Naročnina ta nuemsno: četrtletna > Dla, polletno IS Din, celoletno J« Dlnt *» lemstro razen Umerite« četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno 43 Dla* tnerlka teta« < dolar. — Račun poštne branil alte, podralnlce ? LjabljaaU 10.111.
Uprsvnistvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 3 Uredništvo .Domovine", Knaflova ollca 5/11, telefon 3122 do 3128
Izhaja vsak četrtek
gradbenega delavstva
Ljudje, ki drugim grade hiše, stanujejo sami v najslabših luknjah. Večina stavbinskih delavcev prihaja v mesto za zaslužkom iz oddaljenih siromašnih podeželskih krajev. Delavci, ki stanujejo stalno blizu stavbišča v mestni okolici, imajo vsaj nekoliko boljša stanovanja in tudi boljšo hrano. Delavci, ki se preselijo v mesta samo med sezono, pa bivajo po večini v človeka nevrednih stanovanjih. Pc-štenih stanovanj si ne morejo najemati, ker bi sicer delala samo za stanovanje. S'avbnii delavec mora še posebno varčevati v sezoni, zakaj sezona je kratka, živeti pa je treba vse leto. Zato stavbni delavci varčujejo pri vsem, pri hrani in stanovanju pa še posebno. Prejšnje čase so dajala večja podjetja delavcem zasilna stanovanja v barakah alii v skladiščih, zdaj so pa podjetja, ki še dajejo stanovanj«, izjema.
V Ljubljani je nekaj ljudi, ki oddajo stanovanja saimo stavbnim delavcem in žive od tega. Povpraševanje po cenenih stanovanjih je zelo veliko v stavbni sezoni in vsa takšna stanovanja so vedno polna. Toda v teh cenenih stanovanjih se stonovalci ne morejo niti premikata, tako so zadelana s posteljami. V takšnih stanovanjih navadno ni drugega pohištva razen postelj. Delavci imajo svojo prtljago pod posteljami, pa tudi v njih. Navadno spita po dva delavca na eni postelji. Postelja stavbnega delavca seveda niima žimnl-ce, saj pogosto ni v nji niti dobre slame. Zčtrofbl^a slscna n&vadrao ni niti pokrita z rjuho. O snagi in zdravstvu je boljše, d i ne govorimo. Odeje so strahovito umazane. Bolhe so povsem nedolžna golazen med drugimi živalcami.
Posebno obravnavo bi zaslužila še stano-
vanja v barakah. V teh stanovanjih si delavci navadno tudi kuhajo na zasilnih ognjiščih. Zrak je tako gost, da bi ga lahko rezal. Postelje so hkratu mize in stoli, pa tudi shrambe za kuhinjsko posodo in krtače.
Stavbni delavci ne poznajo kosila. Opoldanski odimori so navadno prekratki, da bi delavci lahko šli kosit v javne kuhinje, kjer je hraina najcenejša. Zato jedo navadno opoldne suh kruh. Kos slanine je že pribboljšek in delavca peče vest, če si ga je kupil. Večerjo si kuhajo sami, in sicer navadno polento ali žgance. Za zajutrtk pa imajo prežganlko ali pa kavo iz cikorije. Vendar mnogi zjutraj ne utegnejo kuhati, ker se jim mudi delat, zlasti če je stanovanje daleč od stavbišča. Med potjo na delo poijedo kos kruha. Nekateri pa sploh nimajo zajtrka, ker so vajeni delati dopoldne brez jedi, kakor je navada tu in tam na kmetih. Delavci pa varčujejo tudi pri suhem kruhu in se ga pogosto ne upaj,o najesti do sitega. Beli kruh ni dovolj tečen, zato posebno varčni delavci posegajo po črnem kruhu.
Poseben priboljšek je včasih ob nedeljah glava. Kadar jo kuhajo, je pravi praznik. Da je hrana čim cenejša, se zdnuži po več delavcev v skupino, ki je iz skupne sklede. Vendar nekateri mojstri varčevanja ne pristopajo k nobeni skupini, ker se jim zdi, da lahko sami še bolj varčujejo. To se pravi, da varčujejo tako, da so vsak dan pošteno lačni. Če bi živeli drugače, bi si ne prihranili niti pare.
Takšno bedno življenje pač dovolj glasimo kriči po posredovanju države. Obstajati bi morali zakonski predpisi, ki bi odločno onemogočali talko krvavo izkoriščanje bedinikov.
lovenske zadruge
potrebujejo v®efe posojilo
Pred dvema tednoma se je vrnilo iz Beograda odposlanstvo, ki je zaradi nemožnosti popo'nega izplačevanja vlog pri naših slovenskih denarnih zavodih obiskalo pristojne či-11:1 tel je in jih prosilo za odipomoč. Predložilo jim je pasefhno spoaneruco, v kateri se poudarja, da je tranctno najvažnejše vprašanje, ki teži vse gospodarstvo v Sloveniji, vprašanje ponovnega rednega izplačevanja vlog v denarnih zavodih.
Varčevanje je v Sloveniji silmio razvito, zlasti med malimi ljudmi, ki pa zdaj nikakor ne morejo do svojega denarja. Zaradi tega pada kupna moč malega človeka in s tem se slabi volja do zopatnega varčevanja. Pri itakih razmerah trpi celotno gospodarstvo. Slovenija že nekaj časa občutno gospodarsko zaostaja za ostalimi pokrajinami v državi. Temu je kriva predvzem zamrzlost vlog po denarnih zavodih. To vprašanje nikjer drugod v državi ni tako pereče kakor v Sloveniji. Nobenega znamenja pa ne vidimo, da bi se mogel nemogoči položaj denarnih zavodov saan
od sebe popraviti. Pni tem prihajamo hkratu do zaključka, naglasa spomenica, da dobiva slovensko ljudstvo vtisk, kakor da bi na odločujočih mestih ne biLo pravega razumevanja za rešitev tega vprašanja.
Spomenica potem našteva prizadele denarne ustanove in opisiuje njih kočljivi položaj, ki se že polnih šest let ne premakne z mrtve točke. Najbolj je prizadeto naše zadružništvo, ki iima zitoranih v svojih denarnih zadrugah skoro polovico, skuipaj z regulativ-nimii hraniliniicami v Sloveniji pa celo štiri petine vseh hranilnih Vlog v Sloveniji. Najmočnejša zadružna ustainova je Zadružna zveza, ki ima včlanjenih 338 denarnih zadrug z 88.914 zadrugarji. Članice Zadružne zveze v Ljubljani imajo po vsej Sloveniji čez 300.000 vlagateljev, ki imajo skupaj naloženih v zadrugah 945 milijonov dinarjev vlog, ki so zdaj skoraj vse zamrzle. Poleg Zadružne zveze združuje Zvetza slovenskih zadrug v Sloveniji 150 denarnih zadhrug z 61.344 zadrugarji in z nad 500 milijoni dinairjev Vlog. Sku-
paj z ostalimi denarnimi zadrugami šteje slovensko zadrugarstvo čez 500 zadrug z okrogu lo 1500 milijoni dinairjev vlog. Naposled je še v 29 regulativnih hranilnicah v Sloveniji 1040 milijonov dinarjev Vlog, last 388 000 vlagateljev.
Ves ta ogromni denarni ustroj je danes pod težo hude denarne stiske. Komaj četrtina omenjenih denarnih ustanov je amožrna rednega poslovanja in izplačevanja Vlog svojim vlagateljem v celoti. Pod zaščito je celotna Zadružna zveza sama in 180 pri njej včlanjenih denarnih zadrug, dalje tudi €0 denarnih zadrug^ članic Zveze slovenskih zadrug.
Slovenskih denarnih zadrug in regulativnih hranilnic ne zadene krivda na teh težavnih razmerah. Te denarne ustanove so na eni shrani žrtve težav, v katere so zaš:i denarni zavodi, pri katerih so imele naložene svoje rezerve, na drugi strani pa so žrtev popolne zaimrzlosti njihovih naložb pri kmečkih dolžnikih. Splošne gospodarske razmere so torej tisti krivec, katerega žrtev so z raj vse te številne denarne zadruge in rogu1 al i -ne hranilnice. Tem gospodarskim razirreram so zadruge morale podleči in so tudi zd: j sproti njim brez moči. Zato je največja dt -nost diržave, da priskoči na pomoč. Gre a ozdravljenje celotnega slovenskega denarnega. gospodarstva in državi nikakor ne m ; t biti vseeno, kdaj in kako to gospodarstvo ki toliko prispeva k skupnim dajatvam, i a: krepko zadiha in čisto ozdravi.
Denarno gospodarstvo v Sloveniji bi potrebovalo večje posojilo, ki naj bi bilo zgolj za zopetno redno poslovanje denarnih zavodov. To posojilo bd moralo biti seveda prime- no poceni, ker visokih obresti zlasti manjš; denarne zadruge ne bi mogle prenesti.
Spomenica dalje zahteva, naj se iapremoni določba v uredbi o kmečki razdolžitvi v ' em smislu, da se ukine tisti njen del, po kater >m morajo denarne zadruge in regullativne hra-mitaice pokriti četrtino kmečkih dolgov ia svojih rezerv; nadalje nia: se zviša obr >s>tna mera državnih kmečkih obvez,nositi na 4 odstotke in naj se kmečki dolžniki ne prenesejo na Privilegirano agrarno banko.
Hkratu zahteva spomenica, naj bi dobila' Zadružna zveza v Ljubljani za svoje čflanicel 260 milijonov dinarjev posojila po en in pol do dva odstotka, Zveza slovenski z<r drug za svoje člainice 85 milijonov dinarjev posojila po dva do dva in pol ostotka, reguta« tivne posojilnice pa tudli 85 milijonov dinarjev posojila po tri ostotke obresti. Vsa tai posojila v skupnem znesku 430 milijonov dinarjev naj bi bila dana na 15 letno dobo. Raz, lične oforestne mere za razna posojila so določene zato, ker so tudi posojila posamezni® ustanov bila dana po različnih obrestnih me, rah.
Takega velikega posojila pač nihče drtuigf me more izplačati kakor samo Narodna ban* ka. Kolikor bi Narodna banka zahtevala višje obresti od zgoraj navedenih, naj bi jih krila izrednih proračunskih sredstev sama. Te na, videzne žrtve, ki bi jih država s tem utrpela« bi država že v dobrih treh letih v obliki po« večanih idajatev dobila intalzaj. Z uredl'tvija denarnega gospodarstva bi se namreč v Slo« veniji kmalu dvignila gospodarski, delavnost,-pri tem bi pa tudi sami po sebi narasli do>-hodki diržave.
ftf
Naposled spomenica še poudarja, da je tudi pravično, če država nekaj žrtvuje za ozdravljenje denarnih razmer v Sloveniji. Zumo je namreč, da prejema država iz Slo-
Ljubljamski dnevnik »Slovenski dom« je te pisal, da je bH v Dolenjem Logatcu aretiran Slovak, ki je podrl evharistični križ. Ta iMovelk je priznal, da je pristaš Jugoslovenske nacionalne stranke. Naposled je priznal, da a»u je padla misel v glavo, da bi se spravil nad evharistični ikriž, na poti proti domu, ike se je bil vračal s sokolske veselice.«
K tej vesti piše »Jutro«, da je bil res pred. zadnja ponedeljek zjutraj v Logatcu spet pod-žagan evharistični križ. Res je tudi, da je bft storilec aretiran in da je svoje dejanje jaizmal. Saj mu drugega tudi ni kazalo, ker gja je storil podnevi, da so ga ljudje lahko videl. -Vse drugo, kar piše »Slovenski dom«, $na je gtrdo obrekovanje. Aretiranec ni ne član organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke ne čdan Sokola in tudi ne nobenega drugega nacionalističnega društva. Bil pa je svoječasno član bivšega Orla. Je sin pobožnih Staršev in dve njegovi sestri sta marljivi čla-
Politični mM
Ker se londonski odbor za nevmešavanje ▼ španske razmere ne more sporazumeti, od. tnosno ker vse angleško prizadevanje, pridobiti Italijo in Nemčijo za sodelovanje, ni deležno uspeha,
je Francija s posebno noto odpovedala odboru nadzorovanje španske meje v Pirenejih.
Od torka opoldan nadzoruje to mejo Francija sama. Zagrozila pa je, da bo odpravila še to nadzorovanje, če do petka ne pride do sporazuma. V petek bo angleška vlada stavila odboru nove predloge, ki naj omogočijo sporazum. Sklep francoske vlade, da začasno
»Kaj ti je pisal?« jo je izpraševala. »Ali je kaj lepega?«
Izprva je bila Marija v zadregi in sramovala se je. Nerodno ji je bilo, da bi tudi botra zvedela vse, kar ji Andrej sporoča. Mislila je, da se bo botra smejala, ko bo brala vse Andrejeve zaljubljene besede. Pa ji je le pokazala prvo pismo. Videla je, da se je zmotila. Botra jo je mala razumeti, ne samo kakor mati, ampak tudi kakor tovarišica. In uživati je znala vsako Andrejevo lepo besedo prav tako kakor ona. Zato ji je potem pokazala vsako pismo. Srečni sia ga brali in toliko, da še odgovorov nista skupaj napisali.
Zdaj pozimi, ko sta bili ves dan skupaj, sta »e prav za prav šele čisto spoznali.
Za božič sta sklenili ostati doma. Kaj naj bi bili tudi v vasi počeli, zlasti ker je bilo tako slabo vreme? Botra na vasi ni imela dosti jfliancev, ker. se je držala zelo sama zase, kar je izgubila moža. Saj še ob navadnih nedeljah ni šla dostikrat na vas. Navadno je take dni sedla za uro ali dve sama v kot, vzela molitve-nik v roke in ga prebirala. Tako je našla dovolj priložnosti za molitev doma in ta ji je prinašala prav toliko utehe in miru kakor drugim cerkev.
Za Štefanovo se je pa le odločila, da pojde na vas in v cerkev. Tudi Marija bi bila rada šla z njo, že zaradi tega, da bi na pošti povprašala, ali je kaj zanjo prišlo, toda botra ji je
vesiije letno najmanj 150 milijonov dinarjev davkov več, kakor pa jih v oblSki svojih izdatkov na področju Slovenije vrača.
niči logaškega ceAveoega zbora. Huiio pa je
bil sprt z nekaterimi krajevnimi klerikalnimi veljaki. Tudi svojega grdega dejanja ni izvršil, »ko se je bil vračal s sokolske veselice«, marveč zjutraj, ko je odhajal na delo. Kaj ga je do dejanja navedlo, bo pokazala sodna preiskava. Vsekakor je zelo čudno to, da je šel podirat križ v času, ko je moral vedeti, da ga bodo ljudje videli...
Pošteni Logatčani se zgražajo, da skuša »Slovenski dom« to obsodbe vredno dejanje naprtiti nacionalistom. Vrhu tega je treba opozoriti, da se je zgodilo prvič, da je bil storilec ugotovljen, čeprav je bilo porušenih že več ducatov evharističnih križev. Ljudje po deželi so si ustvarili o krivcih svojo so<$bo, ki je bistveno drugačna od sodibe gospodov pri »Slovenskem domu« in »Slovencu«. Napačna vest, ki jo je prinesel »Slovenski dom« pač le zato, da bi zlil golido gnojnice na na. cionaliste, da mnogo mislita.
ukine mednarodno nadzorstvo v Pirenejih in da bo sama nadzorovala mejo, je povzročil v nemških listih veliko gonjo proti Franciji in Rusiji, češ, da Francija očitno podpira španske republikance. Zanimivo je stališče Poljske, ki obžaluje okoliščine, ki so pripravile Italijo in Nemčijo do tega, da se umakneta iz nadzorstva v španskih vodah, ugodno pa sprejema pred'og Francije in Anglije, da se tema dvema državama poveri vse nadzorstvo na morju.
Zadnje so prihajale iz Španije vesti
o u«pešni republikanski ofenzivi proti
frankoveem.
Ofenziva se je začela že predzadnji torek pri Valdemoriju južnovzhodno od Esccriala. Republikanci so zasedli vrsto krajev. V celem so iztrgali frankoveem iz rok na<i 130 kvadratnih kilometrov ozemlja. Po nekih vesteh je zdaj pričakovat! Francov protinapad. —
dejala, da je bolje če ostane doma, da bo hišo varovala, na pošto pa bo stopila že ona sama in pogledala, ali je kakšno pismo iz Zagreba ali pa iz Srbije.
In kako prav je imela teta, ko ji je svetovala!
Ko je prišla namreč na vas, ji je kmalu prišlo mimogrede na uho nekaj o človeku, ki je v Zabukovju na sveti večer zmrznil. Ker je vas dobro poznala, je radovedno vprašala, kdo je to bil. Povedali so ji, da je bil ta nesrečnik Kačar.
Prebledela je in toliko, da ni kriknila. Vprašala je nekaj podrobnosti in vse zvedela. Nekaj jo je stisnilo pri srcu.
»In kdaj bo pogreb?« je še dejala z glasom, ki je drhtel.
»Jutri ga bodo pokopali,« so ji povedali.
Jutri! Marijinega očeta. In sirota uboga niti ne sanja, kaj se je doma zgodilo.
Ali naj ona o tem molči ? Ali naj ji vse pove ? Ti dve vprašanji sta ji blodili po glavi, ko se je vračala proti domu. Ni si vedela odgovora. Kaj bo rekla uboga Marija, ko bo to zvedela? Ali bo mogla strašni udarec prenesti, zdaj, ko se je komaj nekoliko pomirila?
Marija je stopila na prag, ko je zagledala botro, ki je počasi stopala čez vrt.
»Botra, ali je kaj pošte?« jo je hlastno vprašala, ko je videla njen veseli, razigrani obraz.
Po vefrteh iz Salamance je Franco izjavil, da je proti umaknitvi prostovoljcev, kakršne zahteve so se stavile v odboru za nevmeža. vanje.
Na Daljnem vzhodu so se zelo
poostrile napetosti med Kitajsko in japonsko.
Razume se, da Kitajci ne gledajo z zadoščenjem Japoncev, ki so se zarili v njihovo ozemlje. Pa je prišlo te dni nemadno do izgredov med japonskimi in kitajskimi četami. Pred Pejpingom se je razvila krvava bitka. J-aponske čete so hotele zavzeti mesto, a so bile z velikimi izgubami odbite. Japonci so dobili velika ojiačenja. Ni izključeno, kakor izvajajo razni listi, da je Japonska nalašč izzvala spor s Kitajsko. Tako bo imela povod napasti Kitajce izvršiti svoj načrt, namreč zasesti vse sevemokitajeke pokrajine.
