitation GA, 2004-11-18 & 19 Member federations, Member GA 1904 Preparatory Document Board meeting Board members 08.10.2004 1905 Extra meeting of the CEI-Bois board 2004-11-08 Board members 14.10. 2004 1906 Comments on CEI-Bois Memorandum Board members 15.10.2004 1907 Materia exhibition WG Promotion 1908 Invitation to conference “Wood: the key to a socio-economic sustainable development” Member federations, WG lobbying, Board 18.10.2004 1909 Minutes: Board meeting 2004-10-07 Board Members 20.10.2004 1910 Agenda GA Växjö General Assembly/Board 21.10.2004 1911 Invitation to conference on 22 November Member federations without MEPs (NO-CH) 28.10.2004 1912 Draft agenda: BWW Steering Group mtg Copenhagen, 2004-11-08, Steering group members 03.11.2004 1913 Nomination CEI-Bois Board 2005 Member federations 1914 Agenda Board meeting Copenhagen, 2004-11-08 Board members 10.11.2004 1915 General Assembly Växjö - Preparatory note General Assembly 1916 Activity report of the CEI-Bois secretariat “ 1917 Draft action plan 2005 15.11.2004 1918 Memorandum to the European Institutions General Assembly 1919 Minutes of the meeting of the working group “Technical and environmental affairs’ WG Technico-Environment 16.11.2004 1920 Delegates CEI-Bois General Assembly 2005 18.11.2004 1921 Passwords extranet CEI-Bois website Member federations and Board 19.11.2004 1922 Invitation & agenda CEI-Bois RTD WG meeting of 14 December 2004 RTD and Technico-Environmental WGs 1923 Minutes GA Växjö Member federations 26.11.2004 1924 Schweighofer Prize 2005 Member federations 1925 Technology Platform - nominations “Technico-Environmental” and “R&D” WGs 1926 Building with wood steering group meeting 2004-11-08 - Minutes BWW Steering group 30.11.2004 1927 Wooden Art exhibition - FBI Forum 2005 Promotion, federations 1928 UIA World Congress 2005 1929 ICFPA Board members 1930 Confirmation nomination Board Board members 1931 Final version Memorandum Member federations 1932 Invitation WG International Affairs & Lobbying Member federations, WG International Affairs, WG Lobbying 22.12.2004 1933 Summaries brainstorm sessions RTD Working Group 23.12.2004 1934 FTP - Vision document 1.9 Board, federations, WG technico-environment and R&D 1935 Report on CEI-Bois financing committee Financing committee members CEI-Bois European Confederation of Woodworking Industries Allée Hof-ter-Vleest 5/4 - B-1070 Bruxelles Confédération européenne des Industries du Bois TP: +32 2 5562585 - TF: +32 2 5562595 Zentralverband der europäischen Holzindustrie info@cei-bois.org - www.cei-bois.org ijaLeS 57(2005) 1-2 intervju Pripravljena na znanje in sodelovanje avtorica Sanja PIRC Mag. Nada Marija Slovnik je postala z novim letom nova direktorica Jelovice d.d. Podjetju se je zapisala ‘e iz gimnazijskih ~asov, ko je kot drobna praktikantka zagnano delala v obratu panelnih plo{~. V ‘ivljenju jo nenehno ‘eneta radovednost in vztrajnost – tako je ob stalnem odkrivanju novih in neznanih podro~ij ob sprehodih v naravi in teku na smu~eh njen najljub{i konji~ek popravljati stvari in svet okrog sebe na bolje. Zato so ji neko~ vsi pripisovali, da bo to delala z rde~im svin~nikom – in kot pravi sama, je to res do~akala na zrela leta, ko poleg opravljanja odgovorne slu‘be v Jelovici prav u‘iva {e v vlogi vi{je{olske predavateljice. Pozitivno naravnana, kot je, ‘e od nekdaj rada dela z ljudmi in se zaveda njihove nenadomestljivosti. Spro{~ena uporaba prve osebe mno‘ine jo izdaja, da res verjame in zaupa svoji ekipi – da ‘eli deliti in skupaj z njimi nadgraditi svoje ve~ kot 30-letne izku{nje in znanje, ki bodo po desetletju slabih ~asov Jelovico znova postavili na trdne noge. Na~rt: z iskanjem notranjih rezerv, novih trgov in povezovanjem z doma~imi proizvajalci “lesarji” napredovati na poslovni poti, ki jo je dolo~il predhodnik, ki je Jelovico v treh letih skoraj izkopal iz 700-milijonske izgube. Gospa Slovnikova, svoj mandat direktorice ste nastopili v letu, ki je za Jelovico {e posebej slovesno, saj naj bi v 2005 uradno do~akala svojega abrahama. Kako nameravate proslaviti petdesetletnico? Proslavljanje 50-letnice smo v Jelovici prilagodili svojim trenutnim finan~-nim zmo‘nostim. Namesto bu~nega proslavljanja smo se odlo~ili svojevrstno predstaviti ~astitljivo obletnico na{ega podjetja. Tako smo ‘e na sejmu BAU prikazali nekak{no kronologijo Jelovice na velikih, precej posre~enih kioskih, ki bodo letos potovali z nami tudi po vseh ostalih sejmih. Poleg tega bomo `e spomladi pripravili raz{irjeno publikacijo, v kateri bomo izpostavili klju~ne dogodke in se {ir{e predstavili. ^e nam bo ostalo kaj sredstev, imamo v `epu {e nekaj idej. Sicer pa je tradicija lesarstva v teh krajih precej dalj{a – ~emu ste za~eli pisati svojo zgodovino ravno leta 1955? Res je, tradicija lesarstva v Loki je vsaj dvakrat dalj{a, saj izvira ‘e iz obdobja cehovstva. Vendar pa smo se sami odlo-~ili, da bomo zgodovino podjetja za~eli pisati od takrat, ko se je prvi~ pojavilo ime Jelovica. Takoj po vojni je bilo na tem mestu voja{ko podjetje; ko se mu jih je pridru‘ilo {e nekaj firm, je nastal Medzadru‘ni lesni kombinat Jelovica. Od leta 1955 naprej izhajata in ime in na{ znameniti logotip, ki predstavlja ijaLeS 57(2005) 1-2 intervju drevo. Stari Jelov~ani smo kar ponosni nanj, saj je bil svoj ~as tudi mednarodno nagrajen in priznan kot eden bolj{ih logotipov. Na {tudiju arhitekture {e dandanes velja za {olski primer dovr-{enosti oblike in funkcije. Narejen v to~nih proporcih, simbolizira drevo in rast - tako kot raste drevo, naj bi raslo tudi podjetje; oba morata ~rpati iz svojih korenin. Jelovica je bila svoj ~as res precej razvejena po Gorenjski. Do kod vse je {irila svoje veje? Jelovica je res rasla kot drevo, saj so se ji v teh letih pripajala posamezna podjetja. Najprej se je z razvejala po Poljanski dolini, v za~etku sedemdesetih se je pri-klju~il {e gorenjski krak – to je bil LIK Kranj z eno enoto v Kranju in drugo v Preddvoru. V na{em poslovnem sistemu je {e Gorenja vas, medtem ko smo morali zaradi denacionalizacije v Preddvoru vrniti polovico obrata. Tako imamo sedaj prostore za ‘ago v najemu, monta‘ne hi{e pa izdelujemo v svojih prostorih. Moram povedati, da imamo pri najemanju sre~no roko z lastniki, saj z njimi dobro sodelujemo. ^e imam zanesljive vire informacij, pa ste skupaj z Jelovico rasli tudi vi. V njej je bil zaposlen ‘e va{ o~e, pa tudi vi sami ste za~eli stopati po njegovih stopinjah ‘e v gimnazijskih letih? Smeh. Jelovica je res moja prva in edina slu‘ba, in to celo od tedaj, ko sem kot gimnazijka hodila na po~itni{-ko in redno prakso. Takrat sem delala v proizvodnji panelnih plo{~, ~esar Jelovica ‘e zelo dolgo nima ve~ v svojem proizvodnem programu. Nikoli ne bom pozabila, koliko bolj sem bila prizadevna od svojih gimnazijskih kolegov, saj me je ‘e takoj ob prihodu z resnimi besedami prestregel nek mojster, ~e{ “da se moram zavoljo Milo{a – to je mojega o~eta - ki dela v Jelovici, {e bolj izkazati pred vsemi drugimi. Smeh. Po gimnaziji sem se vpisala na farmacijo, a sem {tudij zaradi neuspeha pri fiziki prekinila in se zaposlila v Jelovici, na oddelku statistike. Ne boste verjeli, ampak ravno zaradi tega – meni ne preve~ kreativnega dela - tako zelo dobro poznam podjetje! Kaj kmalu sem ugotovila, da mi administracija ne le‘i; zamenjala sem fakulteto, se tako poglobila v fiziko, da mi je postala {e v{e~ in uspe{no dokon~ala {tudij kemi- je, ki mi je bila od nekdaj zelo blizu. Potem sem v Jelovici vodila laboratorij, ki je bil sestavni del razvojnega oddelka. Mislim, da mi je to delo dobro uspevalo, saj sem sodelovala z ljudmi {irom po Sloveniji, nekateri pa so se celo pri{li k meni u~it. Ker sem bolj nemiren tip ~loveka, ki ga vseskozi zanima, kako bi lahko stvari delovale bolj{e, sem vpeljala v laboratoriju kopico stvari, ki so aktualne {e danes. Nekaj metod med njimi je izvirnih, nekaj prirejenih. Ste bili takrat aktivni tudi kot predsednica Dru{tva in‘enirjev in tehnikov lesarstva Jelovice in kasneje celotne Gorenjske? devetdesetih vodila laboratorij, sem bila obenem tudi predsednica Dru{tva in‘enirjev in tehnikov lesarstva Jelovica, kasneje pa {e DIT-a lesarjev cele Gorenjske, kjer smo bili zelo aktivni – veliko smo se izobra‘evali, predvsem je bila moderna kakovost in ISO 9001 ipd. Ravno med tem najinim pogovorom me je pre{inila misel, da smo se najbr‘ slovenski lesarji v~asih veliko bolj poznali med seboj ravno po zaslugi teh DIT-ov lesarstva! Iz laboratorija, kjer sem vodila projekt kakovosti, sem nastopila vodenje oddelka vrat. Kasneje, v ~asu direktorja @lebnika, sem postala direktorica strate{kega razvoja in kakovosti, po njegovem odhodu pa do prihoda mojega predhodnika Starmana v.d. direktorica Jelovice d.d. V tem ~asu ste nadaljevali s {tudi-jem ter magistrirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju z aktualnega podro~ja okoljevarstva v lesarstvu. Vmes sem tudi magistrirala - na za~et-ku leta 2001, pri ~emer sem v magistrski nalogi pravzaprav povezala vse svoje dotedanje znanje in izku{nje ter obenem izrazila svoje videnje podro~ij, kjer bi se lahko slovenska lesarska podjetja povezovala pri re{evanju okoljske