Kmečki delavec. y Napredek. Na Srugem mestu smo zadniic prL nesli obširno porocilo o občnem zboru SlovensKe Km. Zveze na belo nedeljo v Mariboru. Porocilo kaže, da stoji naša stranka neomajno na pridobljenem stališču, da se naša misel vedno globokeje oprijemlje spodnještajerskega ljudstva. In kar nas posebno veseli, je to, da se ne zadovoljimo s priborjeiiim, ampak gremo vedno naprej. To je pokazal tudi zadnji občni zbor. Storili so se na njem velevažni sklepi za bodoče delo. Najvažnejši med njimi je gotovo sklep, da hoče nasa stranka v bodoce obrniti vefi pozornosti slovenskemu delavstvu ter ga pritegniti v na§o politicno organizaci. jo. Zadeva je zelo pereca in nujno potrebna rešitve. Slovenski delavec, bodisi ene ali druge vrste, na Sp. Stajerstem, zlasti po mestili in v trgih., je velik revež. Mnoge vlove v svoje mreže socialni demokrati in so potem za nas v narodnem iji verskem oziru izgubljeni, drugi padejo v zanjke' zagrizenega nemštva, tretji zopet tavajo okrog in ne vedo kam. To se l;io pa izpremenilo, Be bodemo izvedli gori navedeni sklep. Pomladili in okrepili bodemo naSe vrste s tisoči in. tisoOi ljudi, ki so nam sedaj nasprotni ali pa stoje mrtvo na strani, To bo velikegapomena za nas kot stranko, kajti čim globokeje v ljudskili vrstali sloni kaka stranka, tem mocnejša in uplivnejša je, a\ bo velike važitosti tudi za nas kot narod, ker bomo mnogo rojenih Slovenoev oteli narodne smrti, Kaj cuda, ee sedaj po naših, mestili in trgili pic me. napredujemo in mnogokje nemSikutarstvo celo raste. Za delavstvo, ki je ;io vecini slovensko, se ni nihče brigaj. Delavci so to videli in čutili, zato se jim ni zdelo prav nič nelepo in nepoSteno, da se tudi oni niso brigali za slovenstvo. Oni, ki jili ni skvanla socialna demokracija ali nemška zagrizenost, so otrpli in postali brezbrižni. Od brezbrižnosti do odpadnistva je pa samo &n korak« Da se hoee naša stranka resno op^ijeti dela, kaže že to. da je ravno na zadn.iem obfenem zboru izvolila v vodstvo, v odbor Slovenske Kmečke Zveze viničarja Repina, S tem je resno in dejanski pokazala, da ho6e združiti pod svojim okriljem vse stanove, da se lioče zavzeti tudi za zapuščerio delavstvo. In to je gotovo lep in velik napredek, x Vsem enake pravice. Razni politiCni boji zadnjega časa so povzročili, da amo precej pozabili na eno glavnih tock naSega programa, na splošno in enako volilno pravico za razne postavo- in ustavodajne zatope. Po velikem boju, ki se je izvršil za splošno in enako volilno pravico za državni zbor, smo ta^ korekoč obstali na priborjenein stalisču in ne krenemo ni8 več naprej. To pa pi prav. Kakor zahtevamo povsod drugod, da se mora izvesti nacelo: Vsem enake pravice, takb moranio tuffi glede raznih volitev dovesti to načelo do zmage. S tem ne izpolnjn]emo sa^rao nekakega maravnega zakona, ampak vrširao veli. ko narodno, socialno in tudi gospotlarsko delo. Ponaislimo samo, kako bi se izpremenilto vse naše narodno in gospodar.sk^o zivljenje v deželi iji v našili avtonomnih mestili', če bi prišlo v teh zastopih do splošne in enake volilne pravice? Pri^li bi mi do slvojih narod- nih pravic in tudi z Ijudskim