Seje naše narodne skupščine se nadaljujejo.
Zako« o ribarstvu v sladkih vodah je bil sprejet, konkordat pa pride na vrsto v petek ali Soboto.
Na seji odbora za preučitev konkordat a je član odbora Milan Banič predlagal, naj se razprava o konkordatu preloži, dokler Nj. Svetost patriarh Varr.ava ne ozdravi. Predlog je bil odklonjen z večino glasov. Med prvimi, ki so posegli v razpravo, je bil poslanec dr. Kumanudi, ki je nastopil proti konkondatu.
Gospotforstoo
Peronospora se javlja v nekaterih vinogradih
Kmetijski oddelek banstke uprave poroča: Za razvoj vinske trte neugodno vreme ograža v zadnjem času vinski pridelek. Nesreča bi bila gotovo podobna lansiki, če ne bi vinogradniki posvečali škropljenju večjo pozornost. Pe-rnospora se je kljub temu ponekod močno pojavila, in sicer tudi na grozdju. Nekateri srezi so posvečali zatiranju bolezni na vinski trti posebno pažnjo, kar je pohvalno omeniti Med temi srezi so Lendava. Ljutomer, Novo me«to, Brežice, Šmarje pri Jelšah. Temeljito je preučevala nastop peronospore banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
O, če bi Marija vedela, kaj se je zgodilo, ne bi bila tako vesela.
Ali naj ji pokvari veselje? Ali naj ji razkrije, kaj se je primerilo?
Težak je bil boj, ki ga je morala botra boriti s samo seboj in s svojo vestio.
Ne. molčala bo. tako se je odločila.
In pričakujoči Mariji pove. da ni nič pošte zanjo, in da tudi nobenih novic ni nikjer zvedela.
Vendar pa Marija čuti. da se je nekai moralo zgoditi, da ni vse tako kakor je bilo. in kakor bi moralo biti. Kaj? Tega ne more odkriti. Botra je tako skrivnostna, tako v^e zsTTrta. Tn ko ji rwve svoj snim. botra mo'či.
Tn tako je minil ta dan. Naslednji dan ie Marija že pozabila .svoj strah, svojo prikrito bojazen, in njeno življenje je spet začelo mirno teči dalje.
*
Na Kaoarjev nogr^b prišlo v 7?bukovie fnliVrv liiidi. Volmr 7.p dolco ne. T^afar sicer ni bil bog ve kako znan. toda vest o njegovi nenavadni smrti ie le presenetila ljudi in jih prignala na pogreb.
Domači hlapec Miha je spremljal vdovo na pokopališče. Dan pred pogrebom se ie nekolik""« pomirila, ker nač ni videla mrliča, ki je ležal v mrtvašnici, zdaj. pred ljudmi in črno krsto, ki jo bodo vsak trenutek izpustili v zamrzlo zemljo, jo je spet prevzelo. Zameglilo se ji je pred očmi in padla bi bila, če je ne bi bil Miha prijel pod roko in jo držal. Kakor skozi meglene sanje je videla, kako je župnik blagoslavljal krsto, slišala je, kako je ob grobu govoril, da je njen mož izgubil življenje, ko je hotel opraviti svojo krščansko
Kdo je podžagal
evharistični križ v Logatcu
MIRKO BRODNIK:
12
JUBEZEN NE UMRE
Iz mnogih vinskih okolišev prihajajo pritožbe, da se škropljenje površno izvaja, da se ne upoštevajo navodila za napravo škropiva, Srez Ljutomer javlja, dia so se leftes najbolje odrezali oni vinogradniki, ki so škropili prvič okoli 23. maja, drugič v začetku junija, tretjič sredi junija in četrtič ob koncu junlija. Potrebno bo še peto škropljenje v prvi polovici t. m. in morda tudi šesto, kar bo odvisno od vremena. Pritožbe prihajajo tudi zaradi sene-nega črvačka in kiseljaka, ki povzroča ponekod občutno škodo po grozdju.
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na sejmu v Kranju so bile za kg žive teže nastopne cene: volom I. 6.50, II.
6,	m. 5.50, telicam I. 6.50, H. 6, m. 5.50, kravam I. 6, IL 5.50, ilL 4.40, teletom I. 8, II.
7.	prašičem špeharjem 9, prašičem pršutarjem 8 Din. Cene mesu: govejemu I. 10 do 12, H. 8 do 12, D3. 7 do 9, svinjini 16, svinjski masti, 19, slanini 24.
HMELJ. Nemška sekcija Žaiteškega hmelj-skega združenja poroča, da je razvoj hmeljske rastline v žateškem okolišu malo zadovoljiv. Stalno menjavanje vročine z občutnimi ohladitvami pri nezadostnih padavinah vpliva neugodno. Zgodnji nasadi so povsod v cvetju, vendar je cvetje prav redko. To velja za 60 odstotkov vseh nasadov. Pri ostalih nasadih se lahko pri zadostnih padavinah stanje še precej popravi razen pri zelo poznih, ki kažejo slabo. Živalskih škodljivcev ni, pač pa so povsod vi dni znaki per ono spore.
Sejmi
18.	julija: Kropa (kramarska nedelja).
19.	julija: Oplotnica, Velenje, Zabukovje;
20.	julija: Bogojina, Loka pri Žusmu, Vitanje;
22. jiuldja: Slivnica pri Celju (Sv. Urban), So.
dražica, štrigova; 24. julija: Semič.
Drobne vesti
= Majhen izvozni prebitek pšenice se obeta. Na konferenci, ki se je vršila pretekli teden v Prizadu v zvezi z novo žetvijo pšenice, se je ocenjeval tudi izvozni prebitek. Splošno se je naglašalo, da od letošnjega pridelka pšenice ne bomo mogli izvoziti več kakor 25.000 vagonov. Izredno slaba je bila letina ječmena. Kakor se sodi, bo pridelka komaj za domačo potrebo. Morda ga bo še celo manjkalo.
dolžnost, čutila je, kako je drsela krsta po vrveh, kako so padale grude prsti nainjo, votlo in zamolklo, izprva posamezna, potem pa v kopicah. Potem pa je bilo iznenada vsega konec, da sama ni vedela, kdaj in kako. Čutila je samo, da jo je Miha še tesneje prijel pod roko in potem je morala iti dalje s pokopališča. Pri cerkvi jo je čakal voz. Miha je menda slutil, kako bo, in zato ga je naročil, da ne bi imel ob povratku težav z njo. In potem sta se peljala domov.
Ko se je popoldne Kačarica spet nekoliko pomirila, je začela premišljati, kaj naj zdaj stori. Spomnila se je tudi, da Marije ni nihče obvestil o očetovi smrti. V zmedi so na to pozabili. O, če bi bila Marija zdaj tu, če bi pomagala! Kačarica je začutila, kako jo potrebuje. Da, iz Zagreba jo mora poklicati. Zdaj se bo vrnila, zanesljivo se bo vrnila, saj se na mater ne more hudovati. In vedeti mora, da mati ne more vsega v hiši voditi.
»Miha,« je rekla hlastno, ko je hlapec prav tedaj stopil v hišo. »Mariji bo treba pisati, naj se takoj vrne. Nihče je ni obvestil o očetovi smrti.«
»Kaj ko bi ji brzojavili?« je prevdarno rekel Miha. »Jutri bo že imela obvestilo in če se bo takoj pripravila,-bo pojutrišnjem že lahko doma.«
»Pa res,« je pritrdila Kačarica. »Da, brzo-javila ji bova.«
Začela sta sestavljati brzojavko, toda oba tašnega dela nista bila vajena, in naposled je Kačarica dejala, da bo pač najbolje, če prosi Miha poštarico, naj ona sestavi brzojavko. Dala mu je nekaj denarja in ga poslala v vas no pošto.
= Nove srebrne kovance bomo dobili šele leta 1938. Predlog zakona, da se vzamejo stari kovanci iz prometa in da se izda nov kovani denar, je skupščinski finančni odbor že preučil in je izvršil manjše spremembe. Najvaž-nejiša je ta, da bodo srebrni kovanci po 50 in 20 Din nosili letnico 1938 in ne 1937.. kakor je bilo predloženo.
DOPISI
GLOBOKO PRI BREŽICAH. Tukajšnja ga silska četa proslaivi na Jakobovo nedeljo 25. t. m. 10 letnico ustanovitve z gasilsko vajo ga. silskih čet iz Dečnih sel, Pišec in Globokega, združeno z gasilsko vrtno veselico, ki bo v hrastini Martina Lepšine v Globokem Čista dobiček je namenjen za gradlbo gasilskega dio-ma, za/to so vabljeni prijatelji gasilstva k obilni udeležbi.
SV. MARTIN NA POHORJU. V nedeljo 18. t. m. ob 9. bo blagoslovil knezoškof dr. Ivan Tomažič ob prisotnosti zastopnikov ob-lastev nove zgradbe na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju.
Domoče novosti
*	Rumunskl kralj se je vozil skozi Ljubljano. Z beograjskim ekspresnim Vlakom je poitoval 10. t. m. skozi Ljubljano rumunski krailj Karol, namenjen v Pariz. Vlaku je bil za vladarja prijateljske države priklopljen poseben salonski voz.
*	Rojaki iz Amerike prihajajo na počitnice. Z gorenjskim brzim vlakom je prispela pred dinevi v Ljubljano spet večja skupina okrog 150 ameriških rojakov, v kateri so poleg 40 Slovencev in nekaj Srbov po večini Hrvatje. Na glavnem kolodvoru so bili ameriški rojaki desežni prisrčnega sprejema. V Ljlubljani je slovenska skupina izstopila, vlak s hrvatskimi izseljenci je pa nadaljeval pot dO Zagreba.
*	Gasilskim župam in četam! Člani in na-raščajniki prostovoljnih gasilskih čet uživajo po členu 41. splošnega pravilnika o voznih olajšavah polovični popust na železnicah, kadar se vozijo na zajednične alii župske gasil-
In še tisto popoldne je odšla v Zagreb brzojavka, v kateri je bilo napisano:
»Oče umrl. Vrni se takoj domov. Mati.«
In ta brzojavka je odločila nadaljnjo Marijino usodo.
XIII.
Andrejev božič.
Andrej je bil ta božič kaj slabe volje. Prvič se mu je primerilo, da na takšen dan ni bil doma med svojimi ljudmi, ampak v tujini. In še nekaj drugega ga je bolelo. Skoraj vsi njegovi znanci, ki so bili v istem kraju, kakor on, so dobili od doma za praznik kakšen pri-boljšek, On pa ničesar. Vojak, ki je tisti dan pred božičem nesel pošiljke s pošte, je sopi-hal pod težkim bremenom, kajti bilo je brez števila manjših in večjih zavitkov. Samo za Andreja je prišla le nerodno popisana dopisnica, na kateri sta mu oče in mati želela srečen božič.
Saj je res materi rekel, da mu ni treba ničesar pošiljati, ker ima dovolj denarja s seboj, vendar pa mu je bilo zdaj hudo. Ni mu šlo za denar, toda kakšen spomin z doma bi mu bil le drag, čeprav samo kos kolača ali prekajenega mesa.
Nekako se je potolažil s tem, da so ga njegovi tovariši, ki so bili srečnejši, povabili v svoj krog in mu postregli z vsem, kar so sami dobili. Tako je nekako pozabil, da je bil edini med njimi prikrajšan. In razen tega mu je pošta prinesla »Domovino«. V njej je prebiral zgodbe, novice iz domačih krajev, tako, da prav za prav ni nikoli čisto izgubil zveze z njimi.
ske zlete, in sicer: a) če jih potuje z istim vlakom vsaj šest v Skupini in imajo vsi članske izkaznice; b) če izda gasilska četa vodji potovalne Skupine v dveh izvodih objavo, ki mora vsebovati naziv gasilske ediinice, progo od železniške postaje ... do..., odhod dne ... povratek dne ..., ime vodje in imena članov, ki potujejo; c) če potuje več kakor trideset članov, mora četa prijaviti to vsaj 24 ur prej postajnemu načelniku odlhodine (vstopne) železniške postaje.
*	Na dopust iz Abesinije. Te dni je prišel naravnost iz Abesinije domov v Zagorje na bolezenski dopust Minko Barej, sin upokojenega rudniškega zidarja Ivana Bareja. Minko Barej se je rodil v Zagorju, a je zamudil rok za pridobitev našega državljanstva in je pred šestimi leti odslužil vojaščino v Italiji. Ko se je vrnil domov, ni dobil več dela pri rudniku in ker je bilo iskanje zaslužka tudi v drugih krajih brezuspešno, je odipotoval v Italijo, kjer je bil sprejet v vojaški delavski oddelek ki je bil poslan v Abesinijo. Kmalu je pisal staršem v Zagorje iz onih krajev, kjer se je njegov oče Ivan pred več ko 40 leti boril kot italijanski vojak proti Abesincem. Mladii Ban rej ve marsikaj zanimivega povedati iz Abesinije. Svoje spomine namerava tudi napisati Italijanska vlada je lepo skrbela za svoje vojaštvo v A be sini ji in delavski vojaški odlctel-ki imajo poleg hrane še po 28 do 30 lar na dsaav, Delavski oddelki gradijo ceste, udejstvujejo s8 pa tudi pri naprednem kmetijstvu iin tako mnogo koristijo domačemu prebivalstvu. Evfc ropcem je neprijetna samo huda vročina. Ko bo okreval, se bo Minko Barej spet vrnil r Abesinijo, kjer ima prav dober zaslužek.
*	Kopalna vlaka na progi Ljubljana gla^ ni kolodvor — Škofja Loka. Od 8. t. m. dat, lje vozita na proga Ljubljana gl. kol. — Škofi*, ja Loka kopalna vlaka 932 in 927. Odhod k« palnega vlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 12.3Ejt prihod v Škofjo Loko Loko ob 13.14. Povirta* tek kopalnega Vlaka iz Škofje Loke ob 18.1Q|j prihod v Ljubljano gl. kol. ob 18.48. Podim* ben vozni red je razvidlen na stenskih voznih redih. Kopalna vlaka bosta vozila do preklica dnevno redno. Znižane cene povrait* nilh voznih kart iz Ljubljane znašajo za Šti VicLVižmarje za 2. razred 4.50, za 3. razred*-3 Din, za Medno in Medvode za 2. raarerf 7.50 Din, za 3. razred 5 Din, za Gorenjo vas—> Reteče 2. razred 10.50 Din, 3. razred 7 Din, za Škofjo Loko 2. razred 12 Din, 3. razredi 8 Din.	-i
Za božič so imeli vojaki dva dneva prosto! Andreju, ki se je že navadil vojaške suknja je bilo kar dolgčas, ko ni imel nikakšnega dela. Da bi se ta dan lotil knjig, ki mu jih je dal tovariš, tudi ni maral. Tako je pohajkovat sem in tja, se pogovarjal s tovariši in večji del dneva prespal.
Za Silvestrovo so se prijatelji zmenili, dja bodo napravili majhno domačo zabavo. Hotarc so praznovati začetek novega leta, ki ga bodd še vsega prebili pri vojakih. Preudarjafi adf kaj bi naredili, da bi ga najlbol|je prostavilL Andrej se teh njihovih pomnemkov na udeležit kajti tisto dopoldne je spet prišla »DomoviaaK in zdaj jo je moral prebrati do poslednje vrsfljg kakor vselej. Najprej seveda oba romana, ijl ju kar pričakati ni mogel. Potem pa domaČe vesti. Tu pa mu je kmalu obstalo oko na kratkem poročilu:
»Iz Zabukovja: Kakor nam poročajo s« na sveti večer smrtno ponesrečil posestnik Kačar. Bolan se je odpravil k polnočnid. Na poti proti cerkvi, ki je dobre pol ure oddal na od njegovega doma, je zašel, v snegu one$> mogel in zmrznil. Drugi dan so ga dobili ml* tvega.«
Andrej je prebledel. »Za boga, ali je mon goče? Še enkrat je prebral poročilo, toda nq> ni se zmotil. Ponesrečenec ne more biti nih&S drug kakor Marijin oče.	^
»Ena ovira je že odstranjena,« to je bflS prva misel, ki ga je prešinila, toda takoj jS je preajnal. Kako je mogel sploh kaj falfcegBS misliti?
Potem se mu je vsililo še nekaj drugega. Kaj bo zdaj z Marijo? Ali ona že ve? Ali jo bodo odkrili? Ali se bo vrnila? Vsa ta vpra*
| • Elektrifikacija Savinjske doline. Glavnemu odboru za elektrifikacijo krajev v občinah [Vranskem, Sv. Juriju ob Taboru, Gomillskem Braslovčah in Sv. Pavlu pri Preboldu je uspelo elektrifikacijske priprave rešiti toliko, da Ibodo mogle Kranjske deželne elektrarne v I^juibljaini gradbo elektrovodov in druga dela začeti najlbrž že oikitabra. Kaže, da bodo te ob-fine imele že prihodnjo zimo elektriko iz Velenja. Stranke, ki se doslej iz kakršnihkoli rarilogov še niso prijavile kot zanimancd, naj Storijo to pri krajevnih članih odbora najkasneje do 20. t. m. Poznejše prijave se ne bodo mogle uvaževati.
*	Postanek brzih vlakov v Rimskih Topli-fcaJi. Za časa glavne sezone (od 10. julija do ^vštetega 15. septembra) imajp v Rimskih To. |pBcah postanek vsi tarzi vlaki Iz Rimskih To-
Eodhajajo v navedeni doti brzi vlaki proti nemiu mostu ob 4.30 in ob 15.38. proti jbonu pa ob 1.25, in ob 14.35.
' * Na Krasu iščejo premog. Italiji primanjkuje premoga, a ga potrebuje izredno mnogo za svojo industrijo, železnice in ladje. Zaito Bo z veliko vnemo začeli iskati v Italiji ležišč jpresmoga. Največ upanja imajo od Julijske krajine, kjer mislijo, da bo premoga in rud največ. Na več kakor 40 krajih so začeli vr-IfcaJti med Rodikom pri Divači in Vremsko dolino in prišli pri tem že do globine 600 metov, ZaitMi so ob manjše premogovne žile. Gotovo je iskainje v zvezi z nekdanjim premogovnikom v Vremski dolini (Britofu), kjer »o kopali lignit, a se ni izplačalo, ker ni bilo (pravih prometnih zvez. Mislijo namreč, da eo ležišča premoga večja in niso omejena le Da Vremsiko dolino samo.