problematike. Ugotovila sem, da bi se dalo pri ekologiji veliko prihraniti, ~e bi se znali medsebojno dogovoriti. Zmeniti pa se ne znamo preve~ dobro in moram priznati, da sem glede tega vsaki~ znova malo razo-~arana. Ampak obupam pa {e vedno ne! Na tem podro~ju bomo morali {e veliko delati in se pogovarjati, predvsem pa si kon~no za~eti zaupati. Sedaj boste lahko kot redka predstavnica ne‘nej{ega spola na direktorskem mestu v lesarstvu imeli prilo‘nost vnesti nekoliko ve~ ‘enskega principa v panogo in tako pospe{iti te zdru‘evalne procese. Kaj jih po va{e najbolj ovira? Da, v ~asu, ko sem nekje do za~etka Po mojem prepri~anju je temeljni prob- revijaLes 57(2005) 1-2 intervju lem nezaupanje, ki ima - vsaj na Gorenjskem - svoje korenine zakopane zelo globoko v prej{nje stoletje, saj se po pripovedovanjih starej{ih niso nikoli resni~no dr‘ali sprejetih dogovorov. Res je tudi, da bi moral biti sam kapital bolj aktiven. [e nekaj je pomembno: idealno bi bilo, da se z dr‘avnega nivoja oblikujejo enaki pogoji delovanja za posamezno panogo. Le na tak na~in bi lahko vzpostavili enake konkuren~ne mo`nosti! Nova slovenska vlada ima na tem podro~ju velik izziv in obilico dela. Jelovica je tudi ~lanica Lesarskega grozda. Koliko ste aktivni v tej asociaciji? V Lesarskem grozdu sodelujemo v glavnem na podro~ju izobra‘evanja. Problem je, da se po mojem mnenju stvari preve~ prekrivajo in podvajajo z Gospodarsko zbornico Slovenije. Brez dvoma potrebujemo neko asociacijo, ki bi nas povezovala, ampak ta bi morala z panogo dihati in ji nenehno nuditi ustrezno podporo. V situaciji, kakr{na vlada v lesarstvu dandanes, si nikakor ne moremo privo{~iti dveh takih organizacij, saj jih enostavno ne zmoremo finan~no pokrivati. Tudi sama se kot predana lesarka po vseh teh letih te‘ko sprijaznim z nastalimi razmerami, {e sploh, ker verjamem, da nas lahko re{i le povezovanje. Kot pa sem ‘e prej omenila, je na{a rak rana nezaupanje, v vseh teh letih oblo‘eno z ‘e bogato tradicijo. Pravijo, da kogar je ka~a pi~ila, se boji zvite vrvi – iz slabih izku{enj porojeno razmi{ljanje gre iz roda v rod, zadeva se {e vsaki~ malo napihne in smo tukaj, kjer pa~ smo. Ampak ni druge, to varianto bo treba ubrati – kot pravijo na{i ju‘ni sosedje, “silom ili milom”. Vedno se zastavlja vpra{anje, kdo bo prvi – in to v danih okoli{~inah, kjer se vsak po svoje bori za golo pre‘ivetje, gotovo ni lahko. Kako vidite svojo vlogo v takem scenariju? Poglejte, sama verjamem, da smo res eni najbolj{ih proizvajalcev lesenih oken in hi{. A se obenem tudi zavedam, da je na{a proizvodnja vrat v primerjavi s konkurenco tehnolo{ko precej bolj zaostala. Zato vidimo mo‘nosti za sodelovanje. Mi znamo kakovostno narediti in lahko proizvajamo dolo~ene polizdelke za druge vratarje, ki so opremljeni s sodobno tehnologijo. Tako smo lahko skupaj precej mo~nej{i kot vsak zase. V Jelovici smo vseskozi imeli dober razvojni oddelek, stavimo na znanje, razvili smo zelo zahtevne konstrukcije, predvsem specialnih vrat (po`arna, dimotesna). In v tem vidim na{o perspektivo in perspektivo slovenskega lesarstva. Jelovica se po desetletju rde~ih {te-vilk zadnja leto, dve znova postavlja na noge; {e ve~, ocene bonitetnih hi{ jo opisujejo kot podjetje v vzponu. Va{ predhodnik, ki je Jelovico v treh letih skoraj izkopal iz 700-milijonske izgube, vam je po eni strani zadevo olaj{al, po drugi pa tudi nalo‘il ve~je breme glede hitrega doseganja dobrih rezultatov. Da, to je res zanimivo. Prej{nji direktor Starman namre~ v dveh letih in pol, kolikor je bil na Jelovici, ni pravzaprav naredil nikakr{nih drasti~nih sprememb. V podjetje ni pripeljal niti enega novega ~loveka, ampak je vse delal z nami! Sprejel je zate~eno stanje in meni se {e danes zdi zanimivo, kako mu je uspelo stisniti iz nas, da smo za-~eli delati in razmi{ljati na drug na~in! Nau~il nas je gledati na stvari ne le absolutno in sedaj, ampak v dolo~enem ~a-sovnem obdobju in okoli{~inah. Prej tega nismo po~eli. Dnevno smo za~eli meriti izhode iz proizvodnje, prodajo, nabavo in spremljati finan~no stanje ter te elemente povezovali med seboj. Med nas je zanesel termin dodana vrednost, ki smo ga prej zelo redko uporabljali. Od takrat naprej se tudi precej ukvarjamo s produktivnostjo in ponovnim vpeljevanjem norm, kajti ugotovili smo, da smo se v vmesnem ~asu kar malo polenili. Pri analiziranju dobi~ka ugotavljamo, da postajamo iz leta v leto bolj u~inkoviti na posameznika in nameravamo s tem trendom nadaljevati tudi v prihodnje. Kopja se bodo v prihodnje lomila predvsem na dveh podro~jih – pri doseganju ~im bolj transparentnega na~ina merjenja dela in pove~evanju prodaje. V podjetju ste se ‘e od nekdaj imeli zelo ‘ivahno podro~je inovativnosti. Kako je s tem danes? Jelovica je imela ‘e od nekdaj precej strokovnega in inovativnega kadra – mislim, da je {e sedaj v veljavi patent za dolo~eno izvedbo polken; prav tako imamo modelno za{~ito posameznih vrst izdelkov na posameznih trgih, npr. vrata Pariz, ki ste jih videli prej, ipd. Akcijo za bolj mno‘i~no inovativnost pri obvladovanju celotnega delovnega procesa pa smo za~eli sistemati~no vzpostavljati pred dobrimi petimi leti, in sicer na vseh nivojih. S tem sem se najprej za~ela ukvarjati jaz, potem pa so nadaljevali drugi. Zaradi reorgani- ijaLeS 57(2005) 1-2 intervju zacij in novih zadol‘itev je ta zadeva zadnje leto nekoliko zaspala, bo pa v bodo~e inovativnost segment, na katerem nameravam vztrajati. Prepri~ana sem, da se med 573 Jelov~ani, kolikor nas je, skriva ogromen potencial, ki ga moramo spraviti na plan in koristno uporabiti. Nenazadnje se lo~imo od svojih {tirino‘nih prednikov ravno po tem, da znamo razmi{ljati – da posku-{amo poiskati poanto, zakaj obstajamo. Po naravi ste taki, da nenehno raziskujete in i{~ete bolj{e mo‘nosti. Jelovico poznate zelo dobro - kaj svojega nameravate prispevati k podjetju v tej svoji novi vlogi? Predvsem imam v mislih {e ve~ sistemskega pristopa, kot smo ga zastavili ‘e skupaj z mojim predhodnikom Starmanom. Stavim predvsem na ~im bolj-{e povezovanje in obvladovanje samega poslovnega sistema v podjetju in pa seveda na Jelovi~ine zaposlene. Ni~ se ne naredi samo – vse {e vedno naredimo ljudje. Ti pa morajo biti ustrezno motivirani. Nenazadnje je to in znanje edino, kar lo~i med seboj dve tehno-lo{ko podobno opremljeni podjetji. Sama pripisujem velik pomen znanju oz. predvsem nenehni volji do osvajanja le-tega. Celo ‘ivljenje se ‘e permanentno izobra‘ujem, pa vedno bolj ugotavljam, kako malo vem oz. koliko je tega ~esar {e ne vem. Svojo filozofijo, da se je treba u~iti nenehno in vsak dan, bom sku{ala prenesti tudi na svoje sodelavce. ^e pa ‘e govoriva o konkretnih spremembah, te nimajo revolucionarnih razse‘nosti; moj kolegij je npr. boga-tej{i za dva ~lana iz prodaje, ker je to podro~je po novem v Jelovici prioritetnega pomena. Zavedam pa se, da bo potrebno v obdobju dveh, treh let {e marsikaj postoriti tudi na kadrovskem podro~ju, kjer imamo zaenkrat preve~ zaposlenih v re‘iji. Em @e prej ste omenili, da je prioritetno Jelovi~ino podro~je pove~evanje prodaje. Ali to pomeni, da se tudi preusmerjate iz tradicionalnih na nove trge? V Sloveniji je prodaja zelo dobra, medtem ko se nam na trgih nekdanje Jugoslavije pozna prehod Slovenije v EU. Na{a glavna tar~a je tako od lani postala Irska, spogledujemo se tudi s [panijo in Francijo, pa severno Italijo ... So pa trgi teh dr‘av ne glede na EU zaradi varovanja lastnih proizvajalcev precej zaprti in regulirani s kopico razli~nih certifikatov, ki jih podeljujejo njihove institucije; pridobivanje slednjih tako zahteva precej ~asa in denarja. Po zaslugi mlade in ambiciozne ekipe ljudi, ki vodi prodajo monta‘nih hi{, pa so se nam raz{irili trgi tudi na tem pod-ro~ju. Zelo smo ponosni tudi na Japonsko, kjer oskrbujemo proizvajalca hi{ z na{imi precej presti‘nimi okni; ~e-prav ne na{ zelo velik, pa je konstanten in dolgoro~en trg, na katerem smo si za razliko od veliko priznanih evropskih proizvajalcev stavbnega pohi{tva edini pridobili vse ustrezne certifikate. Za Rusijo, Tur~ijo in Bolgarijo pa lahko re~em, da so na{i tradicionalni trgi, vendar bolj cikli~ne narave. Opa‘amo, da je zadnja leta nekoliko bolj konstanta odjemalka stavbnega pohi{tva Bolgarija, ki postaja s svojo ~rnomorsko obalo o~itno zelo atraktivna turisti~na to~ka tudi za bolj peti~ne goste, kajti z na{imi okni in vrati opremljamo predvsem hotele visoke kategorije. Zaenkrat zelo {irimo trge, ker ‘elimo ~im bolj zapolniti svoje kapacitete. V prihodnje pa bo potrebno presoditi, do kod se nam stro{kovno zadeve {e cenovno izidejo. V EU poteka ogromno promocijskih akcij, s katerimi se ‘eli spodbujati uporaba lesa. Ali so se na sejem BAU ‘e zaznali kak{ni u~inki le-teh pri prodaji stavbnega pohi{tva? Ne, lesu {e nikakor ni povrnjena njegova cena in ugled. Moji sodelavci so na BAU ponovno spoznali, da je ne glede na raziskave, ki pri~ajo v prid kom-pozitom, {e vedno v prodoru plastika in aluminij. Mislim, da kar dr‘i diferenciacija trga, kot jo ugotavljajo na{i {panski poslovni partnerji - da se odlo-~ajo za les zahtevnej{i, premo‘nej{i naro~niki, medtem ko predstavlja plastika osnovni material pri gradnji socialnih