denarjem bi se ne gospodarilo več takb kot dosedaj. UveTjeni sino, da bo zclaj, ko booiiO pritegnili široke delavske vrste na našo stranko, ta ljudska misel zopet krepkeje stopila na dan in bomo z novim ognjem Sli v boj, da 3o uresničimo, Kakor imamo povsod enake dolžnosti, tako zalitevaino tudi povsod enak.e pravice. y Ostanite na kiaetih! Dandanes se dekleta posebno imocno selijo z dežele y mesta in industrijske kraje, mislec, da je v mestih bolj udobno življenje kot na dežeii. A pomnite, da dandanes ni vse zlato, kar se sveti, posebno v mestili ne. Res je, da so plače v mestu pri gospodi mnogokrat lepse kbt pri kmetu, a to je slaba vaba za dekleta. Denar le malokogaosreci, Poleg tega pa se v mestili marsikatero priej pošteno dekle pogubi in pokvari, denar pa, ki ga zasluži, uporabi za lišp in gizdavo obleko. V mestih je dandanes služkinj, kuliaric in prodajalk v izobilju, nasprotno pa na deželi primanjkuje posebno žeiiskih poslov. Opazujeioo tudi, da place poslov na deželi primeronia bolj rastejo kot v mestih, Glavno pa je zdravje in dobro ime, ki si ga pošteno dekle na kmetili gotovo lOkrat lažje olirani kot v mestih. Poleg tega pa obsiojajo dandanes na deželi skoro v vsajd župniji dekliške Mari. jine dr.užbe, dekliške zveze in izobraževalna društva, v katerih" na.jde pošteno dekle dovolj razvedrila in potrebnega pouka, Pameten gospodar tudi n« brani svojim poslom vstopa v te organi^ciie. Drugace je v mestiU. Tam se i.ogosto pripeti, da služkinja &e v cerkev ne sme, Slovenska dekleta, ki ljvnbite svojo ciomacijo, n,e silite v mesta, v tujino! y Kmečki delavci na Ceškera. Od 0 milijonov prebivalstva pripada 2,400.000 oseb kmeckemu stauu. Ostali pa pripadajo mestnim prebivalcem in industriji. Kmeckih delavcev je na Ceskem po zadnjem ljudskein Stetju 230.127, in 126.874 poslov. Ce pomislimo, cla tudi ta ali oni iz domace rodbine ostajie iloma ter dela kot hlapec ali dekla, smefmo reci, da je skoro pol milijona Ijudi na Ceškem zaposlenih v službi na kmetilu Že iz teh Stevilk sevidi, kakbvažen je stan kmečkih delavcev. Zvoza krščanskili lesnili delavcev v Nemeiji ]e štela koncem leta 1911 17,459 clanov, 1011 več kakor leta 1910. Dohlodkov je imela Zveza 1,011.158 m. Za plačilna gibanja in za stavke je iz^ala Zve^a 69.055 mark", boiniških podpor se je izplačalo za 44,210, brezposelnili podpor za 27.611 mark. Agitacija je stala 23.700, zvezino glasilo 25.833 mark. Skuprio premoženje znaša 743,266 markb in sicer upravlja oentrala sama 614,336 mark, 128.936 mark pa upravljajo skn. pine in plačilnice. y Pridnost In varčnost. Iz seznamov zemljiških knjižnih uradov ria Spodnjem Stajerskem od 1.1900 do 1910 je spoznati, da je v tem t-asu na Siodniem Štajerskem 758 viničarjev in 114 lilapcev postalo samostojnih posestnikov, skupno torej 872. Vsi ti so v 10. letih vecinoma po lastni prirfinosti prišli do samostojnosti. Med temi je 32 celo takin, ki poseilujejo veleposestva, to je plačujejo nad 120 K oesarsk^ga davka. Najvee, to je nad 500, pa je takih, ki so lastniki manjšili posestev ali takozvani koftlarji. S pridnostjo in vargnostjo lahko pride dandanes tudi v našili krajih pošten