*	Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni k vo-jjakam in imate pravico do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čimprejšnjega vstopa v fcadier, odložitve službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako tfe rok zamujen, se me da več pomagati! Pojasnila daje za malenkostno plačilo Per Sirarne, kapetan v pok., koncesionirana pisarna, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 Din.
*	Sprejem v podoficirske šole. Artilerijska podoficirska šola v Čupriji, inženjerska pod-oficirska šola v Mariboru in pomorsko-zrako-jplovtna, starost od 18 do 21 let, strojna mornariška, starost od 15 in pol do 18 in pol leta. Pojasnila se dobijo pri Peru Francu, ka-petanu v pok., Ljlubljana, Maistrova ulica 14.
Priložiti je kolek ali znamko za 6 Din za od-govor.
*	Strašno neurje nad Halozami. Prejšnji četrtek proti -večeru so se pričel zbirati nad Ptujskim poljem temni oblaki Okrog 20. se je med gromom in bliskam, M ju je spremljal močan vihar, vlila ploha in poplavila polja. V Ovetkovoiih je strela udarila v gospodarsko posopje Krumpda Franca. Poslopje, ki je bilo novo in s slamo krito, je zgorelo do tail. Poškodbe po polju je bdlo mogoče šele v petek podinevi pregledati. Kolikor se je moglo ugotoviti, je toča z viharjem najlhuje divjala med Pesnico in Dravo. V Forminu je nuvalo dlrevje in toča je potolkla koruzo in krompir. Snopje, kolikor ga je bilo še na polju, je razmetalo po tleh, zaradi česar je tudi pridelek pšenice in rži delno uničen. Še obupnejša poročila prihajajo iz Haloe. V zgodnjih jutmih urah so prihajali viničarji svojim gospodarjem poljancem poročat o groznem opustošenju. Od Brta proti jugovzhodu do Turškega vrha je toča uničila polovico, od tam naprej na Hrvatsko pa ves pridelek. Uničeni so vinogradi in sadovnjaki. Od koruze in krompirja je le tu in tam ostalo kakšno okleščeno stebelce. Ljudstvo obupano vije roke. Že doslej je bilo življenje izredno težavno, zdaj pa bo med ljudmi nastala prava lakota. Pomoč je nujlno potrebna.
*	Po Goriški in Krasu zbirajo ljudje ostanke granat in orožja, ki jih je še zmerom vse polno. V zadnjem času so namreč cene kovinam znatno poskočile. Tako plačujejo trgovci baker že po 8 lir za kg, medenino po 4 Mre. Nabiralcev ne strašijo ne nesreče, ne prepovedi oblastev. Zaradi nabiranja starih granat je bilo v poslednjih dneh samo v Gorici 13 ljudi obsojenih na zaporno kazen po šest mesecev in globo po 100 lir.
*	Huda nesreča se je pripetila pri Sv. Ivanu v Trstu. 33-letna Antonija Furlanova se je pred dnevi na vse zgodaj odpravila k vodnjaku. Na polzikih tleh pa ji je nenadno spodrsnilo, da je omahnila v vodnjak in utonila. Zaradi zgodnje jutrne ure nihče ni opazil nesreče. Ljudje so šele popoldne videli v vodnjaku plavajoče truplo, ki so ga nato dvignili iz globine.
*	Lokomotiva ga je razmesarila. Nedavno se je v Bistrici pri Rušah vrgel pod Vlak 42-letni železniški pomožni delavec Avgust Robnik iz Bezene pri Rušah. Lokomotiva je nesrečneža popolnoma razmesarila. Vzrok samomora so baje družinske razmere.
*	Na Kuku je zgorela zadružna mlekarna.
Iz neznanih vzrokov je nastal požar na Kuiku v tolminskih hribih in uničil do tail poslopje zadružne mlekarne in sirarne z bližnimi stajami za živino, škodio cenijo na preko 15.00Q lir.
*	Strela je udarila v kozolec. Nedavno med nevihto je udarila strela v kozolec mladega gospodarja Valentina Kramarja v Prožinski vasi. Sosedje, ki so takoj prišli na pomoč, so še rešili poleg stoječi s slamo kriti hlev. Na pomoč so prihiteli tudi teharski gasilca. Kou zolec sam je zgorel do tal.
*	Smrten padec po stopnicah. Nedavno je padla 87_letna občinska ubožica Helena šar_ nerjeva v Laškem doma po stopnicah. Pri padcu si je zlcimila desnico, si poškodovala levico in nos ter dobila tudi notranje poškodbe. Starko so prepeljali v celjsko bolniku nico, kjer je zdaj umrla.
*	Avtomobilska Smrtna nesreča se je pripetila v Tuhinjski dolini nad Kamnikom. Gostilni čarka Josipina Trdinova iz Škofje Loke je šla na štajersko po vino. Najela je tovarni avto prevoznika Ravniharja iz škofje Loke, s seboj pa je vzela še svojega 11 letnega sinčka. Hkratu je prisedel na avto tudi škofjeloški trgovec Janez Potočnik. Ko so na Štajerskem prevzeli vino, so se črez Vransko vračali proti škofji Laki skozi Tuhinjsko dolino. Blizu Laz na tako zvanem Kozjem brdu pa je na precej strmi cesti naenkrat odpovedala zavora, šofer se je hotel izogniti nesreči s tem, da je zavozil po bregu navzdol, tako da bi ublažil padec strmine. Na bregu se je pa tovorni avto prevrnil. S tovornega avtomobila se je zavalilo vseh 10 sodov vina po bregu navzdol in pograbilo s seboj tudi trgovca Janeza Potočnika. Janez Potočnik je bil takoj mrtev. Trgovka in njen sinček sta tudi dobila hude poškodbe, medtem ko. je šofer dobil le nekaj prask.
*	Smrt zaradi opeklin. Na Jermanovem vrhu pri Bučki je zadela nesreča posestnico Hočevarjevo Marijo. Ko je bila za trenutek odsotna, je njena dveletna hči Micika prevrnila nase lonec vrele vode. Opekla se je tako nevarno, da ji tudi zdravnik ni mogel pomagati in je dete naslednjega dne umrlo. —■ Podobna nesreča se je pripetila v Pijani gori pri Leskovcu. Poldrugo leto stara hčerka posestnice Gorenčeva Jožica je potegnila nase posodo s kropom in se tako močno opekla, da so jo morali prepeljati v krško bolnišnico, kjer je umrla.
žanja so ga grizla in ni si vedel odgovora nanje.
S tistim Silvestrovim praznovanjem seveda ni bilo nič, vsaj zanj ne. Tovariši so si sicer pripravili zabavo in dobro so se imeli, on pa se ni udeležil njihovega veselja. O polnoči so ga zbudili in mu želeli srečno novo leto. Dre-maje jim je dal roko, potem pa je kmalu iz-nova zaspal.
Brzojavka, ki jo je Kačarica poslala za svojo hčer, je prišla v Zagreb in dostavili so jo Andrejevemu prijatelju, kakor je bilo dogovorjeno. Toda ta se je za praznike odpeljal domov ln vrniti se je mislil šele po novem letu. Tako je brzojavka obležala v njegovem stanovanju.
V Zabukovju je stara KaČarica ?edalje bolj nestrpno pričakovala svojo hčer. Tretji dan je Se mineval, kar ji je brzojavila, toda Marije ni hotelo biti. Niti pisala ji ni. Kaj naj to pomeni? Ali je niti očetova smrt ni ganila? Ali še ne more pozabiti očetove žalitve in njegove jeze, zdaj. ko že počiva v grobu? Ka-čarici se je zdelo, da mora biti njegova hči eelo, zelo nehvaležna.
Toda ne takšna ni. Saj jo pozna, Marijo. Dobra je. Nekaj se ji je moralo pripetiti, ko je ni. Ali je morda bolna? Morda leži in ji ne more niti pisati?
In tedaj je prešla Kačarico nova misel. Sama pojde po hčer! Povedala ji bo, kako je zdaj pri hiši, in če drugače ne pojde, jo bo še prosila, naj se vrne domov. Ce pa je bolna, jo bo negovala, skrbela zanjo, da se pozdravi in jo potem odvedla domov.
In svoj sklep je mislila stara Kačarica čim preste izvršiti.
Zvečer je pobrskala po skrinji. Pogledala je, koliko je še denarja. Čeprav niso živeli ravno najbolje, je njen mož, ki je sam gospodaril, prihranil precej stotakov. Nekaj je šlo za pogreb, za dobra dva tisočaka pa je skoraj ostalo. Od tega denarja je vzela Kačarica pet stotakov in zavezala jih je v robec, da jih bo imela za pot.
Drugo jutro je vstala na vse zgodaj, ko je bilo še temno. Praznično se je oblekla v črno. Skuhala je zajtrk, ki je že zavrel, ko je šele Miha stopil v kuhinjo.
»Kam pa, mati?« je presenečeno vprašal Kačarico.
»Po Marijo pojdem,« je rekla vdova in nesla skledo s kadečimi se žganci na mizo. Potem je začela hlapcu naročati: »Če bo le mogoče. se jutri zvečer vrnem. Drži se doma, in glej, da bo vse, kakor mora biti. Ne pozabi skrbeti za krave in prašiče, pa pot malo razširi. Marijo bom privedla s seboj in doma bo morala ostati.«
Hlapec je že sedel za mizo, segal z veliko žlico v mleko in žgance ter pritrjeval njenim besedam. Niej sami se ni liubilo dosti jesti. Prav nič teka ni imela. Potem je premislila, ali naj že gre. Vlak se odpelje okoli enajste ure, do postaje bo pa imela ob tem vremenu in po taki poti tudi najmanj debeli dve uri. Da, nekaj časa bi prav za prav lahko še ostala doma. Toda ne, rajši pojde takoj, da je ne bi skrbelo, ker bi utegnila zamuditi.
In šla je. Na pragu je še enkrat zabičila hlapcu, naj pazi na dom, potem pa je kmalu njena črna senca izginila za ovinkom.
Najmanj uro prezgodaj je prišla na postajo. Vsa razgreta je šla v čakalnico in si ku-
pila vozni listek. Drag je bil. Pa je menda res daleč v Zagreb, ko še železnica toliko stane. Gledala je okoli sebe. Še nikjer ni bilo žive duše, razen ljudi, ki so imeli na postaji službo. Potem se ji je ustavil pogled na uri in videla je, koliko prezgodaj je prišla. Stisnila se je k peči na klop. Pot jo je utrudila, toda zadremati se ni upala, da morda ne bi zaspala in zamudila vlaka. Kakor v nekakšni vročici je strmela predse.
Pomislila je, koliko let se že ni vozila z vlakom. Smejala bi se bila človeku, ki bi ji bil pred desetimi dnevi dejal, da pojde tako kmalu v Zagreb.	»
Počasi se je začela čakalnica polniti. Bili so po večini ljudje, ki so se hoteli vrniti po božičnih počitnicah z dežele v mesto. Kačarica je slišala neko neznano nališpano žensko, ki je pri okencu vzela prav tako kakor ona listek tretjega razreda v Zagreb. Sama pri sebi je sklenila, da bo šla povsod za njo, češ, ta bo že znala pravo pot. In če bo mogoče, se bo seznanila z njo.
Dolgo ni hotelo biti vlaka. Nazadnje pa je le začula vriskanje lokomotive in potem je železni stroj pridrvel na postajo, ves bel od slane. Kačarica je hitro vzela culo, v kateri je imela nekaj jedi, in stopila za nališpano neznanko, ki je bila tudi namenjena v Zagreb.
Na peronu se je gnetlo polno ljudi. Nekateri so prihajali, drugi odhajali, vsi obloženi s košarami in kovčegi. Gnetla se je med njimi in nazadnje s težavo zlezla v vagon, kjer je k sreči odkrila prazen prostor v bližini svoje neznanke.	t

Ome. ki jamči najboljšo kakovost
ELI DA MILA

' * Strela je zanetila požar. Nedavno je med nevihto (treščilo v hlev posestnika MLrniilka na Ljubečni pri Celju. Poslopje je pogorelo do tal. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Trnovelj, Gaiberja in Celja, ki so se takoj lotili gašenja.
*	Strela je zažgala. V Dulah pri Bučki je Strela posestnici Ceciliji Krkovičevi upepeli-la gospodarsko poslopje s hlevom in dvema govedoma. Domačini in buaenski gasilci so preprečili razširjenje ognja.
*	Utonil je. V potoku Raoni je utonil triletni Emil Kirar, sin posestnice iz Hrvaškega broda.
*	Smrtna nesreča s flobertovko. Iz Sodraži-Ce nam pišejo: V petek zjutraj se je pripetila tia Sinovici pri Sodražioi huda nesreča. Pri po_ sestniku Ivanu Oblaku je z domačima kosi! tudi Gregor Modic iz Brinažioe pri Sv. Gregorju. Kmalu po 6. uai zjutraj so se vrnili vsi na gospodarjev dom k zajtrkovainju. Modic je skrivaj izročil domačemu sinu Ivanu flobertovko, češ, da naj jo spravi v kaščo, ki je nasproti hiše. Ker se Ivan ni takoj vrnil, je šel oče glediat, kaj je s sinom, da ne pride k zajtrku, a je v stvoje grozno presenečenje našel 18 let starega sina Ivana na tleh s prestreljenim srcem. Kako se je nesreča zgodila, je nejasno. Pokojni Ivan ni znal ravnati s puško in gotovo ni vedel, da je bila nabita. Najbrž Si jo je ogledoval in je pri tem ravnal tako nesrečno, da ga je krogla zadela v srce. Morda se je spotaknil ob pragu in padel tako. da se je puška sprožila. Pokojnik je bil pridem in priljubljen mladenič in edina opora očetu invalidu. Pogreb nesrečnega fanta je bil v nedeljo popoldne pri Sv. Marku. Hudo prizadeti rodbini iskreno sožalje!
*	Zaradi nesrečne ljubezni pod vlak. Pred dnevi se je pripeljal z vlakom na Grosuplje 24-letni mehanik Tone Glavan iz Z apoteka pod Kureščkom, uisfažben na ljubljanskem letališču. Ko se je začel vlak pomikati, se je nesrečni mladenič pognal pod njegova kolesa, ki so mu glavo skoro čisto odirezala. Bil je seveda na mesitu mrtev. O tragičnem dogodiku obveščeno grosupeljsko orožmištvo je prišlo na kraj .tragedije in ugotoviloo samomorilčevo identiteto. Iz poslovilnega pisma, ki so ga dobili pri njem, je razvidno, da je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni, ker so mu starši, ki Imajo v Zapotoku lepo posesstvo, branili vzeti dekle, katero si je izbral. V pismu je tudi določil, da se njegovih 12.800 Din porabi za prevoz trupla v Zapotoik, pogreb in nagrobni spomenik. Pokojni mladenič je bil splošno priljub-
ljen, kar je poka#^A tudi njegova zadnja pot. Bodi mu blag spOuun!
*	Naplavljeno truplo. Blizu Spuhelj je neki potok naplavil truplo okoli 20 let starega madeniča. Orožniki niso pri preiskavi trupla našli nobenih listin, ki bi po njih lahko Ugotovili neznainčevo ime. Pač pa so pri mrtvecu dobili robec s črkama A. R.
*	Strela je zažgala. V Silovi je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Martina Voha in ga upepelila.
*	Smrt na železniškem prehoda v Medlogu. Te dini se je vračal 39-letni rudar ln posestnik Mihael Horjak iz Laškega, ki je bil delil in lepil po Savinjski dolini letake za prireditev gasilske čete v Laškem, s kolesom iz Petrovč proti Celju. Ko je prispel do nezavarovanega železniškega prehoda v Medlogu, kjer se je zgodila pred leti znana avtobusna nesreča in kjer je bilo tudi že mnogo drugih nesreč, je privoaii iz Petrovč večerni osebni vlak. Stroje, vodja je opazil kolesarja in dal tri svarilna znamenja. Ker pa je kolesar vkljub temu nadaljeval vožnjo proti prehodu, je začel strojevodja zavirati vlak, a ni mogel več preprečiti nesreče. Ko je Horjak vozil čez progo, ga je v zadnjem trenutku zadel odbijač stroja in ga odbil kake štiri metre daleč. Odbijač je Hor-jalcu na treh mestih preklal lobanjo in mu prizadejal hude notrane pojškodbe. Horjak je bil prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je umiri.
*	Tri smrtne žrtve nevihte na Hrvatskem.
V nedavni noči je divjala strašna nevihta nad južnim delom Zagorja in nad Zagrebom samim. V Zagrebu so morali ponovno nastopiti
gasilci, ker je voda ponekod vdiria v kleti« stanovanja. V Don ji Bisitri je nenadno narasfal vodia tamošnjega potoka odnesla mlin Petra Severja. V hiši, ki se je prav tako zrušila, so spali mlinar Sever in njegovi dve hčerini Jana in Kata. Vsi trije so, utonili. Razen tega so narasli potoki odnesli še devet drugih mlinov, po raznih zagorskih vaseh.
*	Mrtvec v jarku. V obcestnem jarku prt Vurmatu so našli mrtvega moškega, starega 45 do 50 let. Po zdravniških ugotovitvah in značaju poškodb je možno domnevati, da je postal mrtvec žrtev prometne nesreče in dla ga je povoail neki avto, ki ga zdaj iščejo. Naj nekem travniku v bližini so našli orožniki štiri krave, ki jih je ponesrečenec, po poklicu: očitno gonjač, gnal iz Maribora proti Dravogradu.
*	Otrok je utonil v Savi. V Smledniku se je pripetila huda nesreča. V družbi drugih otrok se je igral pod znanim Pengavovim mli. nom mlinarjev sinček Ivan Zuoan. Otrok je zlezel čez polzko desko, položeno preko struge, na drugi strani pa mu je spodrsnilo, da je padel v Savo in utonil.	>
*	Pod vlak v smrt. Tiik pred železniško postajo v Bistrici pri Limbušu je skočil pod vlak; 42 letni železniški delavec Avgust Robnik, ki je stanoval v Bezeni pri Rušah. Kaj ga j"0i gnalo v smrt, ni mano. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
*	Požar. Na Turškem vrhu pri Sv. Uriwu nu je te dni cgenj uničil posestniku Muršecat Jakobu hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je tudi pet prašičev in tri krave.
lahko s prodajanjem posebne vrste tovornih, konj, ki jih je gojil na razsežnih pašnikih, in z najemnino za posamezna kmetijska gospo* darstva stanu primerno živel in še lahko nalagal denar v banko.