stanovanj. Mi {e vedno stavimo na les, ~eprav se nam poraja vpra{anje, ali ne bi vseeno za~eli tudi s kak{no mini linijo plasti~nih oken. Je pa to povzdigovanje plastike ni~ drugega kot posledica izredne mo~i kemi~nega lobija, ~igar korenine izhajajo od nafte navzven. Zato si lahko privo{~i ta bistveno ve~ sredstev za promocijo kot pa lesarstvo. Za Jelovico je tako njenih prvih petdeset let, oblo`enih z veliko znanja, izku{enj in modrosti. Kak{en bi bil nauk za njeno prihodnost? Mo‘nosti za Jelovi~ino mesto pod soncem vidim zelo veliko. Treba je imeti u{esa na pravem mestu – predvsem znati poslu{ati. Je pa res, da vsi raj{i in vedno ve~ govorimo in tako seveda ne moremo sli{ati drugih. Odpravo te pomanjkljivosti sem si zadala tudi sama: manj govoriti in ve~ poslu{ati, kajti ljudje imajo veliko dobrih idej. Tako prakso vpeljujemo tudi v na{ kolegij, kjer ‘elim, da se mnenja kre{ejo – da ustvarimo varno okolje, kjer si lahko drug pred drugim priznamo napake ali se iskreno pohvalimo. Eno in drugo je potrebno, da lahko ~lovek osebnostno in profesionalno napreduje. ijaLeS 57(2005) 1-2 strokovne vesti Finan~ni rezultati podjetja so posledica doslednega izvajanja strategij na vseh podro~jih poslovanja avtor Stojan KOKO[AR, Javor d.d. V prej{njih {tevilkah revije Les smo podrobno predstavili tri podro~ja, ki so sestavni deli metodologije Urav-note‘enega sistema kazalnikov (BSC), in sicer: vidik u~enja in rasti, vidik poslovnih procesov ter vidik odjemalcev. Na vseh teh podro~jih so bile sprejete pomembne strategije tako na nivoju celotnega poslovnega sistema kot tudi na nivoju njegovih posameznih delov (d.o.o. in PC). Danes predstavljamo {e ~etrti vidik, in sicer je to finan~ni vidik. Ni naklju~je, da smo to podro~je uvrstili na zadnje mesto. Finan~ni rezultati so namre~ posledica uspe{nega ali neuspe{nega izvajanja strategij na drugih podro~jih. To so rezultati poslovanja v preteklem obdobju, na katere ni mogo~e ve~ vplivati. Prav nasprotno pa je s podro~jem u~enja in osebne rasti zaposlenih, ki pomeni predvsem nalo‘bo podjetja za prihodnost; podro~je poslovnih procesov in odjemalcev pa pomeni procese, ki potekajo danes. Nazorno je odvisnost finan~nih rezultatov od izvajanja strategij na drugih podro~jih prikazana v t. im. strate{kem diagramu. Ta prikazuje vzro~no – po-sledi~ne povezave med posameznimi vidiki sistema oziroma med posameznimi klju~nimi dejavniki. Finan~ni vidik je v strate{kem diagramu prikazan na vrhu kot posledica izvajanja proce- sov na drugih podro~jih. Kot primer je na naslednji sliki prikazan strate{ki diagram za Javor d.d. Prednost vodenja po metodologiji BSC je torej v tem, da omogo~a celovit pre– gled nad uspe{nostjo poslovanja, ki ni odvisen samo od finan~nih kazalnikov (ti so ‘e preteklost), temve~ tudi od nefinan~nih oziroma kvalitativnih kazalnikov. Ta metoda torej omogo~a managementu podjetja, da sprotno spremlja in kontrolira poslovanje prek finan~nih rezultatov, hkrati pa tudi oblikuje ustrezne sposobnosti oziroma potrebne resurse za prihodnjo rast in razvoj podjetja. Na ta na~in pridemo do usklajenega spremljanja kratko-ro~nih ciljev podjetja (letni plani) kot tudi dolgoro~nih ciljev (vizija, poslanstvo) in strategij za doseganje ciljev. Tudi znani ameri{ki organizacijski teoretik P. Drucker trdi, da maksimiranje dobi~ka ni osrednji temeljni cilj podjetja, temve~ je posledica uspe{-nega poslovanja. Temeljni cilj po P. Druckerju je zagotovitev obstoja, rasti in razvoja podjetja. To pa je mogo~e dose~i z doseganjem petih konkretnih ciljev in sicer: z ustreznim polo‘ajem na trgu, inovacijami, produktivnostjo, fizi~nimi in finan~nimi resursi ter primerno donosnostjo kapitala pa tudi z doseganjem treh abstraktnih (mehkih) ciljev: učinkovitim vodenjem, znanjem in sposobnostjo zaposlenih ter javno odgovornostjo podjetja. Pravzaprav je P. Drucker že pred nastankom metodologije BSC razmišljal o podobnih konceptih strateškega vodenja podjetja, kot ga ponuja metodologija BSC. Pomembna je tudi njegova trditev, da sta za obstoj, razvoj in rast podjetja pomembni le dve ustvarjalni poslovni funkciji: marketing in razvoj. Zavedajoč se, da institucionalne lastnike Javora zanima predvsem finančni vidik, je bila na finančnem področju oblikovana naslednja strategija: “Rast vrednosti podjetja in kratkoročno rein-vestiranje dobička”. Za realizacijo te strategije so bili določeni ključni dejavniki, konkretne aktivnosti ter merila (glej matriko). Med ključne dejavnike je vključen tudi obstoječi sistem strateškega in letnega planiranja in kontrole poslovanja z obstoječimi in nekaterimi novimi finančnimi kazalniki. Uprava se je odločila, da bo tako na letni kot tudi na strateški ravni merila izvajanje finančne strategije najmanj z naslednjimi štirimi finančnimi kazalniki: • z dodano vrednostjo na zaposlenega, • s čistim dobičkom na kapital, • s poslovnimi prihodki na ijaLeS 57(2005) 1-2 strokovne vesti revijaLes 57(2005) 1-2 strokovne vesti zaposlenega ter • z dobičkom iz poslovanja na poslovne prihodke. Pomembna ključna finančna dejavnika na nivoju Javora d.d. sta še dezinve-stiranje nepotrebnega premoženja ter pravilen izbor naložb v obstoječe in nove dejavnosti (tudi rizične), kjer je osnovno merilo predvsem spremljanje donosnosti naložb. Finančne kazalnike oziroma merila bo treba v prihodnje še izpopolniti in sistematizirati v tri osnovne sklope. Najpomembnejše merilo za merjenje normalnega tekočega poslovanja (obstoj podjetja) bo denarni tok; merila za merjenje uspešnosti poslovanja bodo oziroma so že merila, ki se nanašajo na rast prodaje in obvladovanje stroškov; merili, s katerima prikazujemo razvojno dinamiko, pa sta predvsem naraščanje tržnega deleža ter donos kapitala. D obvestilo V ~asu leto{njega sejma DOM, ki bo letos od 8. do 13. marca na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani, bosta med bogatim obsejemskim dogajanjem tudi 2 strokovna posveta, in sicer: V sredo, 9. marca s pri~etkom ob 10.30 bo v organizaciji GZS-Zdru‘enja lesarstva, Sekcije proizvajalcev monta‘nih hi{ in Zveze lesarjev Slovenije posvet o monta‘nih hi{ah. Trajal bo do predvidoma 13. ure. V ~etrtek, 10. marca pa se bo ob 10.30 za~el posvet z naslovom Obvladovanje kakovosti notranjih in zunanjih vrat, ki ga v sodelovanju z Zvezo lesarjev Slovenije organizira DIT lesarstva Ljubljana. Trajal bo do predvidoma 13. ure. Podrobnej{i program obeh dogodkov boste na{li na spletnih straneh: www.ditles-lj.bf.uni-lj.si, www.zls-zveza.si. ijaLeS 57(2005) 1-2 strokovne vesti Kje je slovensko lesarstvo? avtor Ciril MRAK K polemičnemu razmišljanju o stanju in možnosti razvoja slovenskega lesarstva me je vzpodbudil prispevek Boštjana Ložarja, MBA, revija Les, september 2004, stran 295. Avtor obravnava zanimivo tematiko, ki po mojem mnenju ne bi smela ostati in obnemeti na navedenih ugotovitvah, posebno še, ker je vzel za izhodišče slovensko gospodarstvo, brez omenjanja sitaucije v lesarstvu. Postati mora stalnica v poslovnem krogu. Analiza stanja bazira na anketnih podatkih izbranih slovenskih podjetij, ki so dosegala nadpovprečne rezultate poslovanja v primerjavi s tujimi multinacionalkami. Iz navedenega prispevka uvodoma navajam samo nekatera, številčno najbolj oprijemljiva in merljiva področja, od osmih plus pet kriterijev: • prihodek na zaposlenega 36,25 milijona tolarjev, • dodana vrednost 8,2 milijona tolarjev na zaposlenega, • strošek dela je 61,8 % dodane vrednosti, • slovenska podjetja namenjajo za razvojne investicije (raziskave in razvoj, informatika, izobraževanje, blagovna znamka, tržne raziskave, prodajne mreže) povprečno le 5,6 % prihodkov, medtem ko multi-nacionalke več kot 15 % prihodkov, • le 11,8 % izplačane mase plač je odvisna od poslovnih rezultatov poslovanja, • kar 37,5 % slovenskih podjetij meni, da je njihov proizvodni program primerljiv z dobrimi tujimi podjetji, 6,2 % je celo na ravni najboljših svetovnih podjetij, • anketirana podjetja so dosegla v postavljanju visokih ciljev najvišjo oceno 3,46 od možnih 1 do 5, • najslabše so ocenjeni koncepti vodenja 3,06, • slovensko gospodarstvo mora doseči v nekaj letih povprečno 8 milijonov tolarjev dodane vrednosti na zaposlenega. Kje je lesarstvo Slovenije? D Preglednica 1. Slovensko gospodarstvo je doseglo 71,1 % (25,771/36,250 milijona tolar- jev) prihodka anketiranih podjetij, predelovalne dejavnosti 55,7 % in lesarstvo 34,3 % prihodka. Dodana vrednost V Sloveniji, po navedenih podatkih v ~lanku, presega mejo dodane vrednosti osmih milijonov tolarjev na zaposlenega 118 podjetij. Za la`je razumevanje stanja naj navedem dose`eno povpre~-no dodano vrednost na zaposlenega v letu 2003. Preglednica 2, 3 Slovensko gospodarstvo je doseglo 74,7 % (6,126/8,200,- DV preglednica 3/povpre~je sodelujo~ih podjetij v anketi) dodane vrednosti na zaposlenega anketiranih podjetij, lesarstvo 63,4 % slovenskega gospodarstva (3,883/6,126), oziroma 47,4 % (3,883/ 8,200) anketiranih podjetij. Dodana vrednost na zaposlenega zna{a za leto 2003 v obdelavi in predelavi lesa 16.210 evrov, v proizvodnji pohi{tva (brez recikla`e …) 16.236 evrov, v predelovalnih dejavnostih 24.565 evrov in v gospodarstvu 26.211 evrov. V strukturi dodane