delavec, hlapec ali vinicar, do lastne grude; ni mu treba tvegati svojega življenja v daljni Ameriki, kjer je sedaj na lOOtisote delavcev brez kruha, — Pisec teli vrsfic pozna posestnika v mariborski okoliei, ki ni ne vinarja podšedoval, Ko je prišel od vojakov, je začel varčevati po kVajcarjih. Danes je vrl in ponosen kmet, iraa posestvo, ki meri 34 oralov najlep§e zemlje, hv celo brez vsega dolga. y Poštenost, pot do sreče. V vasi Hlinkovice na Ceškeni je pri bogatem veleposestniku Briznickem služil za lilapca Ivan Burival, in sicer že od 14. leta sem. Sk-ozi 22 let je bil vedno zvest in poSten pri vseh. opravilih. Gospodar ga je izre'dno spoštoval. NekoG so gospodarju tatovi po noci ukradli iz omare poleg hranilnih knjižio tudi 26.000 K denarja, katerega je prejšn.ji dan vzdignil v liranihiici za nakup sosednjega posestva, Gospodar je tatove sicer odpodil, a pete so pa vendar odnesli. Zasledoval jili je s svojimi tilapci, toda vjeti jih ni raogel. Drugo jutra je blapec Burival našel pred hlevom listnico s 26.000 K; tatovi so ,:;o iz_ gubili, ico so bežali. Ivan takoj sporoči svojim tovarišem v hljevu veselo novico. Vsi trije tovariši so Ivana nagovarjali, naj ne da denarja gospodarju nazaj, ampak naj se vsi Štirje s tisofeaki razdelijo. Ivan je to odloil-iio odklounl ia je nesel denar gospodarju, kateri je Ivana bogato obdaril in mu je potem 5ez nekaj dni vrocil oporoko, v kateri nm izroči onih 26.000 iv po njegovi smrti. Kio je gospodar umrl, si je Ivan kupil iepo kmetijo, na kateri Še sedaj vživa srečo svoje poštenosti. Ce bi si bil pa po krivici prilastil denar, bi bil gotovo sedel v ječi, ali bi ga pa bila celo življenje inu&ila pekoca vest. y Zasramovanje Ki'istusovega trpljenja na so- cialno-demokraški veselici. Iz Posavja se nam niše: Dragi g. urednik! Veseli nas, da ste začeli v ,.Slov. Gospodarju" priobgevati tv>di sestavke o delavcih na deželi. Pri nas v Posavju skušajo socialni demokratje tudi med nas hlapce zaivesti socialno-demokraške nauke. Zatorej tovariši, le pridno čitajte ,,Slovei;sk"ega Gospodarja". Glejte, kako se norcujejo social sti o križu, verskili resnicaU itd. V nekem listu sem čital n. pr. sledeči zanimivi slučaj: Na maskarado soeialiio-demokraškega društva v V/irgesu na Nerašk"ein na 2. lebruarja je prišla tudi neka ženska, ki je bila preoblečena v Izveličarja s križem na rami. Babnica je veckrat nalašC j)adla. Oblečena je b.ila v dolgo, rdečo suknjo, nosila je na glavi trnjevo krono, lase si je raz, letla in se našemila z veliko brado. Križ je bil narejen iz desk in je bil 1'65 m velik in 20 cm š'rok. Na zgornjem koncu je bil napis: j.(Prvi socialni dcmokrat". — Žalostno zasmeliovanje sv. križevega pola je koneal orožnik, ki je rdečo bogokletnico naznanil sodniji. Nank si iz tega žalostnega dogiodka, jka^n vodi socialna demokracija, nasi bralci in bralke lanko sami na ravite. Osredjiii posredovalni urad za kmečke delavce je nstanovila c. kr. kmetijska drtižba na Diunaju jeseni leta 1911, Urad je orgajiiziran po vzorcu delavske centrale v Netnfiiji in ima pred vsem namen, preskrbeti delo gališkkn delavčem za Emeeka dela v zar ucdni Avstriji.