Dokler smo še bili kolikor toliko premožni, smo imeli s svojimi sorodniki le malo stikov. Toda zdaj, ko smo bili pri koncu, je prišlo njegovo pismo kakor božje razodetje. V pi. smu nam je zagotavljal svoje prijatelstvo in, kar je znatno važnejše, svojo pomoč. Izvedeli smo, da so bila Viljemova pljuča že dalje časa načeta in da mu je doktor Easterliag, že imenovani zdiravnik v Stanvaerju, odločno svetoval, naj svojo kratko življenjsko dobo, ki mu je morda še odmerjena, prebije v top, lejšem podnebju. Zato se je odločil odpotovati na italijanski jug in je zaprosil mojega; očeta, naJ »e za časa njegove odsotnosti pobriga za posestvo. Kot oskrbniku mu je po* nudili plačo, ki nam je vzela vse skrbi za vsakdanji kruh.
Skoraj mi ni treba reči, da se nismo dolgo pomišljali in smo prijazno ponudibo takoj sprejeli. Moj oče je odpotoval še tisti večer v Wigtown, med tem ko sva mu moja sestra Esther in jaz — moja mati je bila že pred
leti umrla--sledila nekaj dmi pozneje z dve-,
ma preprostima vrečama, polnima učenih! knjig in raznih hišnih potrebščin.
Drugo poglavje
Angleški veleposestnik bi pri pogledu na; našo novo domačijo Branksome gotovo vihal nos. Toda nam se je zdela kakor palača v na* stprotju z zatohlimi, tesnimi sobami, v katerih' smo dotlej prebivali. Poslopje je bilo obširno
Arthur Cottaai D«yle:
V V
ascevaici
Prvo poglavje
Jaz, John West, slušatelj prava na vseučilišču sv. Andreja v Bdiriburgu, hočem v nastopnih vrstah čim krajše opisati resnično zgodbo, ne da bd skušal umetno povečati njen učinek. Tako bodo tudi vsi dragi, ki razen mene poznajo te čudne dogodke, lahko soglašali z mojim pisanjem, ne da bi mogli reči, da sem se odmaknil le za las cd resnice. Svoji zgodlbi bom dodal še notarsko overovljene izpovedi Isiraela Stakesa, nekdanjega kočijaža dvorca Cloombra, in gospoda Johna Eaisterlinga iz Edinburga, zdiaj zdravnika v Stanvaerju v wigtownSki grofija, in izvleček iz dnevnika generalnega majorja Johna Heat-herstoneja. Ta izvleček se nanaša na dogodke, ki so se pripetili proti koncu prve afgan. ske vojne jeseni leta 1841. V izvlečku bosta natančneje opisani bitka v Teradlskem prehodu in srnirt nekega Gulaba Šaha. Razen tega se moj opis opira na izpovedi prič, ki so pobliže občevale z generalnim majorjem Heatherstonejem.
Moj oče John West je bil znam učenjak, ki se je pečal z vzhodnim jeziki in njih književnostjo. Njegova beseda je imela veliko veljavo pri angleških in drugih evropskih strokovnjakih te vrste.
Iaprva se je bdi posvetil pravu, toda njegove učenjaške težnje so ga tako zaposlje. vale, da mu je ostalo le malo časa za njegovo prakso. Kadar so ga stranke iskale v pisarni, ga navadno niso našle. Pač pa so ga lahko dobile zakopanega med prašnimi papirji v odvetniški knjižmici ali pa v Modroslovskem zavodu, kjer ga je tisoče let stari Manujev zakonik mnogo bolj zanimal kakor zapleteno škotsko pravo devetnajstega stoletja.
Žato ni bilo čudno, da se je njegovo premoženje v času, ko je bil dosegel vitšek svoje slave, skrčilo na nič. Ker" takrat še ni bilo profesorskega mesta za samskritski jezik na Škotskem in je bilo povpraševanje po izdelkih njegove duševne delovnosti zelo majhno, bi se najbrž bila morala naša družina umakniti v zatišje, kjer bi nam modri izreki vzhodnih mož nadomeščali hrano. Toda spričo nepričakovane dobrosrčnosti očetovega polbrata Viljema Fariintosha, veleposestnika v Brank-someju, smo bili iznenada rešeni vseh skrbi.
Farintosh je bil lastnik velikega graščinskega posestva, katerega donosmicst žal ni bila v pravem razmerju z njegovo ogromno razsežnostjo. To posestvo je bilo nedvomno najbolj pusti in dolgočasni del izredno puste in dolgočasne pokrajine. Ker Farintosh kot zakrknjen samec ni imel velikih izdatkov, je
' • Drava Izroča svoje žrtve. Prt Vuhredu je ©aplavza Drava že skoro popolnoma makro. jjeno moško truplo, ki je bilo v vodi najmanj Baeseo dlni. Na levi roki manjka neznancu prstamec. Utopljenec je po videzu kmečkega Mamu in 45 do 50 let stan". Na truplu se niso Opazili nilkakšni znaki nasilja. Neznanec je čeH Aid prostovoljno v «mrt ali pa je postal žrtev besreče.
*	Silna nevihta nad Celjem. Te dni je prt. Sruimella nad ceffljelko kotlino elitna nevihta, med katero je večkrat treščilo. Sibrela je vžgala kar na štirih krajih, a v Žalcu je neurje zahtevalo tudi človeško žrtev. Najjprej je v Ložnicii treščilo v kozolec posatmdka Lipovša, kjor je Mlo nakopičenega precej sena, a pod feosolcem je bdOo spravljeno orodje. Na pomoč »o prihiteli gasilci iz Celja, Baibnega in Levcat ki so preprečili, da se ogenj ni razširil na so. Bedna poslopja. Dtnuiga strela je zažgala vojaško skladišče na Spddlnji Hudinji, last g. Čaterja. V skladišču so bile velike zailoge so. Da in ovsa. Na kraj požara so prihiteli gasilci fe Gaberja, Celja, Škofje vasi, Teharjev in T\r-novelj, ki so ogenj omejili Strela je omamila titudii vojaka, Ekd je stal pred skladiščem na »kaži. Vojaka eo spravili na varno in mu z Umetnim dihanjem rešili življenje. Strela je zažgala tudi neko gospodarsko poslopje v Pro. fcnski vasi pri Storah in neko poslopje v okolici Dramelj. Gorelo je pa tudi v Svetinji, Dol. Žah na Konjskem im v Šmartnem v Rožni do-Eni,
*	Smrtna nesreča mladega voznika. V Pi.
panovi jlaimi ob Villiharjevi cesti v Ljubljani se je pripetila huda nesreča. 22-letmi Ivan Hujaai iz Most, ki je usliužben pri posestniku Pircu na Ambroževem trgu, jie vozil gnoj iz jame. Vozna polt je precej nagnjena. Stopal je ob levi strani voza, ki sita ga konja le s težavo ■VleMa na cesto. Nenadno se je voz nevarno tiagnil in že v naslednjem trenutku zvrnil na Jicsrečnega Hujana. Famit je padel vznaik in t>od težo naloženega voza se mu je zdrobila lobanja. Bdll je takoj mrtev.
*	Strela je zažgala veliko gospodarsko poslopje. Nedavno je v zagorskem okolišu divjalo neurje. Med neurjem je strela zažga. ii velik kozolec-dVojniik posestnika Martina Oriaišičarjia v malem naselju Napušču, občina S t. Jurij pod Kumom. Ko je treščilo, sita sipa-la na kozolcu posestnikov sin in hlapec. Komaj sta se rešila iz gorečega kozolca ter zbudila domače. Ogenj se je naglo razširil tudi na kaščo. drvarnico in hileve. Deset glav živine in šest stvinj so srečno rešili iz hlevov,
in niiako. Imelo je z rdečo opeko prekrito streho in neštevilo sob z zakajenimi stropi in hrastovimi oboji. Pred hišo je bila livada, obdana s tamlkimi brezaimi, ki jih je v razvoju ovirala neprestana slana rosa; pihal jo je vanje ledeni severmozapadni veter z morja.
Zadaj je stalo k posestvu sipadajoče naselje Rranksoane-Bere — največ duoat majhnih domačij, v katerih so stanovali ubogi ribiči, ki so gledali v graščinskem posestniku svojega naravnega zaščitnika. Na zapadu sta se razprostirali široko rumeno obrežje in Irsko morje, v vse druge smeri pa so se širila nepregledna močvirja, grozotno samotna, sivo. zelena v ospredju in škrlatna v daljavi. Pulte ki samotno je bilo tu na obrežju. Dolge saRje si lahko potoval, me da bi videl kakršno Boli živo bitje razen belih galebov s težkimi perotmi, ki so klicali drug drugega z kričavimi žalostnimi glasovi.
Ce si se nekoliko oddaljil od Brank some ja, Je bil edino znamenje, da so tu prebivali ljudje, beli stolp dvorca Oloomibra, ki je gledal fcmad smrek in mecesnov kakor spomenik na grobu orjaka.
Neki bogat čudak iz Glasgowa, sovražnik Mudi, si je bil zgradil to veliko hišo, toda v času našega prihoda je že dolga leta stala prazna in je s svojimi zidovi, načetimi od zoba časa, in s praznimi, temnimi okni gledala pošastno proti položnemu nabrežju. Zdaj ko je bila prazna in je nihče ni uporabljal, je služila samo še ribičem za znamenje, da so lahko z morja našli skozi nevarne pečine pot k obrežju, če so videli dimnik naše hiše in beli cloombrski stolp v eni črti.
Na ta divji kos matere zemlje nas je bila
s velikim gospodarskim poslopjem vred! pa so zgoreli žito, orodje in vozovi. Sosedje in prebivalci ostalih vasi so požrtvovalno gasili prihiteli pa so na pomoč tudi gasilci. Posestniku Graši&urju je ositala nepoškodovana z opeko krita hiša. MOŽ je Smel v vsem oko. Mšu največje in najlepše gospodarsko poslopje. Zavarovan pa je bil le za 8000 Din.
*	Milijonska škoda zaradi nevihte. Pred dnevi je Slovenske gorice obiskala huda ne. vihfta s silnim viharjem. Žalostna je slika, ki se nudi povsod po vinorodnih Slovenskih goricah, posebno pa še po severnem njihovem delu. Mnogo škode je neurje napravilo po sadovnjakih. Ni pretirano, če trdimo, da gre škoda v milijone. Češiplje so letos obetale precej obilen sad. Zaradi zatdlnjega neurja pa je uničena polovica njihovega pridelka. Ta vihar pa ni uničil samo letošnjega pridelka, ampak se bodo žalosttae posledice kazale še nekaj let. Polomljenega in s koreninami iz-ruvanega je namreč mnogo drevja. Najiobčut. nejše so prizadeti kraji od Gornje Radgone proti zahodu. Pomoč je nujno potrebna.
*	Smrtna žrtev strele. Te dni je nad 2a>lcem nastala huda nevihta, ki jle na polju zalotila več koscev, ki so spravljali seno na voz. Med njimi je bil tudi hlapec Josip Obreza, star okrog 30 let. Nenadno pa je treščilo v voz, in ubilo Obrezo, vse dlruge, ki so sitali Okrog voza je strela le omamila. V trenutku se je vnelo tudi seno, a silni naliv je ogenj kmalu pogasil. Obrezo so skušali z uonetnim dihanjem obuditi k življenju, toda ves trud je bil za. man.
*	Strašen poskus samomora. V kaznilnici Karlau na Štajerskem je zaprt 42-letni Josip Lika/vec, pristojen v Jugoslavijo. Mož je zaradi raanih grehov obsojen na dosmrtno ječo in sedi že pet let. Že sedemkrat si je hotel končati življenje in se večkrat sitrašno pohabil. Tako si je nedavno v zaporu odrezal obe ušesi in se z glavo zaletel v zid, da je dobil globoko rano. Nekoč si je tudi prerezal žile na obeh nogah. Pred meseci je Ltkavec pogoltnil dve spiralni peresa, kos žice in kroglico sta-njola. Zdaj je dobil hude bolečine in motnje v želodcu in morali so ga prepeljati v bolnišnico v Gradcu, kjer so ga operirali. Operacija se je posrečila in je Liikavec že izven nevarnosti.
*	Huda prometna nesreča. Na Celovški cesti v Ljubljani se je pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 32-letni šofer poštne direkcije France Avbelj. Avbelj se je
posadila usoda. Toda samotnost kraja nas ni prav nič plašila. Nasprotno, po mrzličnem nemiru v velikem mestu in težavnem prizadevanju, kako bi z majhnimi dohodlki živeli stanu primerno, sta nam bila blaženi mir na razsežnih pašnikih in zdravi, krepeči morski zrak nad vse dobro došla. * Tu vsaj nismo imeli nadležno radovednih in klepetavih sosedov. Z zapravljivčkom in dvema konjema, ki nam jih je bil gospe dar zapustil, sva se moj oče in jaz vsak dan vozila po posestvu in opravljala vsakovrstne poslej ki so dolžnost oskrbnika. Naša dobrosrčna Esther je vodila gospodinjstvo in s svojo brezskrbno mladostjo razveseljevala mračno, staro hišo.	v
Tako je potekel čas mirno in enolično, dokler, se nepričakovano ni zgodilo nekaj, kar je tako rekoč napovedalo skrivnostne dogodke, In to je jedro moje povesti.
Moja navada je bila, da sem se vsak večer popeljal z gospodarjevim čolnom na mir. no morje in ujel nekaj rib za mašo skromno večerjo. Nekega večera se je peljala z menoj v čolnu moja sestra. Sedela je s svojo knjigo na kirmi, jaz pa sem držal trnek v morju.
Solnce je že zašlo za robatim irskim obrežjem, a rdeči oblaki so še kazali njegovo počivališče. Vsa voda je bila, kakor daleč je segel moj pogled, obrobljena z ognjenimi škrlatnimi pasovi. Očaran sem vsital, da bi občudoval ta veličastni, tako stari in vendar tako večno novi prizor. Tedaj pa me je sestra pocukala za rokav ter plaho vzkliknila:
»John, ali vidiš luč v stolpu doombrskega dvorca?«
Naglo sem se obrnil in presenečeno pogle.
voedl s kicfesom iz Šiške proti mestu, ko je pri«, hitel iz mesta tramvaj. Na voznikovo zvonje. nje se je hotel tramvaju izogniti, pa mu je ko. lo zašlo v tračnico, da je padel naravnost pod voz. Tramvaj mu je kolo razbil na kose, njega samega pa z močnim-siuimkom .vrgel proti sredi ceste. Mestni reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl.
*	Vlom v župno cerkev v Kranjski gori.
V	noči na petek je nezman tat vlomil v župno cerkev v Kranjski gori. S ponarejenim kiljtučem je odlprll tabernakelj, prenesel mon-štranco in ciborij z Rešujim telesom v žiup-nikovo spovedtoico in odkril ciborij. Pri m on. štranci je odlomil en žarek na vrhu. Ko pa je videl, da ni dosti vredinosti, je vse pustil. Potem pa se je spravil na krstni kamen, ga z vetrihom odprl, vzel veta, posodo s svetim oljem, ji odlomil pozlačen križ ter jo hkratu s koniglico z vodo za umivanje rek postavili na stopnico pred stranski oltar. Nato je vdrl s kanglico z vodo za umivanje rok postavil odvzel vsem krstam pokrove in potegnil iz ene rožni venec, ker je mislil, da je zlatnina. Nazadnje je pa še vlomil v oba nabiralnika.
V	enem ni bilo nič denarja, v drugem morda 30 dinarjev. Odnesel je le obhajilno pateno, tako da je vse škode okrog 250 dinarjev. Najbrž je prišel zvečer v cerkev, preden mo.«
*	Obsodba zaradi uboja. Na Orlem se je pretekli mesec dogodil uboj, katerega žrtev je postal posestnik Pajk. Mladi fant Roje je prišel v gostilno na Orlem. Tam je prisedel k pesestniku Pajku. Sprva sta se mirno pogovarjala. Pozneje zunaj na cesti pa je nastal prepir. Pajk je za bežečim Rojcem vrgel poleno. Roje pa se je obrnil in stopili proti Pajku, ki je držal že dirugo poleno, vzel v roko velik kol in zamahnil z njim po Pajkovi glavi, ki se je nezavesten zgrudil na tla in kmalu niait.o umrl. Roje se je pred ljubljanskim senatom zagovarjal s silicbranoan. Sodišče "pa se je postavilo na stališče, da to ni bil silofciran in je obsodilo Rojca na osem mesecev strogega zapora z upoštevanjem njegove razburjenosti in neoporečnosti.
*	Aretacija nevarnega vlomilca. Štrigov. skim orožnikom se je posrečilo pred dnevi aretirati cigana Pribislavca v okolici čakov-ca, ki je bil obsojen na pet let robije in je iz kaznilnice po odsluženih treh letih pobegnil ter je nadaljeval svoje vlome po Medmurju. Zdaj so ga spet spravili na varno.
dal proti belemu stolpu, ki se je dvigal visoko iznad drevja. Opazil sem za enim izmed oken odsev luči, ki je hitro izginila in po kratkem času sipet zasvetila v višjem nadstropju. Tam je plapolala nekaj časa, ponovno izginila in se pojavila potem po vrsti v obeh spodnjih nadstropjih, dokler je niso drevesa skrila najinim očem. Najbrž se je bil nekdo s svetilko ali svečo povzpel po stopnicah v stolp in se potem spet vrnil v spodnje prostore. ;
»Kdo, za božjo voljo, bi utegnil biti ?« sem vzkliknil bolj samemu sebi kakor EstherL Na njenem presenečenem obrazu sem videl, da se ji je zdel dogodek prav tako skrivnosten kakor ' meni. »Morda si je nekaj ljudi Iz Braaksomeja hotelo spet enkrat ogledati staro škatlo!«
Moja sestra je zmajala z glavo.
< »Nihče izmed njih se ne bi upal približati poslopju niti na dvajset korakov,« je rekla »Razen tega pa ima oskrbnik v Wigtownu ključe, tako da naši ljudje ne morejo v zgradbo, če so še tako radovedni.«
Ko sem pomislil na težka vežna vrata in na močne oknice, ki so varovale Cloomber pred radovednimi vsiljivci, sem moral priznati pravilnost njene pripombe. Vsiljivec bi moral torej ali nasilno Vdreti v poslopje ali pa si na kakšen način priskrbeti ključe. Skrivnostna zadeva me je mikala in zaveslal sem kolikor mogoče hitro proti obrežju, da bi sam videl nočnega gosta in poskusil, če mogoče, dognati njegove namere.