vrednosti je bila v letu 2002 udele`ena industrija (predelovalne dejavnosti; rudarstvo, oskrba z elektri~no energijo, plinom in vodo Preglednica 1. Prihodek na zaposlenega (vrednosti v milijonih SIT) Prihodki Indeks 2002 2003 03/02 Prihodki 2002 2003 Indeks 03/02 Gospodarstvo (v milijardah SIT) 11.085,6 12.016,8 108,4 Predelovalne dej. (v milijardah SIT) 4.022,4 4.256,5 105,8 Obdelava in predelava lesa 20 113.578 114.663 101,0 Pohi{tvo 36.1 116.816 122.982 105,3 Skupaj 20+36.1 230.394 237645 103,1 Drugi izdelki 28.184 31.367 111,3 Skupaj lesarstvo DD20+DN36 258.578 269.012 104,0 [t. zaposlenih v gospodarstvu 469.166 466.296 99,4 [t. zaposlenih v pred. dejavnostih 217017 210.809 971 [t. zaposlenih v lesarstvu 21.752 21.618 99,4 Prihodek/zaposl. v gospodarstvu 23,628 25,771 109,1 Prihodek/zaposl. v pred. dej. 18,535 20,191 109,1 Prihodek/zaposl. v lesarstvu 11,888 12,444 104,7 Vir: Kazalniki poslovanja GZS za leto 2002, 2003 revijaLes 57(2005) 1-2 strokovne vesti Preglednica 2. Dodana vrednost v prihodku (vrednosti v milijonih SIT) 2002 DV % v prih. 2003 DV % v prih. Indeks 03/02 Obd. in pred. lesa 33.032 29,1 35.570 31,0 107,7 Pohi{tvo 36.1 39.663 34,0 40.018 32,5 100,9 Skupaj 20+36.1 72.695 31,6 75.588 31,8 104,0 Drugi izdelki 7.073 251 8.345 26,6 118,0 Skupaj lesarstvo 79.769 30,8 83.933 31,2 105,2 Vir: GZS-Zdru`enje lesarstva, Informacija o poslovanju lesne industrije 2002, 2003. Preglednica 3. Dodana vrednost na zaposlenega (vrednosti v tiso~ih SIT) 2002 2003 Indeks Gospodarstvo 5.588 6.1 26 109,6 Predelovalne dejavnosti 5.238 5.741 109,6 Lesarstvo Obdelava in predelava lesa 20 3.496 3.788 108,4 Pohi{tvo 36.1 3.718 3.794 102,0 Skupaj 20+36.1 3.614 3.792 104,9 Drugi izdelki 4.321 4.958 114,7 Skupaj lesarstvo 3.667 3.883 105,9 Skupaj 20/gospod. % 62,2 61,8 Skupaj 36.1/gospod. % 66,5 61,9 Lesarstvo/gospod. % 65,6 63,4 Vir: Kazalniki poslovanja GZS za leto 2002, 2003, razmerja-izra~uni avtorja ter gradbeni{tvo) 36,9 %, kmetijstvo 2,6 % in storitve 60,5 %. Preglednica 4. V Sloveniji je bilo leta 2003 delovno aktivnih 777.247 prebivalcev, od tega je 466.296 zaposlenih v 39.838 gospodarskih dru`bah (gospodarstvo) ustvarilo 2.856,4 milijarde dodane vrednosti, 210.809 zaposlenih v 6.597 dru`-bah predelovalne dejavnosti 1.210,3 milijarde dodane vrednosti in 21.618 zaposlenih v 987 dru`bah lesarstva 83,9 milijarde tolarjev dodane vrednosti. ^e ra~unamo pomembnost ali mo~ panoge, poleg povpre~nih pla~ zaposlenih, po dose`eni dodani vrednosti na zaposlenega, kar je v neposredni povezavi z BDP na prebivalca, potem lesarstvo po povpre~nih pla~ah in dodani vrednosti na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu sedaj ({e) ne dosega zavidljivega mesta. Kljub temu je lesarstvo {e kako pomembno, saj bazira na doma~i surovini in omogo~a zaposlovanje, razvoj in obstoj tudi manj{ih krajev v Sloveniji. Preglednica 5. BDP na prebivalca v PPS (standard po kupni mo~i) V Sloveniji 39,6 % zaposlenih v indu- Preglednica 4. Struktura zaposlenih v Sloveniji GZS 2002 1-11.03 2003 Strukt. 03 2003-obr. Aktivno prebivalstvo A + B 886.133 874.921 A delovno aktivno prebivastvo 783.499 777.476 777.247 100,0 466.296 B registrirani brezposelni 102.634 97674 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo 42.972 36.090 35.896 4,6 Industrija 312.101 308.302 308.058 39,6 D predelovalne dejavnosti 238.412 234.735 234.590 210.809 - DD obdelava in predelava lesa 11.555 9.389 - DN pohi{tvo, drugo, recikla`a 15.805 12.229 Skupaj lesarstvo 27360 21.618 V industrijo spadajo: C rudarstvo, D predelovalne dejavnosti, E oskrba z elektri~no energijo, plinom in vodo, F gradbeni{tvo Preglednica 5. Struktura ustvarjene dodane vrednosti iz BDP leta 2002 v odstotkih in BDP na prebivalca v PPS leta 2003 Dr`ava Kmetijstvo Industrija Storitve BDP na prebivalca ZDA 1,6 22,8 75,6 32.700 Avstrija 2,3 30,4 67,3 25.900 Nem~ija 1,1 28,8 701 23.000 Italija 2,6 271 70,3 22.800 Slovenija 2,6 36,9 60,5 16.400 ^e{ka 3,7 38,4 57,9 15.500 Mad`arska 3,7 30,2 66,1 12.900 Latvija 4,7 24,7 70,6 9.000 Vir: Bruto doma~i proizvod v letih 1990 -2003, SKEP, GZS ijaLeS 57(2005) 1-2 strokovne vesti striji ustvari {e vedno visokih 36,9 % dodane vrednosti v primerjavi z razvitimi dr‘avami. Manj{i dele‘ dodane vrednosti iz BDP v industriji in ve~ji dele‘ storitev pomeni v ZDA, Avstriji, Nem~iji in Italiji tudi ve~jo vrednost BDP na prebivalca po kupni mo~i, kar pa ne velja za Latvijo in Mad‘arsko, ki kljub visokemu dele‘u storitev ne dosegajo ustrezne ve~je vrednosti BDP na prebivalca. Torej visoka vrednost BDP na prebivalca ni vedno pogojena z visokim dele‘em storitvenih dejavnosti, ampak tudi od vrste in u~inkovitosti storitvenih dejavnosti. Stro{ki dela Gospodarske dru‘be so v letu 2003 dosegle po prvih podatkih 2.846,9 milijarde dodane vrednosti. Stro{ki dela so zna{ali 1.767,9 milijarde tolarjev ali 62,1 % dodane vrednosti. Po kon~nih revidiranih podatkih zna{a dodana vrednost 2.856,4 milijarde tolarjev, stro{ki dela 1.774,4 milijarde tolarjev ali 62,1 % dodane vrednosti in pla~e 1.259,2 milijarde tolarjev. Predelovalne dejavnosti so ustvarile v letu 2003 dodane vrednosti 1.210,3 milijarde tolarjev in stro{kov dela 772,3 milijarde tolarjev, kar pomeni 63,8 % (vodilna svetovna podjetja 40 %) dodane vrednosti. Stro{ki dela slovenskega lesarstva so leta 2003 zna{ali 63,778 milijard tolarjev, kar pomeni pri dose-‘eni dodani vrednosti 83,933 milijarde tolarjev 76 % stro{kov dela v dodani vrednosti. Torej je na razpolago za investicije ali stimulativno nagrajevanje po u~inku v lesarstvu zelo malo manevrskega prostora. Investicije V letu 2003 je lesarstvo Slovenije doseglo neto izgubo v vi{ini -1,132 milijarde tolarjev in 12,583 milijarde tolarjev amortizacije, kar pomeni vsoto lastnih sredstev za investicije v osnovna in obratna sredstva 11,451 milijarde to- larjev lastnih sredstev ali 4,3 % prihodkov. Po podatkih Zavoda za statistiko – Statisti~ni letopis 2004, so zna{ale investicije v nove zmogljivosti, rekonstrukcije in vzdr‘evanje obstoje~ih zmogljivosti lesarstva leta 2002 11,857 milijarde tolarjev, oziroma 4,6 % prihodkov (11,857/258,578 milijarde tolarjev) in v obdobju 1998 do 2002 povpre~no 5,1 % prihodkov. Dele‘ investicij v razvoj (raziskave in razvoj, informatika, izobra‘evanje, krepitev blagovnih znamk, tr‘ne raziskave, prodajne mre‘e) slovenskih podjetij zna{a, po B. Lo‘arju, zna{a 5,6 % prihodkov (za lesarstvo nimam podatka o vlaganjih v razvojne investicije) in tujih mul-tinacionalk ve~ kot 15 % prihodkov. Dobi~ek v lesarstvu Preglednica 6. Preglednica 7. Slovensko lesarstvo je ustvarilo leta 2003 7,727 milijarde ~istega dobi~ka in zaskrbljujo~ih 8,859 milijarde tolarjev izgube, od katerih si jo delita skupini obdelava in predelava lesa ter skupina pohi{tvo vsaka pribli‘no po eno polovico. Preglednica 8. Slovensko gospodarstvo in predelovalne dejavnosti poslujejo pozitivno od leta 1998, v zadnjih dveh letih posluje gospodarstvo z neto ~istim dobi~kom 215 in 315 milijard tolarjev, medtem ko je lesarstvo poslab{alo rezultat iz dobre milijarde neto dobi~ka leta 2002 na dobro milijardo neto izgube v letu 2003 predvsem na ra~un skupine izdelkov 36.1 pohi{tvo. V proizvodnji furnirja in plo{~ je bila ustvarjena neto izguba 1,251 milijarde tolarjev, stavbenega mizarstva 1,045 milijarde tolarjev in v proizvodnji sede‘nega po-hi{tva 1,481 milijarde tolarjev, pri skupni neto izgubi 1,132 milijarde tolarjev. Preglednica 9. D Preglednica 6. Čisti dobiček (v mio SIT) Dejavnost 2002 2003 Obdelava in predelava lesa 2.831 2.876 Pohi{tvo 3.411 2.969 Skupaj o‘je lesarstvo 6.242 5.845 Drugi izdelki 2.101 1.882 Skupaj lesarstvo 8.343 7.727 Vir: Ajpes, Infolink GZS 2002, 2003 mio SIT) 2002 2003 Obdelava in predelava lesa 4.168 4.442 Pohi{tvo 2.638 4.051 Skupaj o‘je lesarstvo 6.806 8.493 Drugi izdelki 475 366 Skupaj lesarstvo 7.281 8.859 Vir: Ajpes, Infolink GZS 2002, 2003 Preglednica 8. Neto dobi-~ek/neto izguba (v mio SIT) Dejavnost 2002 2003 Obdelava in predelava lesa -1.337 -1.566 Pohi{tvo 773 -1.083 Skupaj o‘je lesarstvo -564 -2.649 Drugi izdelki 1.626 +1.517 Skupaj lesarstvo 1.062 -1.132 Gospodarstvo 215.489 315.168 Predelovalne dejavnosti 104.304 1 21.798 Vir: Ajpes, Infolink GZS 2002, 2003 revijaLes 57(2005) 1-2 strokovne vesti Preglednica 9a. Mese~ne pla~e v dinarjih Leto 1986 Leto 1987 Indeks na zaposlenega Dele‘ na zaposlenega Dele‘ 87/86 Slovenija-povpre~je 122.460 100,0 271.063 100,0 221,3 @agan les in plo{~e 99.578 81,3 227558 83,9 228,5 Kon~ni lesni izdelki 98.027 80,0 224.218 82,7 228,7 Vir: Revija Les {t. 7-8/1987, {t. 7-8/1988 Preglednica 9b. Mese~ne bruto pla~e v tolarjih Leto 2002 2002 Leto 2003 2003 Indeks na zaposlenega Dele` na zaposlenega Dele` 03/02 R Slovenija 235.436 100,0 253.200 100,0 1075 Predelovalne dejavnosti 196.220 83,3 211.060 83,4 1076 20-obdelava in pred. lesa 159.277 67,6 169.335 66,9 106,3 Pohi{tvo in drugo 164.637 69,9 176.027 69,5 106,9 Vir: SKEP, Slu‘ba za konjukturo in ekonomsko politiko pri GZS, za leto 2003 {t. 1, februar 2004, Povpre~na pla~a na zaposlenega v Sloveniji, tabeli 11, 12 Preglednica 10. Struktura zaposlenih glede na bruto pla~o mese~no, september 2003, v tiso~ih tolarjev Do 11 2 Do 125 Do 155 Do 200 Do 350 Nad 350 Gospodarstvo 4,8 10,6 25,4 45,4 82,5 17,5 Predelovalne dejavnosti 7,5 15,8 351 61,0 90,9 9,1 Obdelava in predelava lesa 12,6 26,1 54,8 781 95,7 4,3 Pohi{tvo in drugo 11,7 25,4 54,2 76,6 95,2 4,8 Vir: Konjukturna gibanja, februar 2004, tabela 14 Preglednica 11. Struktura zaposlenih glede na bruto pla~o mese~no, marec 2004, v tiso~ih tolarjev Do 11 2 Do 125 Do 155 Do 200 Do 245 Do 350 Do 500 Nad 500 Gospodarstvo 3,7 9,2 24,0 44,0 59,8 81,5 92,8 7,2 Predelovalne dejavnosti 5,4 1 2,8 32,7 58,6 75,1 89,9 95,5 4,5 Obdelava in predelava lesa 9,8 23,4 51,2 75,8 88,1 95,3 97,5 2,5 Pohi{tvo in drugo 7,2 18,7 48,4 73,9 85,9 94,4 97,4 2,6 Vir: Konjukturna gibanja, september 2004, tabela 12 Preglednica 10. Preglednica 11. Struktura pla~ v spodnjih razredih do 200 tiso~ tolarjev je meseca marca 2004 ugodnej{a v primerjavi s septembrom 2003, pove~al se je tudi dele‘ pla~ nad 350 tiso~ tolarjev mese~no. Visoki dele‘i nizkih pla~ v lesarstvu v primerjavi s slovenskim gospodarstvom izhajajo iz zmanj{anja nekdanjih povpre~-nih pla~ kot posledica slab{ih finan~-nih rezultatov poslovanja v primerjavi s slovenskim gospodarstvom in ni‘je kadrovske strukture zaposlenih. Stanje lesarstva na podro~ju pla~ ni ugodno, saj se je njihov dele‘ v Sloveniji zmanj-{al iz nekdanjih 83 % leta 1987 na 66,9 % in oziroma 69,5 % leta 2003. Zgodba o uspehu Bruto narodni dohodek Slovenije (BND) je leta 2003 zna{al 5.726 milijard tolarjev ali 24,5 milijarde evrov (po revidiranih podatkih 5.747 milijard tolarjev ali 24,6 milijarde evrov), oziroma 12.273 evrov na prebivalca (po revidiranih podatkih 12.319 ev-rov). Dr‘avni prora~un za leto 2003 je zna{al 1.454,7 milijarde tolarjev ali 25,3 % BND. Bruto narodni dohodek na prebivalca po kupni mo~i (umetni skupni valuti na podlagi standardov kupne mo~i) je bil leta 2003 v Sloveniji 16.600 evrov (revidirani podatki 16.400) ali 70 % povpre~ja ~lanic EU15 in 77 % povpre~ja EU25. To so najpomembnej{i kazalniki razvoja. Slovenija je dosegla navedene rezultate v ~asu od osamosvojitve. Za to obdobje je zna~ilna, poleg vstopa v EU in zvezo NATO, privatizacija nekdanjega dru‘-benega premo‘enja, prodaja dolo~e-nega dru‘benega premo‘enja in pove-~anje bruto zadol‘enosti v tujini iz 3,7 milijarde evrov leta 1994, na okroglo 14 milijard evrov maja 2004, ali 57,1 % bruto narodnega dohodka leta 2003. To pomeni, da smo se v dobrih desetih ijaLeS 57(2005) 1-2 strokovne vesti letih, z največjo dinamiko v zadnjem obdobju, zadolžili za 10,3 milijarde ali povprečno eno milijardo evrov letno (država iz 1,1 na 3,5 miljarde evrov in zasebni sektor iz 2,6 na 10,5 milijarde evrov). Viri: dr. Mojmir Mrak, Delo, 18. september 2004; Ajpes, maj 2004; Konjukturna gibanja, maj 2004. Primerno naložena (ne pa potrošena) sredstva lahko pomenijo garancijo za doseganje ustreznih rezultatov v prihodnje. “Mlada država je kot mlad človek, ki se na začetku svoje življenjske poti zadolži, da si ustvari možnosti za boljšo prihodnost.” Bine Kordež, Merkur, Dnevnik 27. novembra 2004. Približujemo se torej skupini najbogatejših držav na svetu. Pri tem moram opozoriti na tri ne najbolj vzpodbudne kazalnike: redni letni proračunski primanjkljaj, povečanje zadolženosti in razlike v plačah. Tako dela veliko razvitih držav, se tolažimo, in mi jim po nepotrebnem zvesto sledimo. Tovrstna gibanja ne pomenijo humanega razvoja za človeštvo. Čas je za zaskrbljenost V zadnjem času se govori o potrebi po podaljšanem delovnem času za 120 ur letno, od katerih ne bi plačevali državi nobenih dajatev, plačanih naj bi bilo samo eno polovico opravljenih ur. Od zaposlenih žensk (in tudi moških) z bruto plačo 100.000 tolarjev se zahteva (v Sloveniji je imelo marca 2004 plačo do 125.000 tolarjev 9,2 % zaposlenih, v tekstilni industriji 32,9 %, v proizvodnji usnja 27,8 %), da delajo, običajno že v brez izhodni situaciji podjetja, podaljšani delovni čas brez plačila (Planika ...). Starejši delavci v proizvodnji se morajo sprijazniti z nizkimi plačami, ker se ne morejo prekvalificirati z usposabljanjem, je bila izjava mladega doktorja ekonomije na televiziji. Delodajalci sprašujejo ženske pri razgovorih o zaposlitvi o načrtovani nosečnosti (Delo, 25. oktobra 2004) pri 17.321 rojstev v Sloveniji leta 2003 (Zavod za statistiko), kar pomeni dobra polovica nekdaj rojenih otrok. Kdo bo še obiskoval vrtce, srednje in visoke šole, koliko bo še delovnih moči v prihodnje. Kakšna bo struktura prebivalstva in čigava bo država Slovenija čez 50 ali 100 let. V koliko jezikih se bo v šolah v tem primeru poučevalo. Po podatkih Zavoda za statistiko-Sta-tistični letopis 2004, se delež povprečnih plač v lesarstvu iz leta v leto postopoma zmanjšuje v slovenskem povprečju (leta 1991 so znašale plače v obdelavi in predelavi lesa 76,5 %, pri pohištvu in reciklaži pa 80,2 % slovenskega povprečja), da bi dosegli leta 2003 še 66,9 % oziroma 69,5 % slovenskega povprečja. Sklepna misel Lesarstvo si mora postaviti cilj, ki ga hoče doseči v prihodnosti. Nenehno poslovanje podjetij z neto izgubo ne obeta v prihodnosti nič dobrega. Na posvetu o procesnem vodenju na sejmu pohištva 2003 v Ljubljani je bilo poudarjeno, da se preveč izgubljamo v podrobnostih, namesto da bi se temeljito lotili globalnih odločitev. Izzivov torej ne manjka. Predvsem pa ne iščimo rešitve v nizkih plačah, ampak v učinkovitih poslovnih odločitvah novih lastnikov premoženja in zaposlenih na odgovornih mestih. D Viri: Revija Les 7-8/1987 7-8/1988, 9/2004 GZS, SKEP Konjukturna gibanja 2002, 2003, 2004 GZS-Združenje lesarstva, Informacije o poslovanju lesarstva GZS, Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji. Ajpes, Infolink. Zavod za statistiko - Statistični letopis 2004 Časopis Delo. kratke novice Trimu priznanje za inovativnost na sejmu BAU Trimo, d.d. je prejelo presti‘no priznanje nem{kega Zdru‘enja za prenos znanja s podro~ja arhitekture in gradbeni{tva GKT. Fasadni panel MultiVario je bil izbran za najbolj inovativen izdelek s podro~ja arhitekture in gradbeni{tva. Mednarodni nate~aj poteka v okviru najve~jega in najpomembnej{ega evropskega sejma BAU 2005, specializiranem za gradbeni{tvo in arhitekturo, ki ga je letos v Münchnu od 17. do 22. januarja ga obiskalo okoli 200.000 obiskovalcev iz ve~ kot 100 dr‘av. Nate~aja za najbolj inovativen izdelek s podro~ja arhitekture in gradbeni{tva se je Trimo tokrat udele‘il prvi~. Multi-Vario panel je bil prijavljen v kategoriji novih proizvodov, ki sodijo v vi{ji kakovostni arhitekturni razred. Med prijavljenimi proizvodi je pet~lanska strokovna ‘irija ocenila MultiVario kot izredno kakovosten in inovativen izdelek na trgu. Komisija je obrazlo‘ila, da Mul-tiVario sodi med proizvode, ki so rezultat skupnega dela arhitektov in podjetji s podro~ja gradbeni{tva, ki predstavlja najvi{jo obliko inovacijskega potenciala. Fasadni paneli MultiVario so svetovna novost na podro~ju ognjevarnih fasadnih panelov. Z razli~nimi kombinacijami profilov ustvarjajo vtis dinami~ne strukture fasad, ki se zlije z okoljem v harmoni~no celoto in hkrati poudarja arhitekturno raznolikost in izraznost posameznega objekta. Sodobni ~as spodbuja k druga~nosti, druga~nemu razmi{-ljanju v smislu ve~jega kreativnega izra-‘anja. Trimo s fasadnimi paneli Multi-Vario spreminja enoli~nost designa in ustvarja kulturo raznolikosti in individualnosti. “The freedom to design” je slogan, ki do potankosti opisuje lastnosti panelov MultiVario. revijaLes 57(2005) 1-2 strokovne vesti Opredelitev razkritij v letnih poro~ilih gospodarskih dru`b avtorica Alenka KRKOVIČ Letno poročilo za gospodarske družbe je opredeljeno v 56. členu Zakona o gospodarskih družbah in je sestavljeno iz obveznih sestavin bilance stanja, izkaza poslovnega izida (s prilogo bilančni dobiček1) ter prilog k izkazom. Gospodarske družbe, ki so zavezane k reviziji računovodskih izkazov, pa morajo izdelati še izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala, ki ima v tem primeru prilogo bilančni dobiček. Letno računovodsko poročilo sestavljajo računovodski izkazi in pojasnila k njim. Vsa pojasnila računovodskih izkazov mora poslovodstvo predstaviti premišljeno. Praviloma mora biti vsaka postavka v obrazcih bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza finančnega izida navzkrižno povezana z ustrezno informacijo v pojasnilih (Horvat, 2001, str. 70). Razkritja v letnih poročilih delimo na: • obvezna razkritja torej tista, ki jih opredeljuje zakon, in • neobvezna ali prostovoljna razkritja. Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da sta pojma razkrivanje in predstavljanje med seboj tesno povezana, obema pa je skupno, da so računovodske informacije predstavljene pošteno, razumljivo in brez možnega vzbujanja dvomov zunanjih uporabnikov o njihovem resničnem predstavljanju. Pojem razkritje v najširšem pomenu besede pomeni prikaz katerekoli informacije o izbranem podjetju. Torej so zajete vse informacije iz letnih po-ro~il, objav v tisku in iz drugih virov. V o‘jem pomenu, kot ga obravnava ra-~unovodska stroka, pa so razkritja vse razkrite informacije v letnih poro~ilih razen tistih, ki so razkrite prek temeljnih ra~unovodskih izkazov, torej razen vrednostnih podatkov, ki so prikazani ‘e v obrazcih posameznih ra~unovod-skih izkazov. Razkritja se na ra~uno-vodske izkaze nana{ajo oziroma jih dopolnjujejo. Lahko so vrednostna ali ne-vrednostna. Med vrednostna sodijo na primer bolj podrobno prikazani podatki iz obrazcev ra~unovodskih izkazov. Nevrednostna razkritja pa so lahko opisi, dejstva (na primer predstavitev ra~unovodskih usmeritev in ocen) ali druge informacije, tudi kvantificirane v drugih, nedenarnih enotah (na primer {tevilu zaposlenih). Lahko gre tudi za drug na~in prikaza podatkov, ki so ‘e prikazani v posameznih ra~unovod-skih izkazih (na primer delnice po {te-vilu in nominalni vrednosti). Razkritja so pomembna za uporabnike ra~uno-vodskih izkazov oziroma letnih poro-~il. Zasnova razkritij pomeni, naj bi objavljeni ra~unovodski izkazi in pojasnila k njim zajemali vse informacije o podjetju, ki so dovolj pomembne, da vplivajo na odlo~itve obve{~enih in preudarnih uporabnikov ra~unovod-skih izkazov (Vezja, 2002, str. 30-31). V Slovenskem računovodskem standardu 30.44 je opredeljen pojem razkrivanje znotraj računovodskega informiranja, ki je opredeljen kot predstavljanje, ki zagotavlja poštene informacije in ne zbuja nobenih pomislekov v zvezi z računovodskimi podatki, s katerimi seznanja uporabnike. Gospodarska družba lahko prek prostovoljnih razkritij prikaže tudi svoje sposobnosti in prednosti ter sporoči uporabnikom letnega poročila tiste informacije, za katere želijo oziroma tiste, ki jih želijo posredovati določeni ciljni skupini uporabnikov. Gledano s tega vidika, pa razkritja ne pomenijo več samo zakonske obveze za poročanje o računovodskih kategorijah, temveč so zelo močno “orodje”, ki ga vsaka gospodarska družba lahko uporabi v svoj prid oziroma namen. Način in obsežnost razkritij določa vsaka gospodarska družba individualno, pri tem uporablja neke svoje, interne kriterije, ki jih gospodarska družba opredeli v svojem Pravilniku o računovodstvu ali katerem drugem aktu gospodarske družbe; vendar mora upoštevati, da ne glede na določbe svojega akta ne more izpustiti zakonsko zahtevanih razkritij oziroma pojasnil. Pojasnila računovodskih izkazov morajo vsebovati najmanj: • informacije o uporabljenih metodah vrednotenja kategorij v ijaLeS 57(2005) 1-2 strokovne vesti njih, torej informacije o podlagi za pripravo računovodskih izkazov in o posebnih računovodskih usmeritvah, uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih; • razčlenitev sintetičnih podatkov v njih, ki olajša njih razumevanje in analiziranje; dati morajo torej dodatne informacije, ki niso predstavljene v obrazcih računovodskih izkazov, vendar so potrebne za pošteno predstavitev; • podatke o delu organizacijskih enot v tujini ter trgovanju za lastnimi delnicami in deleži, razkrivajo torej informacije, ki jih zahtevajo standardi in zakoni ter niso predstavljene drugod v računovodskih izkazih (Turk, 1999, str.718). Nadaljevanje bo sledilo. D Literatura 1 Prilogo bilančnega dobička obravnava SRS 27 -Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje. kratke novice Power Pritt - Izredno mo~no ter univerzalno lepilo odslej tudi v obliki stika Za u~inkovito lepljenje materialov, kot so kovina, les, usnje, karton itd., je bila vse do danes potrebna uporaba razli~nih vrst lepil oziroma posebnega teko~ega univerzalnega lepila. Revolucionarna novost med univerzalnimi lepili prihaja iz Henkla. Novi Power Pritt je izredno mo~no ter univerzalno lepilo, ki pa je na voljo kar v obliki stika. Lepljenje s teko~imi lepili je v veliki meri povezano tudi s kapljanjem, made‘i, vle~enjem nitk, prebijanjem lepila skozi lepljene materiale, zama{eno kapico itd. Z novim Henklovim univerzalnim lepilom v stiku lahko kon~no pozabimo na omenjene tegobe. Lepljenje z lepilom Power Pritt je namre~ prakti~no, enostavno in ~isto. Primerno je za lepljenje fotografij, klobu~evine, lesa, plastike, papirja, kartona, kovine, usnja, stiropora in {e mnogo drugih materialov. Uspe{no se spopada tudi z neporoznimi materiali. Ob njegovi revolucionarni embala‘i ga odlikuje tudi edinstvena mo~, saj je dosti mo~nej{i od obstoje~ih klasi~nih lepil v stiku ter teko~ih univerzalnih lepil. Power Pritt prav tako ne vsebuje topil, kar pomeni, da ga je mogo~e izprati pri 40°C, primeren ter povsem varen pa je tudi za otroke. Novi Power Pritt je ‘e na voljo v prodajalnah po vsej Sloveniji. Henklova lepila za {iroko potro{njo in profesionalce Podjetje Henkel je ‘e od vsega za~etka osredoto~eno na razvoj izdelkov za {iroko potro{njo. Doseganje odli~nosti si, tako kot na drugih podro~jih, prizadeva dose~i tudi na podro~ju lepil. Rezultat tega je trenutno ‘e ve~ kot 3000 specialnih vrst lepil po vsem svetu. Henkel zadovoljuje vse potrebe potro{nika od podro~ja korektur, lepljenja papirja, renoviranja in dekoriranja, tesnjenja, sestavljanja, lepljenja, pritrjevanja in hitrega lepljenja. Ta lepila proizvajajo v ve~ kot 80 proizvodnjah in prodajajo v ve~ kot 82 dr‘avah sveta. Pritt Eno izmed Henklovih najuspe{nej{ih ter najbolj prepoznavnih blagovnih znamk na podro~ju lepil za {iroko potro{njo in profesionalce je Pritt, ki ponuja visoko-kakovostno paleto izdelkov za lepljenje papirja in korigiranje za dom, {olo ali pisarno. Vsi izdelki Pritt ustrezajo ekolo{kim standardom. Izdelke odlikuje prakti~na embala‘a in so enostavni za uporabo. Lepila Pritt so na voljo v stiku, v tubi, kot teko~e lepilo, v obliki svin~nika ali kot lepilni valji. Program Pritt pa ima v programu raznovrstne izdelke za dekoriranje: lepilo z ble{~icami, ble{~ice in belo lepilo. Ve~ o izdelkih v dru`ini Pritt si lahko preberete na www.lepila.henkel.si. Dodatne informacije: Mateja Toplak, telefon 02/ 22 22 260 e-po{ta: mateja.toplak@henkel.at ijaLeS 57(2005) 1-2 strokovne vesti Kolo kme~kega voza avtor JANKO MARINO, SŠ Kočevje Ne moremo z gotovostjo re~i, kdo je izumil prvo kolo, toda najstarej{i dokazi o tem izdelku so stari okoli 5500 let. Sprva je bilo kolo, kolo s pre~kami je nastalo {ele kakih 2000 let kasneje. Pri kme~kih vozovih so uporabljali dve obliki koles: kolo z radialno razporejenimi {picami in “kri`evato” kolo. ^e-prav je slednje konstrukcijsko enostav-nej{e in prena{a manj{e obremenitve, ga moderna etnolo{ka znanost (Gorazd Makarovi~) ne {teje ve~ kot prastaro razvojno obliko kolesa, ampak ga ima za stransko regresivno razvojno obliko kolesa z radialnio razporejenimi pre~-kami. “Kri`evato kolo lahko torej pripi-{emo doma~emu, rokodelskemu kolarstvu. Kolo z radialno razporejenimi {picami Slika 1. Kolo z radialno razporejenimi {picami sestavljajo: 1. plati{~e, 2.obro~ ({ina, {inja ...), 3. {pice (napere, {prikle, letve ...), 4. {iroke in ozke rinke, 5. pu{a, 6. pesto (trupina, glavinja ...), 7. ozka rinka. Pesto je osrednji del kolesa. Vanjo so nabite napere ali {pice. Stru‘eno je iz jesena, bresta, redkeje iz hrasta, nagnoja ali gabra. Brestovo ni tako trdno kot je-senovo, se pa zato brestov les pri zabijanju umika jesenovim {picam. Kolar, okroglico s srcem na sredini, najprej s sekiro obte{e na ustrezno obliko, tudi do 0,5 cm natan~no. Kon~no obliko izdela na stru‘nici. Premer in dol‘ina pesta je odvisna od velikosti in obremenitve koles in je najve~ja pri vozovih “parizarjih”. Pri kme~kih vozovih je dolgo pribli‘no 200 do 250 mm, premer pa je pribli‘no 120 do 140 mm. Ko je stru‘enje kon~ano, s svedrom izvrta luknjo za pu{o, vendar ne dovolj {iroko. To naredi kova~, preden vanjo vstavi pu{o. Na obod pesta zari{e zadolbine za {pice. Razdalja od za~etka sprednje strani pesta pa do roba zadolbine je za 1 colo ve~je kot razdalja med zadnjim delom pesta in robom zadolbine. Zadolbine so za toliko nagnjene naprej, za kolikor so plati{~a nagnjena naprej. Slika 2. Dimenzioniranje pesta Slika 3. [pica Zadolbine za {pice so z zadnje strani ravne, s sprednje po{evne, s ~ela pa ko-nusne oblike. [pice so v kolesu nagnjene navzven. Pesto kolar nato odda ko-va~u, ki ga z obeh strani oja~a z ozkima rinkama, da se pri zabijanju {pic ne bi razklalo. [pice so izdelane iz jesenovega lesa, lahko pa so tudi iz akacije. Prednje kolo ima 10, zadnje pa 12 {pic in je zato ve~je. Kolar kos lesa najprej razkala in obte{e s sekiro, nato pa obdela {e z “rezevni-kom”. Del {pice, ki je zabit v pesto, je z zadnje strani za 2 mm zamaknjen v desno, s sprednje strani je po{even, s ~ela je konusen. Zaradi tega in zaradi oblike zadolbine za {pice, so le-te nagnjene navzven. Nagib {pice je odvisen od {irine plati{~a kolesa. Pri kme~kih vozovih, ki imajo plati{~a {iroka od 40 do 60 mm, je {pica nagnjena navzven za 20 do 25 mm. Pri mo~nej{ih vozovih, pri katerih je plati-{~e {iroko tudi 100 mm ali ve~, pa je nagib tudi 30 mm. Po{evne {pice se sproti zagozdujejo, kolo lahko prena{a ve~je aksialne obremenitve in voz je bolj stabilen. Ve~ja je tudi uporabna {irina voza. Pesto kolar pritrdi v kolarsko “kozo” in z masivnim kladivom vanj zabije {pice. Na vrhu imajo {pice okrogel in konusni ~ep. Na dva ~epa nabije po eno plati{~e. Plati{~e je kos oboda lesa in je izdelano iz jesena, v~asih tudi iz hrasta ali gabra. Zaradi ve~je trdnosti kolar izbere kos ijaLeS 57(2005) 1-2 strokovne vesti lesa, katerega rast ima `e obliko plati{~a. Prednji kolesi