Svojo sestro sem pustil v Branksomeju in poiskal starega mornarja Setha Jamesona, ki je bil nekoč služil na vojni ladji in je bil
*	Tajno komunistično družbo so odkrili v Slovenjgradcu. Orožniki so prijeli v Slovenj, gradiču deset oseb, ki so pri njih našli večje množine komunističnih 'knjižic in razna pisma, ki so jih pisali Slana te organizacije z Dufnaja. Zanimivo je, kako je prišlo do odkritja. Neki fant je zapustil svoje dekle. Pire-varano deMe pa je šlo k orožnikom in fanta prijavilo zaraJdi tajnega komunističnega ro. V&rjenja.
*	Dober plen kamniških financarjev. V do-
Uni črne, občina Kamniška Bistrica, sta te dni finančna podpregledniika Gnil Ivan in Si-mončič Amdlrej izvohala večjo množino saharina, kresMmih kameničlkov in vžigalnikov.
*	S sekiro nad brata, v Račah pri Mariboru se je pripetil dogodek, ki kaže vso žalo. igro preužitikarstva. V bolnršnico so prepeljali s prebito lobanjo in nezavestnega preužilt. fcairja Henrika Lipnika. Lastna sestra, 37-let. na posestnica Elizabeta Drevenškova mu je s seikiro prizadejala smirtno nevarne poškodbe. Ob smrti staršev 1. 1933. je Elizabeta Drevenškova prevzela obvezno skrb za brata Henrika in sestro Alojzijo. Oba sta slaboumna. Življenje pri Lipnikovih je bilo žalostno. Olajšavo je našla Elizabeta ob poroki z Ivanam Direvenškom. V začetku sta dtotoro gospodarila, toda kmalu je Ivan Drevenšek začel pijančevati, zlezel je v dolgove in je na. zadnje še sam zažgal hišo, da bi prišel do denarja. Toda pri požigu so ga zasačili in obsojen je bil na dVe leti robije. Kazen je odsedel letos v februarju, pa si ni upal k ženi, ampak je rajši šel k svojim staršem v Ši-kole, ker mu je svak Henrik Lipnik grozil, da ga bo ubil, če pride domov. Nevzdržno stanje pri Drevenškovih je doseglo svoj vrhunec, ko so v nedeljo zvečer pri Drevemškovih večerjali. Sprožil se je prepir, Henrik je vrgel večerjo na tla, pograbil sestro in jo butal ob zid. Elizabeti se je posrečilo, ,da je pobegnila od hiše in se skrila v nekem grmovju, kjer je prebila vso noč. Brat Henrik pa je doma s sekiro razbil vse pohištvo in okna, nato pa se je vlegel spat in mirno zaspal. Drugega dine pa se je Drevenškova splazila v hišo. Mislila je, kakor sama zatrjuje, da je brat šel in da se lahko mirno vrne v hišo. Ko pa ga je zagledala v postelji, je zagrabila sekiro, s katero je brat Henrik ponoči razbil vse pohištvo, in zamahnila z ostrino proti bratovi glavi. Brat Henrik se je dvignil in bežal, pred hišo pa se je zgrudil.
*	Ker Je zbežal čez mejo. Pred goriškim sodiščem ee je pred dtaevi vršila obravnava proti 26-letinle<miu Josipu Rupiiku iz Idrije. Fant je pred dlvema letoma zbežal čez mejo baje zalto, da bi nuu ne bilo treba v Abesinijo. Pred meseci se je spet vrinil domov, pa je bil aretiram in izročen sodišču. Obsojen je bil na tri leta robije in 30.000 lir globe.
*	Na meji sta bila aretirana v Julijski krajini 21 letni Anton Pavlica ilz Kopra ln 27-letmi Ivan Skočir iz Zatolimina, ker sta nameravala zbežati čez mejo. Oddali so ju v zapore goriškega sodišča.
*	Nesreča ali zločin. Nedavno so našli v Verneku pri Kresnicah v Savi truplo neznanega moškega. Na podlagi časopisnih poročil je zasumila ga. Fani Koželjeva iz Kamnika, da je najdeni utopljenec morda njen mož, ki so ga že dalje časa pogrešali. Koželjeva je takoj prihitela v Vernek. Truplo pa so medtem že pokopali. Koželjeva je nato zaprosila za izkop. Ogled gojzerjev, ki jih je imel utopljenec na nogah in koščki obleke, ki so jih shranili litijski orožniki, so Koželjevo uverili, da je utopljenec njen mož. Pokojni Koželj Ivan je bil uslužben pri vinski tvrdki Fiirst iz Ptuja. Bil je njen trgovski potnik in je obiskoval stranke vsepovsod. V začetku marca je šel z doma. Poslednjič se je oglasil v začetku aprila iz Smlednika pod Šmarno goro. Od takrat je zmanjkala za njim vsaka sled, dokler niso našli njegovega trupla v Verneku v Savi. Ali se je primerila Koželju nesreča, ali je postal žrtev nepojasnjenega zločina, je seveda uganka.
*	Pokol med vročekrvnimi fanti. Predzadnjo nedeljo zvečer je prišlo med mladimi fanti iz raznih vasi v okolici Velike Loke do pretepa in pokola, katerega žrtev je postal 27 letni hlapec Vrhovšek Franc, zaposlen pri Ovnikovi Ani v Prapročah. Vrhovšek je dobil dve večji rani z nožem v hrbet in eno rano na vratu. Poškodovanca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Pretepači pridejo pred sodnike.
*	Tolovaj France Rokavec spet straši po ljubljanski okolici. Nevarni potepin France Rokavec se je pred dnevi napotil na Štajersko, kjer je pri Sv. Lovrencu ukradel s svojim pajdašem Karlom Mramorjem Janezu Ko-cmutu 8700 Din. Mramorja so orožniki prijeli, Rokavcu pa se je spet posrečilo pobegniti. Zatekel se je nekam v ljubljansko okolico. Čeprav je imel denar, mu tatinska žilica ni dala miru in se je oni dan naenkrat pojavil v hiši
tako* pa svečer SAROOV
KALODONT
PROTI ZO0NEMU KAMNU
Viktorja štefančiča v Rudniku, kjer je ultra« del nekaj ženske in moške obleke, dva zlata poročna prstana, zlato damsko verižico z obe-skom, par zlatih uhanov, tri zaponke ln britev. Osumljen je tudi vloma v cerkev Sv. Lenarta v Sostrem, kjer je odprl nabiralnike, nato pa porezal pri zvonu vrvi in napravil s tem precej škode. Zasledovani tolovaj je po rodu iz Šmavra, občina Dobrniče na Dolenjskem. Rokavec je velike postave, podolgovatega obraza, potlačenega navzgor zavihanega nosu in slabih zob. Oblečen je po navadi dokaj čedno. Navadno se vozi s kolesom. Rokavec je vedno oborožen s samokresom.
*	žrtev pretepa. V Ruperčah v Slov. goricah •je padel kot žirtev pretepa prekupčevalec z živino Josip Pruiniko. V neki tamošnji gostilni so se fantje sporekli in spopadli. V bojnem metežu je obležal Prunko, in kmalu zatem izdihnil. Orožniki od Sv. Marjete pri Pesnici so aretirali nekega delavca, ki je osumljen, da je zalbodel Prunka.
*	Denar so ukradli. V Štriigovi so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje posestnika Antona Horvata in mu odnesli 3600 Din.
mcrda med najmočnejšimi možmi na vasi. Z njim sem šel preko močvirja tja k dvorcu.
Ko sva se Cloombru približala ln sem mornarju izida 1 svojo namero, je mož začel delati čedalje manjše korake, dokler ni naposled čisto obstal.
»S tole hišo ni vse v redu,« je važno rekel. »Lastnik se ji sam upa približati komaj na dobro miljo.«
>Že prav. Toda tam je nekdo, ki se menda prav nič ne boji strahov,« sem odvrnil in mahnil z roko proti velikemu belemu poslopju, ki se nama je prav tedaj pokazalo iz megle.
Luč, ld sem jo biil opazoval z morja, se je premikala sem in tja za odprtimi spodnjimi dkmi. Druga, slabša luč je sledila prvi v razdalji nekaj korakov. Očitno sta dve osebi, ena s svetilko, druga pa s svečo, skrbno pregledovali notranjost hiše.
»Kar te ne peče, ne pihaj,« je trdovratno vztrajal Jameson ,ne da bi se bil ganil s prostora. »Kaj me briga, če se hoče kakšen dluh vgneadšiti v Cloomlbra! S strahovi ne bi rad aotoal češenj!«
»Za vraga,« sem vzkliknil. »Saj menda ne verjamete, da bi se mogel duh pripeljati semkaj s kočijo? Kakšni pa sta luči tam na koncu drevoreda?«
»Nedvomno vozni svetilki!« je odgovoril moj spremljevalec in vlajšano zadihal. »Stopiva tjakaj!«
Čisto se je že stemnilo. S težavo sva stopala čez močvirje in dospela naposled na deželno cesto, držečo proti Wigtownu. Tu sta d/va visoka kamnita stebra označevala zače-
tek oloombrskega drevoreda. Velik lovski voz je stal pred vhodom.
»Že vem,« je menil Jameson, ko si je natančneje ogledal vozilo. »Ta voz dobro poznam. Last je gospoda MacNeila, oskrbnika iz Wigtowna, ki ima ključe.«
»Potem pa lahko z njim govoriva, ker sva že tukaj. Če se me motim, pravkar prihaja.«
Ko sem govoril zadnje besede, sva slišala, kako je nekdo zaloputnil vrata. Nekaj minut nato sta prišla skozi temo proti nama dva moža ,eden oglat in dolg, druga pa kratek in stisnjen. Pogovarjala sta se s tako vnemo, da sta naju zapazila šele, ko sta bila tik pred nama.
»Dober večer, gospod MacNeil,« sem pozdravil oskrbnika, ki sem ga površno poznal.
Mali mož se je obrnil proti meni, njegov spremljevalec pa je plašno odskočil. Videti je bil ves razburjen.
»Kaj pomeni to, gospod MacNeil?« je izdavil iz grla s pridušenim glasom. »Ali je to vaša oblljtulba? Kaj je to?«
»Le mirno, gospod general, le mirno!« je odgovoril debeli, mali oskrbnik, kakor bi bil govoril majhnemu otroku. To je samo mladi gospod West iz Branksomeja. Sicer mi ni prav razumljivo, zakaj je nocoj tukaj. Ker pa boste z Westovimi sosedje, dovolite, da porabim priložnost in vajiu seznanim: Gospod West — gospod general Heathearstone. Gospod general je bodoči najemnik cloombrske-ga dvorca.«
Dal sem generalu roko, ki jo je oklevaje prijel.
»Semkaj sem prišel,« sem pojasnil, »ker sem videl luč za okni in se bal, da morda v
Cloombru ni vse v redu. Veseli me zdaj, da sem prišel in se pri tej priložnosti seznanil z vami, gospod general.«
Med tem ko sem govoril, sem opazil, da me je novi prebivalec cloombrskega dvorca natančno motril. Ko sem umolknil, je gene. ral stegnil svojo dolgo, tresočo se roko in obrnil vozno svetilko tako, da mi je osvetlila obraz.
»Za božjo voljo, gospod MacNeil,« je krik. nil general,« dečko je rjav kakor čokolada? Ta vendar ni Anglež. Ali ste Anglež, gospod?«
»Rojen Škot sem,« sem odgovoril. Samo velika razburjenost novega prijatelja me je ovirala, da nisem planil v smeh.
»Torej Škot?« je rekel očitno olajšano. »No, Anglež in Škot »ta danes eno in isto. Ne smete mi zameriti, gospod We3t. Strašno slabe živce imam. Najprej; MacNeil, v eni uri morava biti v Wigtownu. Lahko noč, gospod, lahko noč!«
Oba sta skočila na voz, oskrbnik je počil z bičem in voz je oddrdral v temo, metajoč na obe strani bleščeče se svetlobne stožce.
»Kaj mislite o našem novem sosedu, Jamesom?« sem vprašal, da bi prekinil dolgo molčanje.
»Zdi se mi, gospod West, da ima res zelo slabe živce ... Morda ima slabo vest...«
»Prej slaba jetra,« sem odvrnil. »Videti mu je, da je njegovo zdravje zelo na koncu. Sicer pa postaja hladno, dragi Jameson, in čas je, da se vrneva domov!«
Voščil sem svojemu spremljevalcu lahko noč in odkorakal proti Branksomeju, odkoder me je že od daleč vabila gostoljubna luč stanovanjske sobe.	(Dalje) ~
*	Zagonetno otroško trupelce na pokopališču. Ko je mestni tržni nadzornik v Celju g. Jakob Paznic v nedeljo obiskali na mestnem pokopališču grob, v katerem počiva njegov sin, je opazil, da je cvetje, ki rase na grobu, razrvano in da je zemlja pod cvetjem zrahljana. G. Poznič je nekoliko odigrmil prstt in našel pod tanko plastjo v raztrgan predpasnik zavito trupelce okrog 10 dni starega dečka. Trupelce je bilo že v razkroju. Vse kaže, da je bil otrok umorjen. Uvedena je preiskava.
*	Nevaren prijatelj tuje lastnine pod ključem. Nedavno je policijski stražnik na Glavnem trgu v Celju aretiral 32 letnega krojaškega pomočnika Franca K. iz Šoštanja ob Savi zaradi splošne sumljivosti in ga od vedeli na policijsko stražnico. Kmalu naito ata prišla na stražnico brata Franc in Mihael Vrečar od Sv. Lovrenca pod Prožinom m prijavila, da; je nekdo vlomili v njuno stanovanje in ukradel Francu Vrečarju novo obleko, nekaj perila, zflat prstan in 400 Din, bratu Mihaelu novo obleko, klobuk, nekaj perila in zapestno, uro, v isti hiši stanujoči Jožefi Guzejevi pa moško žepno uro, britev in nekaj drugih predmetov. Vloma so osumili aretiranega Franca K. Fran iVrečar je tudi takoj ugotovili, da ima aretira-nec na sebi njegovo obleko in perilo. Aretirani je po daljšem oklevanju priznal vlom.
*	Na Madžarskem kradli, pri nas obsojeni. [V Sombočki vasi na Madžarskem je bil februarja izvršen v tamošnjo zadrugo drzen vlom, pri katerem je tatovom padlo v roke razno blago in gotovina 100 pengov. Sledovi so držali preko meje v neko obmejno vas, kjer so naši orožniki aretirali tri cigane. Vsa trije cigani so bili zdaj pred mariborskimi sodniki obsojeni: 32letni Štefan Horvat na eno leito in osem mesecev robije, 33 letini Ivan H aferi na eno leto in osem mesecev robije, 28 letini Ivan Baranja pa na osem mesecev strogega zapora.
*	Za ukradeno obleko eno leto robije. Mali kazenski senat mariborskega Okrožnega sodišča je obsodil 26 letnega brezposelnega rudar, ija Valentina. Grilca na leto dlni robije in na dveletno izgubo častnih pravic, ker je v Spodnji gorici ukradel posestniku Ivtami Majarju ■obleko.
1 * Stric in nečak sta vlomila. Na Petrovo se 'je vršil v Gornji Radgoni sejem in oko postave je v sejmski gneči opazilo moškega, ki se je v družbi z nekim dečkom obnašal zelo sumljivo. Kupoval je razne dobrote in razsipa-yal denar. Orožniška patrulja ga je pozvala s seboj na postajo in mu tam izprašala vest. Izkazalo se je, da gre za 24 letnega brezposelnega brivskega pomočnika Antona iz Grabo-noškega vrha, ki je v družbi s svojim 13 letnim nečakom Janezkom na nepošten način pridobljeni denar zapravljal. Janezek je izpovedal, da je šel prejšnji dan s svojim stricem k sosedu Čehu Janezu na Grabonoškem vrhu po vodo. Ko sta opazila, da ni bilo pri Čeho-Vlh nikogar doma, sta hitro skovala načrt, da pogledata v hišo. Janezek je vedel, kam shranjujejo Čehovi ključ, pa ga je poiskal in odklenil vrata. Stric je med tem stal na straži pred hišo. Janezek je hitro vse prebrskal in odnesel 330 Din gotovine, ki jo je izročil stricu. Za izvršeno tatvino je stric nagradil Janezka s srajco, za katero je plačal 22 Din. Razen tega ga je vodil okrog po gostilnah in skupno z njim zapravljal denar. Pri preiskavi so našli orožniki pri Antonu le še 115 Din gotovine. Anton se je izgovarjal, češ da ga je k tatvini nagovoril Janezek, med tem ko je Janezek trdil obratno. Sodišče bo strica nagradilo s kaznijo. Janezka pa bo izkušalo drugače spraviti na pravo pot.	»
*	Ko .ie branil brata, je dobil tri vbode z liožem. V soboto zvečer se je vračal od dela iz Žalca Podllesnik Anton, zidarski delavec, doma iz Železnega pri Veliki Pirešici. Pri Šta. molovi gostilni je stopil s kolesa in šel v gostilno, kjjer je naročil pijačo. Ko je sedel za irfbso, je slišal, da se pred gostilno prepira z hjegovim bratom neki fant iz Velike Piireši. ©e. Prepir se je čedalje bolj razvnemal, zato je Anton, ker je videl, da sta oba pijamia, zapustil gostilno in stopil med prepirajoča se in ju svaril, naj se pomirita. K vsem trem je sltopil še četrti, in sicer starejši brat omenje-
nega fanta, M je mislil, da nameravata oba brata napasti njegovega brat. Zato je v pijanosti iz žepa potegnili nož in zamahnil trikrat proti Podlesniku in mu zadal dve večji rani na rami, eno pa na desni dlatni.. Poškodovanega so prepeljali še isti večer v celjsko bolnišnico. Napadalec se je sam javili orož-mištvu.