imata po 5, zadnji pa po 6 plati{~. Med seboj so povezani s trikotno plo~evino ali mozniki. Na obod kolesa kova~ pritrdi kovinski obro~, ki prepre~uje obrabo plati{~ in povezuje obod kolesa. Obro~ izdela iz plo{~atega ‘eleza, debeline od 8 do 12 mm, pri “parizarjih” celo 18 mm. Na ognju ga enakomerno segreje, potem pa hitro pritrdi na kolo. Hitro ga ohladi z vodo, ‘elezo se skr~i in mo~no stisne kolo. Plati{~a in obro~ dodatno pove‘e z vijaki. Kova~ na za~etku zunanje in notranje strani pesta pritrdi dve {iroki “rinki”, ki prepre~ujeta, da bi se razcepilo, oziroma razklalo. Slika 4. Pu{a V sredini pesta je fiksno name{~ena ko-nusna pu{a, ki rabi kot drsni le‘aj. Ko-va~ izdela pu{o iz plo{~atega ‘eleza in jo vstavi v pesto. Po vsej dol‘ini ali samo na za~etku ima rob, da se v pestu ne zavrti. Kolo je pritrjeno na kovinsko os ali “akso” z “glavo” in varovalko. Lahko pa ima os na koncu navoj in nanjo se privija~ita “glava” z navojem in matica. Za la‘ji tek pu{e in osi so v~asih uporabljali “kolomaz” iz loja, svinjske masti in saj. Kri‘evato kolo Kri‘evato kolo je bilo izklju~no delo samoukov. Nastalo je kot posledica premo‘enjske diferenciacije, ko si posebno revni kmetje niso mogli privo{~iti kolesa z radialno razporejenimi {picami, katerega izdelava je bila bistveno dra‘ja. Izdelava je bila zelo preprosta, lahko celo re~emo, groba. Te vrste kolo ni zahte- valo posebne natan~nosti. Izdelovali so ga z orodjem, ki je bilo hi{ni inventar. Pri tem mislim predvsem na ‘ago, “re-zevnik”, dleto, sekiro in ro~ni sveder. Vse to se je mo~no odra‘alo na trdnosti kolesa. Pri stati~ni analizi, ki jo navaja Gorazd Makarovi~, je bilo razmerje med nosilnostjo kri‘evatega kolesa in kolesa z radialno razporejenimi {picami 1:5. Kolo se je velikokrat zlomilo, {e posebno, ~e upo{tevamo razmere na takratnih cestah. Kri‘evato obliko koles so za~eli opu-{~ati proti koncu 19. stoletja, ~eprav je bila predvsem na revnej{ih podro~jih v uporabi {e prva desetletja 20. stoletja. Slika 5. Kri`evnato kolo: 1. plati{~e, 2. pesto, 3. valjasta {pica, 4. plo{~ata {pica Pesto kri‘evatega kolesa je bilo izdelano iz jesena ali bresta. Kolar samouk jih je naredil kar s sekiro in “rezevnikom”. Kvalitetnej{e izdelana kri‘evata kolesa so imela tudi stru‘eno pesto. Na sredini pesta je bila izvrtina za leseno “akso”. Na obodu sta bila vtesana dva utora za oglati {pici, pravokotno nanju pa sta bili izvrtani {e dve luknji ali dva plitka `lebova za valjasti {pici. Nekatera pesta so imela za oja~itev na obeh straneh nabiti `elezni “rinki”. Kolo je imelo dve vrsti {pic, ki so bile usmerjene tangencialno na pesto. Dve sta bili plo{~ati, na mestu stika s pestom {ir{i, na delu, kjer sta {li v plati{~e, pa obdelani v obliko ~epa. Med seboj sta bili vzporedni in vdolbeni v pesto. Drugi dve {pici sta bili valjasti palici. Med seboj sta bili vzporedni in pravokotno vstavljeni v luknje na {ir{em delu plo{~atih {pic. Na konceh sta bili rahlo upognjeni stran od pesta. Leseno kolo je lahko imelo tri ali {tiri plati{~a, nekatera samo dva. Najbolje je bilo, da so bila iz‘agana iz kosa lesa, katerega rast je bila podobna obliki pla-ti{~a. Povezana so bila z lesenimi mozniki ali s plo{~atim kosom lesa. Pravokotno skozi vez je bil zabit lesen klin ali kovan ‘ebelj. Obdelava nekaterih koles je bila tako preprosta, in groba, da je bila oblika prej podobna {esterokotniku ali osme-rokotniku kot pa krogu. Starej{i ljudje, ki se {e spominjajo popolnoma lesenih vozov s “kri`evatimi” kolesi, pravijo, da je voz vozil naravnost {ele, ko je s kolesom zapeljal v luknjo na kolovozu. Leseno kolo ni imelo ‘elezne pu{e, ampak se je lesena “aksa” vrtela v lesenem pestu. Da bi zmanj{ali trenje so ju mazali s pol‘em lazarjem. Leseno kolo je bilo zagotovo najzahtev-nej{i in najbolj obremenjen del kme~-kega voza. Kolar je bil velik poznavalec lastnosti in obdelave lesa. Dobro izdelano kolo je pomenilo, da bo kmet voz uporabljal brez te‘av. Danes pa {tevilni posamezniki ta vrhunski kolarski izdelek uporabljajo za ograjo na vrtu, obe{ajo jih na stene zidanic in vikend hi{. Velikokrat tudi na stropu “kme~ke” gostilne najdemo kolo, ki rabi kot lestenec. [e bi lahko na{tevali primere neustrezne uporabe koles in celotnih kme~kih vozov. Muzeji, redki zbiratelji in uporaba v turisti~ne namene, to je usoda kme~kih vozov in z njimi lesenega kolesa, kot enega najzahtevnej{ih izdelkov kolarske obrti. revijaLes 57(2005) 1-2 ars les Deset razstav lesenih jasli~nih izpovedi v letu 2004 avtor Marijan VODNIK Mesec december je tako kot vsako leto tisti čas v katerem spoznam na enkrat največ prijetnih ljudi. To je ljudi, ki znajo razumeti govorico lesa. Običajno v tem času naredimo svoj letni življenjski obračun in k temu prav gotovo pripomorejo božični prazniki. Za mene osebno pa so ti prazniki povezani tudi z razstavami jaslic. Že ob Mešanju jaslic se najlaže umaknem v nek svoj drugačen svet, svet spominov na mladost in čas ko največ razmišljam o medsebojnih človeških odnosih. Tudi drugače mi to ni tuje, saj je moje Mešanje v les, moj pogovor preko dleta in Madiva ter rok, direktna povezava z izročilno in energetsko izredno močnim naravnim medijem lesom. Ti pogovori pa so običajno plod doživetij v življenju. Izluščenje jasličnega razmišljanja iz kosa drevesnega debla je svojevrstno doživetje in takemu doživetju se prav gotovo ni mogoče odpovedati. Vsako leto sem najbolj vesel, če se število mojih jasličnih pripovedi, katerih je do sedaj štirinajst, izide z vabili na razstave. Pri tem je seveda tudi nujno, da se na nobeni od razstav jaslična pripoved ne ponovi pred gledalci v določenem okolju. • Vsako leto skušam izMesati jaslice za razstavo jaslic na Sveti gori nad Solkanom. To je Maj, kateremu se že zaradi doživetja lepote okolja; ob lepem dnevu in same izredne lokacije razstave ni mogoče odpovedati: Naši predni- ki so imeli izreden ob~utek za prostor in to je dobro vidno pri lokacijah cerkva. Na Sveti gori do‘ivi{ lepoto na{ih gora in na{ega morja s so~asnim pogledom na italijanske in avstrijske gore in pokrajino. Tako se naenkrat zave{; da prostor v katerem vsi ‘ivimo; sploh ne rabi meja. Tudi izredno vsakoletno {tevilo obiskovalcev razstave razli~nih narodnosti razblini vsako potrebo za kaj takega. Isto~asno ugotovi{ kako majhna je Slovenija in kako podobni smo si vsi skupaj ob takem prazniku kot je Bo‘i~: Tretja razstava jaslic na Sveti gori je tako s pomo~jo okolja in ‘ara v ljudeh; ki so jo pripravljali ve~ kot izpolnila pri~akovanja: Prav gotovo je tudi me{anica razstavljavcev in izdelovalcev jaslic iz vse Slovenije in gostov iz tujine pripomogla k takemu zaklju~ku. Lahko si le ‘elimo, da bo kljub nekaterim te‘avam ob organizaciji vsakoletnih razstav, ta lokacija vodila slovenske in tuje razstavljavce; izdelovalce in gledalce na ta prelepi kraj. Moje jaslice z naslovom “NAJDENE POTI” iz orehovega kosa debla iz katerega je izklesanih 66 figuric, nastale za to razstavo, naj ostanejo simbol tudi za skupno najdeno pot sodelovanja na taki razstavi. Poskus umestitve dru‘inske skulpture iz stare hruške pa naj nas opozarja na potrebno kvaliteto naših družin, vezano tudi na izročilo prednikov. Na razstavi na Sveti gori je od trzinskih rezbarjev sodeloval Janez Jarc z jaslicami iz gline. • Se tradicionalnej sa je vsekakor razstava jaslic v italijanskem Sutriu, saj se je število razstav prevesilo že proti dvajseti oblet-nici.Na tej razstavi sem letos sodeloval tretjič. Ta razstava je vsled lokacije postavitev eksponatov po delu kraja in ogledom s sprehodom po tem delu Maja nekaj posebnega. Letos pa mi je vtis na to razstavo pustil občutek ugašajočega žara, čeprav oMasitev s smrekovimi vejicami in koruznimi storži po hišah želita pričarati tipičnost nekdanje pripovedi. Upam, da bodo moje jaslice “SRCE KRŠČANSTVA“ s 45 figuricami v enem kosu oreha pripomogle k vrnitvi v stare kvalitetnejše in bogatejše čase. Prepričan sem, da je za tak dogodek veliko bolj pomembna neka iskrivost, kot še tako profesionalni tržni pristop brez zvrhane mere topline. • V tej sezoni je bila tudi nova razstava jaslic v Radovljici. Že kraj sam, staro mestno jedro, je kot ustvarjen za tak poizkus. Razstavljavci smo svoje zamisli iz revijaLes 57(2005) 1-2 ars les Intarzijske jaslice na razstavi v Radovljici je izdelal Luka Zupan iz Radovljice NAJDENE POTI so jaslice iz orehovine. 