* Avto z avstrijskimi tihotapci zajet. Mariborska finančna konitroiLa i« imela pred kratkim svoj dober dan. V gpretno postavljeno zasedlo so ji padlli pretkani avstrijski tihotapci, ki so zalagali s kontrabanitom mariborske Odjemalce. Finančna kontrola v Mariboru je te tihotapce že dolgo zasledovala. Vedelo se je, da morajo dobivati mariborski tihotapci saharin, vžigalnike in igralne karte skrivaj čez mejo, in da jim to blago dobavljajo njihovi zaupniki iz Avstrije. Organi finančne kontrole so odkrili pot, po kateri prihaja komitralbanit. Je to cesta, ki drži iz Cmureka čez Marijo Snežno in Sv. Jakob na banovin-Sko cesto Maribor—St. Lenart. Po tej poti so pošiljali avstrijski dobavljalci našim tihotapcem saharin in vžigalnike kar z avtomobilom. Finančna kontrola je pripravila zasedo na Gpjčnifcu, kjer drži cesta strmo v hrib in ustavila neki sumljiv avto, ki je prišel iz Avstrije. V njem sta bila dva moška. Bila sta to lastnik aivtotaksija Franc Kestenbauer in gostilničar Anton Ulmger, oba iz avstrijskega Murecka. Finančni organi so njun avto preiskali in našli 681 vžigalnikov in ogromno količino vžigalnih kamenčkov. Po izjavi obeh presenečenih Avstrijcev bi pa bila morala pripeljati iz Avstrije še 50 kg saharina, a pošiljka ni pravočasno dospela. Oba sta bila aretirana, avto pa zaplenjen. Avstrijca so pridržali v preiskovalnem zaporu. Avto bodo prodali ©a dražbi, vžigalnike pa dobi glavna uprava monopolov, da jiih uniči. Kazen, ki ča. ka oba tihotapca, bo znašala nad milijon dinarjev. Ker pa bo le delno krita z izkupičkom za prodani avto, ostanka pa ne bosta niti mogla, niti hotela plačati, bosta odsedefla najdaljšo kazen, ki jo določa zakon za tihotapstva. Eno leto dini ne bosta videla lepega Murecka.
Popotnikovo torba
Silna nevihta s poplavo
Sodražica, julija.
Pred dnevi popoldne so se zgrnili nad našo okolico temini oblaki iin nastalo je hudo neurje. Med neprestanim treskanjem je Idilo, kakor bi se bil utrgal oblak. Posledica je bila, da je Bistrica prestopila bregove in zalila vse niže stoječe skedinje in hleve, živina je bilia v nekaterih hlevih že do 'trebuhov v vodi, ko so jo začeli reševati. Voda je zaJlila njive in travnike, s katerih je odmesla minogo sena. Tudi les je odinašalla.
Med huido uro je strela užgala v Kračali Lundrov sikedieinj. Pri tako hudem nalivu ni bilo niti mogoče misliti na gašenje. Pri Sv. Gregorju je udarila strela v vrh visokega mllaja, ki je stal še od birme. V gozdu nad Sodlražioo pa je strela ubila apnaničarja Ivana Mervarjia, doma iz Kasitva pri Sušaiku, ki je s ■tovarišem rojakom pripravljal apnonico. Omamila je tiudii njegovega tovariša, 'ki pa je počasi prišel k sebi. Pokojni Mervar je bil že prej zaposl jem v Sodlražici in je bil vesten in priljubljen 'delavec. Pred nekaj dinevi je bil šel zaradi košnje domov, kjer ima posestvo. Dan po povraitku pa je že prejela njegova rodbina veslt, dia nima več hranitelja. Pokojnik zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok.
To hudo neurje je napravilo vsem občanom veliko škodo pri senu, na polju in na cestah. Poplave so pri nas taiko pogoste, da bi bil že sikrajni čas, misliti na regulacijo Bistrice, ki se nam pred volitvami vedlno obljublja, a osbame potem samo pri obljubah. Dela se je treba resno lotiti, ne pa talko, kakor se je zgodilo s cestami. Nekaj dmi pred voliibviami so se začele popravljati, potem pa je vse zaspalo.
Vuzeniške vesti
Vuzenica, julija.
Kakor že vsa zaJdlnja ileta je priredil tudi letos naš Sokol na Petrovo svoj javen nastop, ki je tako po izvedlbi točk (bilo jih je 10) kakor po številu nastopajočih iin prav številnem obisku na novo pokazal svojo moč in priljubljenost. Sodelovali in nastopal so razen deoe iz Marentbarga le domači oddelki iz Vuzenice in Mute, in sicer je bilo vseh nastopajočih 120. Posebno se je odlikovala trojica na orodju in ista trojica s posebnimi akrolbaaL jami.
čujemo, da se pripravlja za kraljev rojstni dan lopa akademija Sokola s povsem novimi točkami. Prireditev bo, ako se bo dala izvesta, prav gotovo zbuldffla veliko zanimanja v Vuzenici in okolicL
Dne 6. t. m. pa je pri nas spet enkrat gorelo. Kmalu po 16. nas je oplašil plat zvona. V plamenih je bila Kresnikova hiša, po domače Bad&erarjeva. Pravijo, da je iskra iz dimnika zakrivila požar, ker .je skočila v seno in vžgala. Brž so bili na mestu domači gasilci, toda omejiti so se morali na reševanje imetja stanovalcev in sosedne zgradbe. Razmerno kimallu so dospeli tudi gasilci z Mute in se je potem delu obeh čet posrečilo do 22. ure ogenj ,pogasiti. Pogorelo je le ostrešje, ker so spodnji prostori obokani. K sreči je bilo brez vetra, če pa bi bil pihal jug, bi to lahko bila velika nesreča za ves trg. Lastnica je imela hišo zavarovano, toda ne za polno vrednost, tako da bo trpela precej škode.
Starim naročnikom ,Domovine' v Nemčiji
Ko obiščete meseca avgusta svoje rodne kraje, vas prosimo, da ne pozabite prinesti denarja za zaostalo in tekočo miairočni(no. Kdor ne pride sam, izroči denar znancu, ki bo prišel Uprava lista v Knafljevi ulici 5 bo vsakomur, ki bo plačal naročnino zase ali za drugega, izročila potrdilo, da bo imel dokaz o plačani naročnini v rokah. Naj nihče me zamudi te prilike, ker bomo vsem, ki meseca avgusta ne bodo poravnali naročnine, pošiljanje lista ustavili. Opozarjamo še, da je naročnino plačati za toliko izvodov, kolikor jih kdo prejema, in po ceni, ki je zanj dogovorjena. — Uprava »Domovine«.
Novim sezonskim delavcem v Nemčiji
Dan za dnevom prejemamo od naših ljudi, ki so nedavno odšli na sezonsko delo v Nemčijo, pisma, dia se naročajo na »Domovino«, ki naj jim jo takoj pošljemo. Vsem tem sporočamo, da bomo pričeli pošiljati' list le takim, za katere bodo njihovi svojci ali znanci tu v Jugoslaviji plačali ali založili naročnino, M znaša za inozemstvo letno 48 Din, polletno 24 Din ali četrtletno 12 Din. Primorani smo tako ravnati: 1. ker naše položnice v Nemčiji niso veljavne in 2. ker je pošiljanje denarja iz Nemčije zaradi strogih deviznih predpisov za- p branjeno. — Uprava »Domovine«.
NESPORAZUM
Služkinja: »Zunaj je neki gospod, ki želi z vami govoriti.«
Gospod: »Ponudite mu stol.«
Služkinja: »Saj ga je že vzel, a ne samo enega. Rekel je tudi, da bo vzel še klavir, če ne boste plačali obroka za pohištvo.«
HČERKINO MNENJE
Mati: »Kadar ti sledi kak moški, ne oziraj se nazaj!«
Hči: »Kako pa morem vedeti, da mi kdo sledi, ako se ne bom nazaj ozirala?«
Iz Prehmurla
Povodenj je vzela pridelek na Goričkem
Murska Sobota, julija.
V Bdboto popoldne se je nebo nad Goričkim hudo stemnilo. Iz čiindih oblakov so začeli švigati bliska. Nekaj časa so oblaki nepremično viseli nad vasmi, potem pa je zapihal veter in ljudje so se tolažili, dla bo veter razgrnil pretečo nevihto. Takrat pa je začelo liti. Približno pol ure po plohi je začel potok, ki prihaja iz Otovcev v Ma«kovce, nevarno
Kralj, ki se ne
Med nedavno proslavo 25 letnice vladanja idamiskega kralja Kristijana X. se je spomnil eden od danskih Msitov časov, ko je prišla na ikrmiilo prva socialistična vlada na Danskem. Nekateri dostojanstveniki iz kraljeve okolice so bili v silnilh skrbeh in eden izmed k rabljevih zaupnikov je vprašail kralja: »Veličanstvo, al se ne bojite socialistov?«
Kralj je na to vprašanje odgovoril: »Zakaj bi se jih bal? Mar socialisti v Vladi niso voljeni iz delavskih vrst? Mar jaz kot kralj nisem tudi eden izmed delavcev svoje- države? Ne vem, zakaj naj bi me motilo iskreno sodelovanje z dansko socialistično vlado.«
Kralj Kristijan iima več gradov in palač, v katerih prebiva po vrsti. Vsak grad ima svoj družabni krožek, kar pomeni, dla razvršča kralj, ki je zelo gostoljuben iin dem,okra.-tičem, sivoje goste po tem, v kateri grad! ali palačo jih povabi. Tako vafbi v svioj grad Amaflienlberg državnike, visoke dostojanstvenike in člane njihovih rodlbin, v SorgenM prijatelje in zaupnike ne glede na njihovo do-
V kitajski deželi Sehuanu vlada že nekaj mesecev strašna lakota, ker je suša vzela vse pridelke. Kitajski časopisni poročevalec Lu Hmi Ju, ki je bil v teh krajih pripoveduje strahotne podrobnosti iz te dežele silnega gorja, kjer milijoni ljudi umirajo za lakoto.
Prebivalci nekaterih naselij so od lakote emomeli. V lačni blaznosti hodijo na grobove in izkopavajo iz njih mrliče, da jih pojedo. Omenjeni poročevalec je sam videl, da so čeki bogati Judje, ki so sicer iimeli dovolj denarja, prav tako tešili svojo lakoto, ker niso mogli tudi za velike zneske dobiti nikjer niti drobtinice kruha.
Zblazneli ljudje so postali tudi pravi ljudo.
Nagon je pri živalih posebno močno razvit. Človek ostrmi pred dejanji, ki jih vršijo živali čisto nagonsko. Peščena osa si za svoje potomstvo izkoplje gnezdo v peščene stene. Da bo imela njena zalega prigrizek že pred nosom, privleče ta osa v gnezdo žive živalce, ki jih je omaanila. že to, kako se to zgodi, je zelo zanimivo. Naravnost občudovanja vredna je njena poučenost o telesnih posebnostih raznih živalic, ki jih napada. Prav na tančno ve, kam in kolikokrat mora kakšno živalco ubosti, da je ne umori, ampak samo začasno omami.
Znano je, da psi vnaprej slutijo smrt svojega gospodarja. Ljudje pravijo, da čutijo v
naraščati. Samo nekaj minut je trajalo, pa je voda prestopila bregove.
Ljudje, ki so prihajali ob tisti uri s sejima v Puconcih, so si morali zavihati hlače in dvigati krila, da so lahko bredli vodo, ki je šumela preko ceste. Vedno več vode se je valilo preko bregov in kmalu so bili Mačkovci v vodi. Zbegani ljudje so začeli nositi snopje pšenice z njiv, ker bi ga sicer besneča voda odplavila. Kmalu so bile vse njive pod vodo. Nekaterim posestnikom je uničilo vso žetev, pa tudi krompir iin turščieo. Pravijo, da že 25 let ni bilo take povodmji.
Prekmurce že tako preganja gospodarska stiska, zato je takšna nesreča še tali k o hujr ši udarec. Ljudje, ki jim je povodenj vzela ves pridelek, bodo dobesedno stradali, če ne bo pomoči.
boji socialistov
sitojansitvo in položaj, v Marsaliborg podle-želske dostojanstvenike, v Frederiikenborg pripadnike visokega plemstva, v grad Skagen pa meščane.
Med proslavo 800 letnice ustanovitve Fa-arborga je prišel Kristijan X. osebno na pošto. Poštna uradlnica, ki je sprejemala od njega brzojavko, je spoznala kralja iin seveda ni mogla prikriti svoje zadrege.
»Kolika čast za nas, da moremo pozdraviti Vaše Veličanstvo na proslavi naše 800 letnice,« je dejala uradnica.
»Kaj,« se je začudil kralj, »vam je že 800 let, gospodična? Jaz bi vam pa prisodili recimo 25 aH 20 let.«
Kralj je navdušen za plesno umetnost. Bil je velik občudovalec plesne umetnice Ane Pavlove. Drugi dVe kraljevi strasti sta mornarica in vojska. Kristijan X. je vojak z dlu-šo in telesom. Je pa tudi dober mornar. Zelo rad tudi jaha in prištevajo ga med najboljSe jahače na Danskem.
žrcd. V teh krajih, kjer lakota najhuje razsaja, izginja ponekod skrivaj čedalje več otrok. Nikjer daleč na okoli ne dobiš nobene drevesne skorje več, ker so vse že ljudje po,jedili.
Najhujše pa je to, da ti nesrečneži ne morejo niti več bežati iz teh krajev. Oblastva so namreč prepovedala prestopiti mejo teh krajev v manj prizadete kraje. Ljudje, ki se jih na mejah nabira seveda silno mnogo, pa so že tako izstradani, da se oblastvom niti ne morejo več upirati. Zato so ceste, ki držijo iz gladujočih krajev v manj lačne kraje, polne mrličev in umirajočih. Tam v bližini so množice gladujočih napadle in izropale več manjših vasi.
dihu umirajočega človeka duh po trohnobi. To pa je razlaga, za katero nd dokaza. Dejstvo pa je, da živali slutijo. Znanstvenikom, ki se bavijo s preučavanjem živali, je znano, da živali slutijo smrt, nesreče nevihte in potrese. Humiboldt je opazoval, da so v Orino-ku živeči krokodili bežali pred velikim potresom! z vode. Preden se je pri Lyonu utrgal ogromen plaz so vrabci, golobje in druge ptice zapustili svoja bivališča iin kakor v obupu frfotali po zraku. Vedeli so za grozečo nevarnost, ki se je bližala. Ko je zgorela dunajska pravosodna palača, so ta dogodek zaslutili golobje, ki so tam gnezdili. Nekaj dni pred požarom so zleteli iz dotedanjih gnez-
dišč in so si poiskali zavetja pod strehami okoliških poslopij. Neka skrivnostna sila je opozorila na nesrečo in Jih je s tem rešila pogina aM vsaj obvarovala pred Škodo.
V Oslu na Norveškem je mestna uprav« nekoč pripravila uničenje podgan. Celih petnajst ton podganjega stropa so namerava* nastaviti nadležnim SkocDJhrceni. Komaj ptt so se mestni očetje za t« nftsrev odSoSH, aa podgane izvedele za nameravani vctfm pohod. Po končanem zastrupijevairju so naffll komad nekaj sto zastrujAjemlh podgan, nad 600.000 p« jih je prej ribežalo. Zavohale »o, kaj fim j» grozilo. Kakor bt Jih bfl kdo opozoril, so ne-kaj dni pred zastnrpDervamjem zapustite mesto.	'
Leta 1919. so se itaJijamsid znanstveniki odločili za preučavanje metkih zanimivih zvočnih posebnosti na južnem pobočju Apeninov. Mnogo stotov razstreliva bo hoteli naenkrat spustiti v zrak. Da bi ugotovili, kako se bodo pri razpočenju obnašale živali, so privedli v bližino pse, konje, osle, bike, volkove, medvede in leve. Vseh teh živali se je polotilo strašno razburjenje. Grozen strah jih je po-padel, obnašale so se kakor stekle in so na vse načine izkušaie Ubežati.
Zanimivo je, da ladijske mačke natančno vedo, kdaj bo ladja odrinila od brega. Z občudovanja vredno točnostjo se pojavijo te jasnovidine živali malo pred odhodom na ladji, kakor bi jih priklicale misli njihovih prijateljev mornarjev. Tudi podgane slutijo nesrečo ma morju vnaprej, saj zbežijo z ladje, še preden se začne potapljati.
Znanih je dosti primerov, ko so živali kakor v prikazni zaslutile, da so jim nekje v daljnih krajih umrli gospodarji. Pri neki letalski nesreči se je ubil neki francoski državnik. Isto uro je med groznim mijavkamjem V hodih krčih poginila njegova mačka. Tudi pri pseh in opicah so že ugotovili slične značilne zanimivosti.
Sol In prehrana kokoši
Splošno mnenje je, da sol kokošim škoduje. A temu ni tako. Kokoš potrebuje isto tako soli kakor človek. Seveda, če hraniš kokoš z žitom, ne moreš soliti, zato daj kokošim enkrat na dan zmešanega krompirja z otrobi in jim to malo osoli. Ali pa popari otrobe z vodo v kateri si kuhala makarone, rezance, cmoke in druge jedi. Če ti ostanejo koščki kruha, kruh drobno zreži in namoči v vodi in daj kokošim. Kruh je slan in tako dobe v kruhu nekaj soli.
Posebno dobro je dajati piščetom nekoliko osoljeno hrano. Piščeta postanejo tako vse bolj odporna proti raznim boleznim, tudi hitreje rasejo in prej nesejo jajca.
Napačno je mnenje da dobi kokoš od slane hrane piko na jeziku. Če ima kokoš na jeziku piko, je to znak, da je kokoš bolna na drobovju, zaradi česar ne je in se ji na jeziku napravi trda koža. Tako bolni kokoši daj piti mleka, daj ji malo osoljeno hrano, daj ji po dvakrat ali trikrat na dan po košček sirovega masla. Če imaš prostor in vrt, jo spusti na vrt, da si bo sama poiskala la primerne hrane in da bo imela mir pred drugimi kokošmi.
Kokošjercjci trdijo, da so kokoši, hranjene s slano hrano, v mesu težje in debelejše, pa tudi boljše jajčarice. Prav tako so jajca za nekaj gramov težja in debelejša. In če kokoš dobi slano hrano, posebno še, če je zaprta na dvorišču in si ne more po travi iskati hrane, potem ne potrebuje drugih rudninskih snovi razen še apna ki ga pa moramo zmešati s peskom. Kokoš brez apna in peska sploh ne more živeti. Zato je priporočljivo, da dvorišče kokosnjakov prekoplješ vsaj enkrat na mesec, dva-erat na leto pa dvorišče posuješ s svežim peskom.	. . . , ,
Kadar opaziš, da kokoši jedo lastno perje ali da se prično kavsati in druga drugi mrcvariti grebene, je znak, da jim primanjkuje soli, apna in peska. Zato primešaj na pet kil kokošje hrane zvrhano žlico soIl Najboljše je, če zmešaš (a dobro) na pet kil otrobov žlico soli.