66 figur iz enega kosa je izdelal Marijan Vodnik iz Dom‘al. lesa in gline postavili na ogled v prijetnem do‘ivetveno toplem prostoru. Pohvalna je ugotovitev, da so bili vsi izdelki unikatni in ro~no izdelani ter iz naravnih materialov in so iz‘arevali samo pozitivno energijo. Na tej razstavi sem razstavil, kot se za Gorenjsko spodobi, moje kotne jaslice, ki so edine izdelane iz petih kosov hru{evega lesa, vendar pa imajo 82 figuric in jaslice z nazivom “RE[ILNA BARKA ZA ^LO-VEKA V STISKI“ izdelane iz debla doma~e jablane, kateri je bila tako podalj{ana ‘ivljenjska doba. Ob sodelovanju na tovrstnih razstavah sem spoznal, da vsake jaslice, ki so Oba reliefa jaslic iz lipovine je izdelal Franc Kubelj iz Bukovice pri Vodicah Jaslice iz lipovega lesa sta izdelala Rozi in Milan Kosec iz Meng{a revijaLes 57(2005) 1-2 ars les izdelane z ljubeznijo do izdelka in materiala, na gledalce vplivajo tako, da ti lahko nekaj doživijo in se skratka prijetno počutijo in zato bi si želel še več takih razstav, ko v razstavnem prostoru lahka pozabiš na vse, kar te je tlačilo pred vrati. Na razstavi v Radovljici so sodelovali tudi Roži in Milan Kosec, domačin Luka Zupan, Franc Kuhelj in Janez Jarc, vsi iz skupine rezbarjev TD Trzin. • Tudi Jamova rojstna hiša v Rodinah na Gorenjskem je ponovno, kot vsako leto, odprla svoja vrata razstavi jaslic. Okolje, ki nas premakne v čas naših prednikov in nas spomni na naše korenine, mora nujno ponuditi neko posebno doživetje božičnih dni. Ob taki razstavi je človek vesel, da večkrat nepotreben strog profesionalen odnos nadomesti človeška toplina in neka posebna zavzetost za stvar, ki pripomoreta k temu, da se človek ob ogledu prijetno počuti in si želi še priti. Moje razmišljanje v lesu “ROJSTVO ZA SMRT“ iz lesa jablane je združevalo božje in človeško poslanstvo. • Gorenjsko izpoved jasličnih razstav vsako leti izpolni tudi razstava jaslic v domu starostnikov v Domžalah. Tu jaslice zaživijo v prijetnem ozelenjenem atriju. Predbožični dnevi tako polepšajo bivanje starostnikom in še bolj pripomorejo podoživljati lepe spomine na minule dni. Moja jaslična skupina iz češnjevega lesa je bila zaradi svoje velikosti lepo vidna tudi starejšim. V domu starostnikov sta razstavljala tudi Roži in Milan Kosec. • V Domžalah je to razstavo letos dopolnila tudi razstava jaslic v lepo obnovljeni “Menačnkovi ijaLeS 57(2005) 1-2 hiši”, ki bo spomenik in pomnik načina življenja naših prednikov. Začetne težave bo prav gotovo premagala organizatorka razstave s svojo veliko mero srčnosti in tako omogočila še vrsto podobnih dogodkov. • Nikakor pri razstavi jaslic ni mogoče spregledati razstave jaslic v Budnarjevi hiši v Palovčah nad Kamnikom, v kateri vsakoletna razstava jaslic dopolni vrsto vsakoletnih dogodkov. Pristnega žara organizatorke nobeden od razstavljavcev in gledalcev ne more spregledati. Ta žar daje tudi svojstven pečat dogodku, ki se zgodi z velikim pridihom domačnosti in doživetjem naše preteklosti, ob lepem razgledu pa še z lepim pogledom v dolina. Moje razmišljanje je bilo ob družini kot “SPOROČILU BOŽIČA“ iz lesa belega gabra in jaslični skupini iz orehovega lesa. Na razstavi je sodeloval tudi Franc Kubelj. • Lani je bila tudi prva razstava jaslic na Blejskem otoku. Čudovita lokacija za razstavo jaslic je kljub kratkemu času od vabila do otvoritve razstave vplivala na nastanek jaslic “OTOK V JEZERU ŽIVLJENJA“ iz orehovega lesa. Čudovit dan ob otvoritvi je še dodatno pripomogel k osebnim doživetjem ob izredno lepo prenovljenih objektih na Blejskem otoku ter lepo pnprav-ljeni razstavi. Dogodek mi bo za vedno ostal v lepem spominu in vsem, ki so pripomogli k uspeli razstavi bi želel, da tudi ob stalni razstavi med letom ohranijo prisotnost žara in zavzetosti, ki vedno omogočita uspelost dogodka, brez kakšne hude skomercializiranosti. Osebno sem namreč mnenja, da je Božič praznik take kvalitete, da ne prenese komercialnega odnosa, če želimo, da gledalci jaslice res doživijo. Vse te razstave jaslic na Gorenjskem, v zame najlepšem delu Slovenije, so mi utrnile misel, da bi Gorenjci, kot vzor, stopili skupaj in začeli razmišljati o gorenjski kulturni poti, ki bi lahko vse leto privabljala obiskovalce naravnih lepot tudi v kulturno okolje. Možnosti je nešteto, samo uporabiti bi jih morali, brez medsebojne nevoščljivosti. Slovencev nas je malo ampak smo večji kot se sami zavedamo, ker se ne znamo ceniti. Preseči moramo občinske in regionalne meje in za začetek bi morda zadostaval tak zgled. • Polna topline in akcije organizatorja je bila tudi razstava jaslic pri frančiškanih v Novem mestu. Že pozitivna energija izredne knjižnice dopolni doživetje razstave jaslic v prijetnem ravno pravšnjem, lepo urejenem prostoru. Moja pripoved “LUČ V TEMI“, jaslice v obliki luči iz lesa čez dvesto let stare hruške in več kot tridesetimi figuricami iz enega kosa, so z jaslično skupino iz češnje in najmanjšimi jaslicami v cvetu teloha iz lesa ciprese, dopolnile razstavne eksponate ostalih udeležencev. Na novomeški razstavi so iz trzinske skupine sodelovali Roži in Milan Kosec ter Franc Kubelj. • Roži in Milan Kosec sta s svojimi jaslicami sodelovala tudi na evropski razstavi jaslic v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani. Za zaključek pa še predlog, da za razstave skušamo izbrati dela človekovih rok z unikatnim sporočilom , saj bomo na ta način vzgojili obiskovalce, ki bodo znali ob sporočilih tudi uživati in jih bodo le-ta lahko obogatila. D tfl strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 12. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko utórna létev –e –tve ‘ letev, vstavljena, lahko tudi zalepljena v utoru Nutleiste f grooved strip utórnik –a m skoblji~ za izdelavo utorov poljubnih globin z izbrano {irino rezila Nuthobel m match plane, matcher válj~ni brusílni stròj –ega –ega –ôja m brusilni stroj, ki brusi z brusilnim trakom, ovitim in pritrjenim na povr{ini valja; gibanji valja in obdelovanca sta praviloma protismerni; pri tem valj lahko oscilira Schleifmaschine mit cylindrischem Werkzeug f sanding machine with cylindrical tool varoválni pokròv –ega – ôva m varovalo, ki med ‘aganjem pokriva del kro‘nega ‘aginega lista nad obdelovancem Schutzhaube f guard varoválo –a n (varoválna napráva) pripomo~ek, ki varuje pred delovnimi nezgodami Schutzvorrichtung f safety device vbódni ‘agálnik –ega –a (‘agálni stròj) mizarski ro~ni elektri~ni ‘agalni stroj za iz‘agovanje okroglih ali oglatih zaprtih lukenj Stichsäge f, Lochsäge f jigsaw ve~naménski mizárski stròj –ega –ega – ôja m (ne: ocenter) (publ. kombinirka) posamezni stroji, zdru‘eni v enoto zaradi var~evanja s prostorom, pri katerih je treba obdelovance za vsak obdelovalni postopek posebej vlagati v stroj (lo~i: ve~stopenjski) kombinierte Tischlermaschine f combined machine ve~stôpenjski stròj –ega –ôja m (ne: ocenter) stroj, ki opravlja ve~ razli~nih obdelovalnih operacij z enkratnim vlaganjem obdelovancev v stroj (lo~i: ve~namenski) mehrstufige Maschine f multi-purpose machine velíke klé{~e ih – ‘ (mn) (zádnje klé{~e) del skobeljnika, gibljiv v vzdol‘ni smeri, v katerega vpenjamo obdelovance s svorami Hinterzange f tail vice, end vice (of woodworking bench) ven~enják –a m profilirni skoblji~ z ozkim ogrodjem za pove~evanje in ~i{~enje brazd Simshobel m, Falzhobel m rabbet[ing] plane, rebate plane verí‘ni ‘agálni stròj –ega –ega –ôja m (‘agálnik; ne: 0‘aga, publ.) ve~inoma ro~ni ‘agalnik; rezalno orodje je rezalna veriga Kettensägemaschine f chain sawing machine véz z utórom in perésom – í — — — — ‘ neposredna vez za {irinsko, vogalno in vmesno spajanje dveh elementov; na enem je utor, na drugem pa pero Nut-Feder Verbindung f dado and rabbat joint vézani lés –ega –á m (lamelírani) skupno ime za furnirne in panelne (mizarske) plo{~e iz najmanj 3 zlepljenih slojev (plasti) lesa; sosednji sloji so polo‘eni kri‘no (ve~ino-ma za 90 stopinj) Sperrholz n, Lagenholz n, Sperrholzplatte f plywood, plywood panel (board) vézna posóda iz ceví –e –e - -i ‘ merilna naprava za merjenje razlik v vi{ini oz. prenos “temeljne” vi{ine na druga, oddalje-nej{a mesta (vgrajevanje oken, vrat, polaganje lesenih tal, monta‘a stropov …) Schlauchwage f vhódna vráta –ih – (mn) s vrata, namenjena glavnemu ali stranskim vhodom v stavbo Eingangstür f entrance door, walk-in door vídia (neskl.) (nem. widia – wie Diamant, HM) komercialno ime za sintrano karbidno trdino Widia carbid tipped vijá~ –a m (izvijá~) orodje (priprava) za izvijanje (odvijanje) ter uvijanje (privijanje) vijakov Schraubendreher m, Schraubenzieher m screw driver, turn-screw vijá~ z rágljo –a - - m vija~ za privijanje (izvijanje) na te‘e dostopnih mestih in pri te‘jem vija~enju Hebelschraubenzieher (mit Ratsche) m spiral ratched screwdriver vijá~enje –a s privijanje oz. odvijanje vijakov kot veznih elementov Schrauben n screwsplitting, according viják –a m lo~ljiv vezni element z navojem, iz kovin ali plastike Schraube f screw, wood screw viskóznost –i ‘ z viskoznostjo ocenimo velikost notranjega trenja teko~ine pri pretakanju Viskosität f, Zählflüssigkeit f viscosity visôko legírano oródno jêklo - -ega –ega –a s (HL, HLS) orodno jeklo z ve~ kot 5 % legirnih elementov hoch legierte Werkzeugstahl m high quality steel vi{ína –e ‘ razse‘nost poleg {irine in dol‘ine Höhe f high vitrína –e ‘ steklena omara za razstavljanje manj{ih predmetov (npr. v muzejih) Vitrine f vitrine, glass cabinet vlaknéna plô{~a –e –e ‘ (lesovínska; trg. ime lesonít) plo{~a iz lesnih vlaken Faserplatte f fibreboard, fibre panel vmésna (okvírna, obódna) véz –e –e –í ‘ vez med vmesnim pre~nikom ali pokon~-nikom z elementi okvira; vez med vodoravno ali navpi~no pregrado z elementi oboda Querbindung f, Querholzverband m T joint vmésni ~ás –ega –a m ~as od nanosa lepila do stiskanja Wartezeit f assembly time vmésno dnò –ega –à s del omare Zwischenboden m fixed shelf vodílo –a s element, ob katerem (ali po njem) se premika del pohi{tva Führungsschiene f guide-rail, chain bar revijaLes 57(2005) 1-2