Milijoni umirajo
od lakote na Kitajskem
Živali slutijo nesreče
in so jasnovidne
X Nov polet Rusov čez severni tečaj. Nedavno so Rusi prvič poleteli čez severni tečaj y Ameriko. Nameravali so se ustaviti v mestu San Franciscu, toda zaradi neugodnega vremena so se morali spustiti dober tisoč kilometrov prej na zemljo. Zdaj so pa trije novi letalci Gromov, Danilin in Janušek ponovili ta polet, hoteč ga izvršiti do konca. Iz okolice Moskve so odleteli v ponedeljek ob 1.32 našega časa. V prvih štiriindvajsetih urah so preleteli severni tečaj in potem nadaljevali pot preko Kanade. Njihovo letalo lahko preleti 12.000 kilometrov, ne da bi se mu bilo treba spustiti, pot, ki jo morajo napraviti, pa znaša okoli 10.000 kilometrov. Po poslednjih vesteh so letalci svoj smoter dosegli in še leteli dalje čez San Francisco proti jugu.
X V 12 urah iz Amerike v Evropo. Dne 6.
t. m. dopoldne je pristalo v luki Foynes v Dublinu v Angliji orjaško ameriško vodmo letalo »American Clipper 3«, ki je preletelo Atlantsko morje v 12 urah in 40 minutah. V pristanišču se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je z nepopisnimi počastitvami spre. jela letalce.
X V Abesiniji še ni miru. Italijanska vla-0a v Rimu je izdala nov seznam žrtev nemi-Wv v Abesiniji. Po teh podatkih je padlo letos v juniju na tleh zavojevane Abesinije 59 oficirjev in vojakov. Med niimi je šest letal-oev. Navečje izgube so imeli poizvedovalni oddelki in policijske čete. V več pokrajinah Abesinije so namreč domačini osnovali uporniške čete po 500 do 4000 mož. Ti ljudlje napadajo Italijiane in jim povzročajo raznovrstne težave. Velike skrbi dela Italijanom v Abesiniji tudi preskrba z živili, kajti Abesimci se branijo dati zavojevalcem na razpolago svoje pridelke.
_ X stoletniki med Kitajci. Kot dežele, kjer živi največ zelo starih ljudi, poznamo v Evropi zlasti balkanske države, v prvi vrsti Bolgarijo. Kaikor beremo, je tudi na Kitaj, ekem več krajev, kjer dosežejo ljudje visoko Starost nad 100 let. To velja zlasti za južno-fcitajsko pokrajino Kueičou, po površini nekoliko večjo od Češkoslovaške. To je dežela, kjer rede najlepše konje na vsem Kitajskem in kjer je tudi mmqgo naravnega bogastva: zlata, srebra, svinca, živega srebra in premoga. Največ pa pridobivajo tu medenine, iz katere kujejo kitajski denar. V tej. kitajski deželi naletilš na vasi, kjer večina prebivalcev šteje okrog 100 let. V eni naselbini žiivi sto rodihin, ki imajio po enega ali celo po več nad 100 let starih članov. O najstarejšem prebivalcu zatrjujejo ljludje, da šteje 1S0 let, kar je gotovo pretirano.
X Kako se parijo slavci. Zanimive reči iz življenja ptičev je dognal neki nemški ljubitelj ptic v Straissfmrtu. Na tamkajšnjem pokopališču je našel leta 1934. devet parov slavcev, ki jih je takoj obročkal. Drngo leto je potem na podlagi obročkov dognal, da je izmed prejšnje leto obročkanih slavcev pri. šlo nazaj v stara gnezdišča le devet samcev, med tem ko se ni vrnila niti ena samica. Toda med samci je vsak privedel s seboj novo samico. Zdaj je mož obročkal še vseh devet novih samic. Toda leta 193?. so obročkani Samci spet privedli s seboj neobročkane samice. Omenjeni ljubitelj ptic pa je obročkal vsaiko leto ne le stare slavce, ampak tudi mladiče, ki sta jih stara dva zredila. Toda niti eden izmed teh mladičev se ni nikdar vrnil na tisto pokopališče gnezdit.
X Višina pete in noga. Kako visoka naj bo peta čevlja, je vprašanje, ki bi moralo zanimati vsakega človeka, saj ni vseeno, ali imamo zdrave noge ali ne. Od višine pete je ,v veliki meri odvisno, kako se počutijo naše noge. To vprašanje je preučil dunajski zdravnik dr. Romich. Na splošno morajo po Romi-chovem dognanju nositi ljudje ploskih nog nizke pete, ljudje izbočenih nog pa višje pete. Primerna višina pete čevljev za plosko nogo je 2.96 cm, za izbočeno nogo pa 4.32 cm. S temi dognanji odpadejo trditve, da so za nogo najboljši čevlji brez peta.
X Samo 45 minut sta bila poročena. Izredno kratko zakonsko srečo sta uživala Američana trgovec John ,Wyon in njegova izvo-ljenka. Po poroki sta se vsedla v avtomobil
in se odpeljala proti domu, kjer naj bi bila svatba. Mož je bil vnet avtomobilist in je zato šofiral avto kar sam. Mlada zakonca sta se vozila ob reki Mississippiju, ko je avtomobilu naenkrat zmanjkalo ceste in se je zvrnil naravnost v vodo. Oba mlada poročenca sta utonila. Od časa, ko sta šla izpred oltarja, do njune nesrečne smrti je preteklo le 45 minut.
X Sod najstarejšega vina na svetu. V svetovno znani mestni kleti v Bremenu imajo sod vina iz leta 1653., ki je menda najstarejše vino na svetu. Tri sto zlatih dolarje je morala klet plačati za ta sod tekočine. Ce prištejemo obresti in izgube zavoljo odtekanja, pridemo do ogromnih številk. Nekdo je izračunal, da stane ena sama kaplja tega sta-
X Prvi topovi na Kitajskem. Na Kitajskem so mnogo prej poznali smodnik kakor v Evropi, a v vojnah so ga začeli uporabljati šele pozneje. Topove so pa uporabljali prvič leta 1639. Zanimivo pa je, da so bili katoliški misijonarji tisti, ki so prvi vlivali kitajskemu cesarju te vrste orožje. L/ 1622. je namreč prišel na Kitajsko znameniti belgijski misijonar Adam Schall, ki si je pridobil na kitajskem dvoru velik ugled, zlasti za časa cesarja Tatsinga, ki je poveril misijonarju vse -važnejše posle in mu dal velike pravice. Ko je 1. 1639. nastala državljanska vojna, je cesar moral misliti na obrambo in je vprašal misijonarja za svet. Po daljšem premisleku mu je misijonar nasvetoval topove težkega kalibra. Z odlokom je cesar poveril misijonarju nalogo, da pripravi vlivanje topov. Drugič pa se je moral na kitajskem dvoru baviti z vlivanjem topov nemški misijonar Verbiesta, ki je prišel 1. 1659. na Kitajsko in je postal Schallov naslednik na kitajskem dvoru. Za storjeno uslugo mu je bil cesar zelo hvaležen in ko je misijonar 1. 1688. umrl, mu je cesar na državne stroške priredil pogreb in mu je sam sestavil nagrobni napis, ki ga je dal vklesati v nagrobni spomenik. Od topov misijonarja Schalla se ni ohranil nobeden, štiri topove misijonarja Verbiesta pa so ob času boksarske vstaje 1. 1900. prepeljale evropske čete v Evropo in se zdaj hranijo v zgodovinskem muzeju v Rimu. Napisi na topovih povedo, da so topovi metali do 7 kg težke krogle. Navedeno je tudi, kako je treba top uporabljati.
X Kratkovidni zakonski možje so najboljši.
Pariški advokat, strokovnjak za ločitve zakonov, je nedavno izjavil, da so najboljši zakonski možje kratkovidni moški. Se boljši so pa nemara slepi. Kratkovidni prezro vse napake v gospodinjstvu, ne vidijo, da so nogavice raztrgane, ne vidijo prahu na pohištvu, so pa tudi dovolj nerodni. Ker se tega zavedajo, so tem bolj prijazni s svojimi ženami. Kratkovidni možje tudi ne vidijo lepote in mikavnosti drugih žen, da bi se jim izneverili. Ce so v družbi živahne lepotice, pa lahko žena vzame možu naočnike, češ, da se mu bodo oči odpočile in potem vidi namestu lepotic strašila. Zato je imel pariški advokat tako malo opraviti z zakonskimi zvezami kratkovidnih mož. Druga izkušnja pariškega advokata se nanaša na trgovce. Kolikokrat v tednu sme biti trgovec slabe volje? Zena nekega trgovca je namreč zahtevala ločitev zakona, češ da je mož dva dni v tednu siten do neznosnosti. Advokat je zagovarjal pred sodiščem moža, češ da so zdaj časi tako hudi, da tudi trgovci ne morejo biti vedno dobre volje. Trgovec ima pravico biti v tednu vsaj tri dni siten, zlasti pa takrat, ko piše davčne prijave. Sodišče je to upoštevalo in je ženino tožbo zavrnilo.
X Kako daleč letijo čebele. Na širnih prerijah Amerike so preučevali vprašanje, kako daleč letijo čebele od svojih panjev. Dognali so, da se te živalce držijo navadno v daljavi kakšni].h 800 m od svojega bivališča. Samo če ne dobe v tem okolišu primerne pajše, se oddaljujejo tudi za 2 do 3 km. V izjemnih primerih so čebele iz določenih panjev naš1 i tudi do 10 km od njih. Če žuželke na svojih poletih nalete na kraje, kjer je dosti cvetlic z medom, se vrinejo takoj v svoj panj in spo-rooe to najdlbo na še neznan način svojim to. varišicam, ki prilete v velikih masah.
rega vina 48.637 mark. Kozarček bi veljal torej 48 milijonov mark. Ce pa pomislimo, da to vino ni nič vredno, ker bi ga ne mogel noben človek piti, se vse te številke zrušijo v nič. Staro pravilo namreč, da je vino boljše, čim starejše je, ima svoje meje. 300 let staro vino iz bremenske kleti je že davno izgubilo svojo dobroto in ima danes okus najbrž le še po plesni in segnitem lesu.
X Ljudje bodo lahko postali nevidni. Grad-čan Pinter je iznašel sredstvo, s katerim je mogoče v kratkem času nevidne napraviti reči in ljudi. Mož je s svojo iznajdbo delal poskuse v paviljonu tvornice Semperit na dunajskem velesejmu. Najprej je k tem poskusom povabil seveda novinarje, kakor se pač spodobi. Pokazal jim je neko stvar ter je povedal, da bo ta reč kmalu nevidna. In res je tisti predmet postajal čedalje prozornejši, dokler nazadnje ni kar izginil izpred oči gledalcev. Nato je Pinter pokazal, kako postane neviden tudi človek. Povabil je nekoga izmed občinstva, naj pride k njemu na oder. Kmalu je tisti človek postal neviden očem gledalcev, čeprav je ves čas ostal na odru in z odra gledal, kaj se dogaja med gledalci. Lahko je tudi natančno opazoval, kaj se dogaja na odru, vendar ni mogel razložiti, kako je sam izginil izpred oči gledalcev. Torej nevidnost bi bila dognana. Kako pa iznajditelj to naredi, ni hotel še nikomur povedati.
X čuden oglas. V nekem mellbouimskem listu je bil objavljen čuden oglas. Objavil ga jie uradnik brez službe v nadi, da se ga bo kdo morda usmilil. Oglas je bil objavljen na vidlnem mestu in se je glasil: »Mladenič, len, zapravljiv, površen, pozabljiv in zabit išče mesto uradnika. Ponudbe pod »Zapravljivi« na upravo lista.» V resnici pa uradnik Kaill MoPton ni imel nobene teh slabih lastnosti. Dolgo je že iskal službo in njegovi oglasi, ki je v njih opisoval svoje vrline, so ostali brez uspeha. Taki oglasi po njegovem mnefnijiu tvnidkam niso ugajali, kajti navzlic vsem zagotovilom, ki jih je hotel potrditi z izpričevali, ga nobena tvrdka ni hotela povabiti, da bi se prišel predstavit. Tako je sklenil objaviti nov oglas in v njem samega sebe očrniti. In ni se zmotil. Več tvirdk ga je povabilo in izbraJl si je najboljšo, kjer je takoj prepričal svoje predstojnike, da je dober uradnik.
X Nesrečna podobnost. Komaj 21 letni sin bogatega tvorničarja v Philadelphiji se je pred kratkim v hotelu, kjer stanuje s svojo ženo, nevarno obstrelil. Hotel si je vzeti življenje, ker je njegova žena zahtevala razpo-roko. Vzrok njene zahteve je zelo nenavaden. Mlada žena ima namreč setro dvojčko, 'ki jI je tako pode to a, da ju niti lastna mati ne loči. Ker hočeta še vedlno stanovati skupaj, se je neprestano dogajalo, da se je ubogi mož pri povratfcu domov motil v osebah in objemal namesto svoje žene njeno sestro. Ženo je to začelo jeziti in naposled je zapretila mo. žu z ločitvijo zaJkona. Ubožec pa si ni vedel drugače pomagati, kakor da je poizkusil izvršiti samomor. K sreči je ostal živ. Zdaj zahteva, da se dvojelka preseli kam dlrugam.
X Samo dojenček je ostal nepoškodovan. Prf Veflikem Vetesu v Riuimcniji je potniški vlafe, M je vozil iz Sibtojia, zagrabil na nekem železniškem prehodu kmečki wz, na katerem so se peljale štiri odrasle osebe in en dojieailoeik, ki so ga nesli od ldrsta. VlaJk je voz čisto razibill in vse štiri odraste osebe hudo Ipoškodioval. Ko je iženska, (ki je Mes;«a otroka, zagledala vlaik nenadno tiik ob vozu, je z vso silo zagnala dojenčka, ki Je štel 10 dni v grmovje poleg prehoda. V vejevju so našli potem otroka čisto nepoškodovanega.
X Ker ni postal ciganski kralj, je šel v smrt. Nedavno nedeljo so bile v Varšavi volitve novega ciganskega kralja. Glavna dva kandidata za kralja sta bila cigana Janusz in Rytani». Zmagal je pri volitvah prvi. Ry. tanlio pa tega svojega poraza ni mogel preboleti. Sklenil je, da si konča živiljenje. Sklical je vso svojo družino v neki gozd, ki se razprostira v bližini Kaitovic, da bi se še en. njikrat od nje poslovil. Pri tem svojem slovesu je vsem toplo priporočil, naj vdano služijo novemu kralju. Dobre pol ure za tem pa je segel po samokresu in se ustrelil.
'X Ljudje postajajo večji in vitkejši. V zadnjih 15 letih so zbrali učenjaki mnogo gradiva, da dokažejo, kako postajajo ljudje čedalje večji. Primerjalno gradivo so kaj lahko zbrali. Podatke o očetih so dobili pri vojaških oblastvih, o materah pa pri zavarovalnicah. Najobilnejše gradivo so zbrali v Ameriki, kjer so ugotovili, da so mladeniči ob vstopu na vseučilišče povprečno za 5 cm večji od .njihovih staršev v teh letih. Zdajšnje pokole-nje pa ni samo večje, temveč tudi težje. Na teži je pridobil človek našega časa približno •3 kg v primeri s telesno težo prejšnjega po-kolenja. Tudi v Nemčiji je približno tako. Posebno zanimiva je pa telesna višina dečkov ©b vstopu v prvi razred in ob zaključku šole. Na Holandskem so postali ljudje od leta 1863 povprečno za 6.7 cm večji, na Švedskem za 4.5 cm. Približno enaki so izsledki v Švici, na Danskem in na Norveškem. Ameriški člove-koslovec Bowies je skrbno preučil 2000 fantov in deklet v primeri s starši, po možnosti pa tudi s praroditelji. Prišel je do zaključka, da so postali v zadnjih 37 letih moški za 3.5 ženske pa za 3 cm večje. Zabeležil je tudi v vseh primerih prirastek na telesni teži, ki pa ne ustreza višini. Iz tega Bowies sklepa, da kaže Človeštvo nagnenje k razvoju v vitke postave.
X Nevesto je izmaknil izpred oltarja. Mladi krojaški pomočnik Vaselino v Bologni se je zaljubil v lepotico Gino Carneluttijevo in jo zaprosil za roko. Ker je bil Vaselino imo-vit in delaven, se njeni starši niso protivili zakonski zvezi. Gina se je sicer vdala zahtevi svojih staršev, ni pa bila s svojim zaročencem zadovoljna, ker je bilo njeno srce že oddano. Na dan poroke so se zbrali v hiši bogatega kmeta Carneluttija številni svatje, da pospremijo mlado nevesto v cerkev. Uro kasneje je že stala Gina s svojim zaročencem pred oltarjem. V tem trenutku pa je planila v cerkev skupina mladeničev in mlado nevesto odvedla iznred oltaria. Pred cerkvijo ie bil že pripravljen voz. s katerim so neznanci odpeljali nevesto v bližno vas, kier se je mladenka še istega dne poročila s svojim pravim izvoHencem.
v O znojenju. V človeški koži nahajamo v glavnem dve vrsti žlez: znojnice in lojnice. Proizvod teh žlez je znoj, ki predstavlia brezbarvno tekočino kiselkastega vonja bolj ali manj neprijetno dišečo. Zanimivo je. da za-diihamo v znoju nekatere začimbe, zlasti česen Vonj znoja se ravna tudi no rasah. Tako imajo črnci svojevrsten duh. Z vohom lahko ludi razlikujemo znoj pri raznih boleznih na primer pri jetiki. revmatizmu in drugih boleznih. Zakaj se človek znoji? Znojenje je eden izmed procesov, s katerim človek uravnava svojo telesno toploto, ki znaša 23 stop. Znoj izhlapeva. pri čemer odvzema telesu toploto. Ako je to izhlapevanje na en ali drug način onemogočeno, tako zaradi nenrikladne obleke, nastopijo hudi poiavi. ki končajo lahko tudi s smrtio. V vročem letnem času se obi^aino poti človek no celem telesu. Zelo nadležno pa je znojenje samo nekaterih delov telesa, na primer pazduhe in nog. Koža na teh mestih je vedno vlažna in hladna in se pogosto vname 7noi se namreč nomeša z gornjimi plastmi kože. ker se vse skupaj razkraja. Posledice so vnetje, neznosen smrad in srbež.
X Nože, žeblje in železo je imel v želodcu.
V Bombayu je bil nedavno operiran v eni izmed tamkajšnjih bolnišnic neki indijski čarovnik, kateremu so vzeli iz želodca kaj čudno vsebino. Fakir je imel v želodcu 18 žepnih nožev, nekaj žebljev in drugih drobcev železa. Vse to je nosil indijski čarovnik v želodcu polnih 15 let, ne da bi bil pri tem čutil kakršnekoli bolečine. V 151etnem izvajanju svoje Čarovniške umetnosti je požiral pred očmi številnih radovednih gledalcev nože, žeblje in drugo železo. V svojem fakirskem poslu je bil tako izpopolnjen, da se mu v vseh teh 15 letih ni nikdar nič zlega pripetilo. Nekega dne pa je vendarle občutil v želodcu neznosne bolečine in se je moral podvreči operaciji. Operacija je potekla brez kakršnihkoli posledic.
X Tri čudaške oporoke. Anglija je domovina čudakov. V Londonu je neki Blackwell zapustil svoji ženi samo hlače, češ da jih je vajena, ker jih je tako nosila vse njegovo življenje. Brown v Waterfordu je pa razdedinil svojo ženo, češ da je prišla med njegovo boleznijo k njegovi smrtni postelji in mu povedala, da je zavidala svoji prijateljici njen nov klobuk. Mac Flack v Aberdeenu je pa napisal oporoko, glasečo se: »Zapuščam svojo ženo njenemu ljubčku v prepričanju, da nisem bil tak osel, kakor sta mislila, svoji hčeri pa vse svoje premoženje, da bo njen mož videl, kako dobro kupčijo je sklenil, ko se je poročil z njo.«
X Debeli ne smejo v Ameriko. Za priseljence v Ameriki veljajo zelo stroge določbe, zaradi katerih ni lahko priti tja. Zadnje čase so določbe glede priseljencev v Ameriko še poostrili. V bodoče ne bo dovoljeno trajno bivanje v Ameriki nikomur, kdor tehta nad 100 kg. Povod za to določbo je dal neki nemški izseljenec iz Breslaua, ki je sicer ustrezal vsem pogojem, toda tehtal je 120 kg. Ameriška oblastva so menila, da tako debel človek ne more biti zdrav. Zato so ga iz zdravstvenih razlogov zavrnila, hkratu pa sklenila zavrniti v bodoče vsakega priseljenca, ki tehta nad 100 kg. Smešno pri tem ie, v kakšne zadrege pridejo uradniki na Ellis Islandu. kjer se morajo ustaviti vsi priseljenci in počakati da pade odločitev o njih. Kaj naj store z debelimi priseljenci, ko pade njihova teža pod 100 kg, preden jih pošljejo nazaj, odkoder so prišji?
MM uestnik
Kak® odpraviš rasne madeže
Če poliješ Obleko s kavo, tedaj nam ali madež z glicerinom in nato izperi s toplo vodo. Madeže od kakava izpeiri z mlačno vodo in dobro izbriši še z aiJkoholom. Madež od črnila ali svinčnika očistiš z alkoholom. Madeže od likerja očistiš, če zmešaš devet delov vode, on del vodikovega dvokisa in pet kapljic salimiiaka. S to mešanico in s čisto krpo brišeš po madežu in po potrebi še izpereš v mlačni vodi. Madeže od mleka očistiš z vodio, pomešano s salimakom in soljo. Četrt litra vode, žličico salmiaka iin ščep soli dobro zmešaš in očistiš madež. ,nato izpereš še v čisti vodi.
Madeže od sadja najlažje očistiš takoj, dokler je še madež svež, posebno še na perilu. Made žteko joperi v mlačni vodi z milom, namoči madežasto blago čez noč v mleku, drugi dlan pa izpereš v mlačni vodi. Če pa dobiš matdlež od sad|ja na svilnato obleko, tedaj madež takoj izperi v mlačni vodi, v kateri si raztopila žlico boraksa (pol litra vode, žilico boraksa).
Vodene madeže iz marmornatih plošč odstraniš s tole mešanico: stolčeno žveplo, galun in prašek Vim zmeš3š z nekoliko kapljic vode, da dobiš gosto kašo. Vto kašo pomočiš čisto krpo iin drgneš po madežu, nato s suho krpo brišeš in z mehko volneno krpo loščiš.
Za kuhinjo
Meso s krompirjem (za štiri oeebe). Zreži na tenke rezance 30 dek kuhanega ali pečenega govejega, telečjega, svinjskega ali kokošjega mesa. Kakršne ostanke mesa pač imaš. Zrezaino meso nekoliko osoli, popopraj in posuj s sesekljanim majaronom in dobro zmešaj. V kozi raabeli pet dek sirovega masla, piepraža eno drcibno sesekljano čebulo, dodaj dve vejici sesekljane zelene, .dve sesekljani sardeli, zrezano meso in praži tako dolgo, da se meso zapeče. Ko se je meso zapeklo, prilij in mešaj tri oisaninke litra raztepene kisle smetane in naj vse skupaj še enkrat prevre. Med tem olupi osem debelih krompirjev in jih zreži na tenke ploščice. Kozo pomaži s sirovim ma-
slom in jo obloži s krompirjevimi ploščicami (tudi ob straneh). Preostali krompir pa drobno zreži in zamešaj k mesu. Zdaj stresi meso v kozo, še malo popopraj, posuj s sesekljano kumno, malo drobtinami in peci v precej vroči pečici približno 45 do 60 minut. Ko je jed pečena, jo zvrni na topel krožnik in daj z gobovo ali paradšžraiikiovo omako ali pa s solato na miao.
Poprovo meso na dunajski način. V kozi
razbeli šest dek masti in prepraži dve drobno sesekljani čebuli. Ko čebula maio porumeni, potresi po čebuli noževo konico sladkorja (v prahu), premešaj in prilij dve žlici kisa m dodaj pol kile govejega mesa, katero poprej zreži na tenke koščke, potem osoli, dobro pre-popraj in dlodaj še stlačenega česna ter pokrito duši, da postane meso skoro mehko. Med tem ko se meso duši, olupi dve korenini zelene ter jo zribaj na ribežu kakior hren in deni k mesu ter premešaj. Zdaj dolij toliko vode aH juhe, da je meso pokrito ter tako dalje duši, da postane meso popolnoma mehko. Preden daš na mizo, prilij v sok žilico belega vina ali kšsa in ko prevre, daš z valjanci, dušeni mrižesn ali pečenim krompirčkom in s solato na mizo.
Pecivo s kakavom. Mešaj, da narase, osem dek sirovega masla, šest dek sladkorja v prahu in štiri deke kakava. Nato primešaj tri žlice mrzlega ml ena in od 15 dek moke le toliko ,da zmes ni preveč tekoča, nato pa naj testo pet minut počiva. Potem hitro primešaj še ostalo moko in dobro zmešaj. Na pomazano pe-kačo pokladaj z majhno žlico majhne kupčke (precej narazen) in jih v precej vroči pečici hitro sipeci. Pecivo naj se dobro zapeče, da dobi barvo čokolade. Pečene kolačke še mlačne poberi iz pekače in povaljaj v sladkorju (v prahu).
Čokoladni kolački. Umesi v testo 30 dek moke, pomešane s polovico zavitka pecilnega praška, šest dek sirovega masla (maslo zdrobi z moko), osem dek ziršbane čokolade, štiri deke sladkorja v krahu in po potrebi še žlico mleka. Testo naj ne bo premehko. Umešano testo naj počiva na hladnem četrt ure, nato pa testo tenko razvaljaj in izrezi z okroglim obod-cem kolačke. Kolačke zloži na pomazano in z moko posuto pekačo ter jih v precej vroči pečici speci. Ko so kolački pečeni in so shla-jeni, jilh pomaži s čokoladnim ledom. Čokoladni led: 12 dek čokolade razmehčaj v pečici, dedaj šest dek sirovega masla ki žilico ruma ter mešaj tako dolgo, da se zgosti in narase. Ko si vse kolačke pomazala z ledom, jih posuj še s sesekljanimi orehi ali mandeljni. Kolačke zloži narazen, da se led posuši. To je zelo diobro čajno pecivo.
Praktični nasveti
Keksi, pogačice in sploh pecivo ostane dalje časa sveže, če ga hranimo v pločevinastih posodah. Kdor pa nima take posode, si lahko pomaga s stektenim kozarcem (za ku-marce). Deni pecivo v tak kozarec in ga zavezi s pergamentnim papirjem ali celofanom.
Ako hočeš zelenjavo, čebulo ali drugo prav dro-bno zrezati, tedaj to zmelji na strojoku, ki ga Uiporabljaš za meso. S tem prihraniš mnogo časa.
Olupljeni krompir postane takoj rjav, če ne nalijemo nanj zadosti vode. Zato mora bati krompir vedno v vodi. Kadar pa se primeri, da preostame že »lupljenj krompir, ga shraniš na ta način, da ga povaljaš v moki in tak počaka do drugega dne. Drugi dan krompir operi in ga porabi za krompirjevo juho.
Če hočeš odstraniti sol iz slanika, tedaj ga položi na sito in deni sito v vodo, in sicer tako, da se bo sol lahko izpirala z vodo. Ker je sol težka, pade na dno vode. Vodo pa večkrat premenjaj. Če položiš slanik le v vodo, da bi izgubili sol, se sol ne izpere, ker leži slanik v slani vodi.
Če se noge potijo In se prične med prsti koža luščiti, je dobro ,preden se to zgodi, noge vsak večer umiti in potem posuti z smuk. cem. Kadar pa se koža že lupi, tedaj maži noge med prsti z glicerinom in arnikovo tinkturo. Vsakega polovico zmešaj v steklenici in se maži zjutraj in zvečer. Koža se bo hitro pozdravila in zacelila.

B?S
cd 18. do 25. julija.
Nedelja, 18. julija: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (oddelek godbe »Sloge«). 9.00: Ca s, poročila, spored. 9.15: Verski govor (dr. Rciman Tominec). 9.30: Preno.? cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra v Ljubi jati'. 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške S'atine. 11.30: Otroška ura (Manica Romanova). 12.00: Kar imamo, o vam damo (plošče po željah). 13.00: Čas, poročita, spored, obvestila. 13.15: Akademski pevski kvintet. 17.00: Kmetijska ura: Organizacija mlekarstva v Sloveniji (Alojzij Obersne). 17.30: Veselo popoldne (Fantje na vasi, sestre Stritarjeve in plošče). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Priiirodne in kulturne posebnosti Jugoslavije (profesor dr. Boža Milosavljavič). 19.50: Večer ob tabornem ognju (idila iz skavtskega tabora). 20.50: Uvod v prenos. 21.00: Prenos iz Rima: Do-nizetti: Ljubavni napoj (operna izvedlba v študiju )č 22.00: Čas, vreme, poročila, spored.
Ponedeljek, 19. julija. 12 00: Sprehod po gozdu (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13 00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vrsta veselil pesmic (plo.«č'-~ - 1 00: Vreme, borza 19,00: Čas, vreme	pored, obvestila. 1.9.30:
Nacionalna i	Fran Bubanovič, profe-
sor iz Zagret,. 9.50: Zanimivosti. 20.00: Lenarjev godalni kvartet igra. 20.10: Zdravniška ura: Igra narave v bitju in žitju človeka (dr. Ivan Mat kol. 20.30: Biahzoaova uaa (sodelovala bosta Helena Lapajnetova in profesor Marjan Lipovšek). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Originalna švicarska glasba (bratje Malenškovi).
Torek, 20. julija: 12.00: Magistrov trio. 12.45: Vreme, poročila, 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Nekaj operne glasbe (plošče). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30: Nacionalna ura: Potovanje Jerotija Račanina v Jaru2a'em leta 1704. (Radoslav Medenica, profesor). 39.50: Zabavni kotiček. 20.00: Hallerjeve pesmice (plošče). 20.10: Vphv alkohola na gospodarsko, socialno, zdravstveno iin kulturno strukturo Slovenije (Vojko Jagodic). 20.30: Zbor čeških dobrovoljcev. 21.15: Cssar Franck: Simfonija v d-mciu (plošče). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Mando. linistični trio (Anturuovič, Privšek, Haršlag).
Sreda, 21. julija: 12 00: Izlet v tuje kraje (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Lahka solistična glasba (plošče). 14.00: Vreme, bo.rza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Mojster Matej Hubad (Slavko Osterc iz Ljubljane). 19.50: Šahovski kotiček. 20.00: Havajske kitare pojo (plošče). 20.10: Mladinska ura: Ribe in njih čutila (Alojzij Šuilgaj). 20.30: D. Cerar: Čevljar in vrag, spevoigra v dveh dejanjih). 21.45: Plošče. 2140: Vodopivec: Povedmi mož, groteska v enem dejanju (izvajali bodo člani »Grafike«), 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Pevuki sekstet »Mladost«.
Četrtek, 22. julija: 12.00: Plesi preteklih dnii (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila). 13.15: V sodobnem ritmu (plošče). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zabavni količek. 20.00: Balalajke (plošče). 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolairič). 20.30: Prenos iz Dobrne: Lažji simfonični koncert. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Esiperantska ura: Slovenska narodna pesem).
Petek; 23. julija: 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče). 12.45: Vrame, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Virtuoei igrajo (plošče). 14.00: Vreme, borza. 19.00: čas, - vreme, poročila, spored, ob veslala. 19.30: Nacionalna uira: Naši pravni spomeniki: Vinodoldki zakonik iz 1. 1288. (dr. Solovjev, profesor). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Koračnice (plošče). 20.10: Ženska ura: Žena in soort (Iva Pregljev®.). 20.30: Za kratek čas
(sodelovali bodo Vilko Skok — citre in Jožek in Ježek; vmes plošče). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.
Sabo ta, 24. julija: 12.00: Glais-ba. pisana, vesela. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Glasba pisana, (vesela. 14.00: Vreme. 18.00: Ruski sekstet. 18.40: Pogovor s poslušalci. 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19..30: Nacionalna ura: (Kreko Kovači^ iz Zagreba). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Počitniške idile (napisal Jakob Žvan, izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodiill bo Jože Zupan). 22 00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Lahkih nag naokrog (plošče);
m
DANAŠNJI POSLI
Gospa: »Všeč ste mi in sprejmem vas za služkinjo. Plačala vas bom dostojno in ravnala z vami kakor s svojo rodbino.«
Služkinja: »No, potem se moram pa še prepričati, kako ravnate s svojo rodbino.«
MED ŠOLARJI
Janezek: »Jaz bi bil pa rad konj.«
Mihec: »Zakaj konj?«
Janezek: »Zato, da mi učitelj ne bi mogel več reči, da sem osel!«
KDOR ZNA
Kupec: »Če je ta kopalna obleka volnena, zakaj pa je na listku napisano, da je iz Ijom-baša?«
Trgovec: »To je pa zato, da so molji v zmoti.«
ZAKONCA MED SEBOJ
Nezadovoljen mož: »Ti me poljubiš samo takrat, kadar potrebuješ denar.«
Žena: »No, mar ni to dovolj pogosto?«
POŠTARJI MED SEBOJ
A: »No, prijatelj, tebe so upokojili, ker so ti odpovedale noge. Kaj pa počneš zdaj ves dan ?«
B: »Spremljam novega pismonošo, da bi mi ne bilo dolgčas.«
TEGAJO SE ZANJO
Gospa: »Iz vaših izpričeval je razvidno, da ste bili v teku leta v šestih službah.«
Kuharica: »No, vidite, to je baš dokaz, kako se povsod trgajo zame.«
ZAKONSKI TRIK.OT
Zora: »Zdaj grem k vedeževalki, da jo vprašam, če mi je nezvest.«
Vera: »Beži no, saj ne morem verjeti, da bi bil tvoj mož zmožen kaj takega.«
Zora: »Saj ne mislim moža ...«
MODERNO
On: »Julka, bodi pametna in poslušaj me! Oženil se bom s hčerjo bogatega lesotržca.«
Ona: »Toda, ali pa ima ta ženska dovolj premoženja za naju oba?«
SLOVENSKI FANT
star 32 let, ki prebiva že nekoliko časa v Franciji, se želi seznaniti s slovenskim kmečkim dekletom, ki bi imelo voljo izseliti se v Francijo. Takojšna ženitev. Piše se lahko na naslov: Vinko Sagmeisiter, 36 Rue des Ro. mains, Dole (Jura) France.
LJUB IONSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE
knjige kupim in plačam najboljše. Ponudbe prosi Josip Krapež, Celje, Hotel »Union«.
VAJENCA
v trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Naslov v upravi.
PRODA SE MALO POSESTVO
pripravno za upokojenca. Hišica z električno lučjo, njiva, sadno direvje, 20 minut iz trga Sevnice. Za 22.000 din. Dopisi na upravo »Domovine«, Ljubljana pod »Lepa lega«.
HRANILNE KNJIŽICE
prodate ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.
ZDRAVILNA ZELIŠČA arnikovo cvetje, lipovo cvetje, podleskovo
seme, češminjevo lubje itd., kupujem v vsakih množinah in plačam najvišje cene. Pošljite ponudbe z vzorci in navedbo količine na Ed. Pišler, Vrhnika, dravska banovina.
ZABELO, SVINJSKO MAST
sirovo in kuhano maslo, jajca, suhe gobe in vse poljske pridelke kupujejo Scnčarjeve trgovine v Maii Nedelji, Ljutomeru in Štrigovi Velika zaloga oblačilnega blaga, sešitih oblek in. vseh potrebščin, dokler traia zaloga, še po starih nizkih cenah! Ne zamudit« kupiti! Zaloga vsakovrstne moke!
OSTANKI
IZ MARIBORSKIH TT.KSTU-NM TOVARN, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 3 m, in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov cefirjev, touringov in frenžr.v za ooseb-no močne moške srajce v na;iepčlb vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16- 21 m pralnega blaga za ženske obleke in deeve, kretena in druka za predpasnike, delena. krepa in polsviig za bluze in obleke v izbano lepi sestavi.
Paket »Serija « z vsebinZo 3—3.20 m dobrega sukna za r,loSko obleko, damski kostum, oziroma plašč Vsak paket poštnine prosta samo 136 Din.
Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Stalna zaloga ostankov finega sukna in kamgarna od 62 Din naprej Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. PiSite še danes na raz-pošiljalnico »KOSMOS«. Maribor, Kralja Petra trg.
HRANILNE VLOGE
vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini A Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul 14 Telefon 35-10.
E
U E £ T
Iister in vsa lahka letna oblačila
v elegantni izdelavi nudi ceneno
F M E § K E E
SV. PETRA CESTA 14
NUV32&1 . Sara® DIst 93.—
Št. 63.719 Cenena, a doDra S li o o c U ftol zapestna ura. točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja — številčnica in Kazalo osvetljena (Kadium)
Din .
Zahtevajte veliki cenik, Ki ga dobite zastonj ln poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ui v Svic!
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.