241
Novice.
—   Osebne vesti. Stavbni adjunkt v Ljubljani g. Alojzij MajstroviČ je imenovan poštnim in brzojavnim in-ženerjem istotam. Domobranski divizijonar v Josefovu fml. Anton pl. Sterzi, ki je bil svoj čas brigadir v Ljubljani, je Sel v pokoj — Okrajna bolniška blagajna ljubljanska je imenovala za svoje zdravnike gg. dr. Ivana Jenka, dr. Ludo-vika J e n k a in dr. Otmarja Krajca. — Poročnik Karol S t o e k e r pri pešpolku št. 88. je stopil v pokoj in se nastani v Kranju. Profesor na Dunaju dr. P. M are se h je imenovan ravnateljem državne gimnazije v Ptuju.
—   Promocija. Na Dunajskem vseučilišču je bil 23. m. m. promoviran g. Metod Dolenec, e. kr. avskultant v Novem Mestu, doktorjem prava, čestitamo!
—   Cerkvene vesti. Dekan v Konjicah č g. Jernej Voh je imenovan za knezoškofijskega konzistorijalnega svetnika. V pokoj sta stopila župnika lavatinske škofije čč. gg Ivan Trampuš in Andrej F e k o n j a.
—   Odlikovanje Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so dobili gozdar Andrej E6thel v Kopačnici in bivši rudar Mat P i rev Šemniku.
—   Komisija za odmero pridobninskega davka je imela 24. junija svojo sejo, pri kateri je rešila 32 ugovorov. Potem so bili za izstop izžrebani naslednji člani komisije (polovica imenovanih in polovica voljenih članov in namestnikov): Finančni svetnik Dobida, župan Sever, K. Leskovic, P. Gras-selli, E. Regnard, F. Souvan, notar Grogola in namestniki Gassner, Drelse in O mer s a
—   Nova ustanova. Finančne prokurature adjunkt g. dr. Josip Stare v Ljubljani je daroval 15.000 gld. za napravo dveh dijaških ustanov za srednješolce in visokošolce.
—   Enketa za povzdigo govedoreje, ki naj sklepa 4 prememM zakona o govedoreji iz 1. 1890., kakor je to na-svetoval poU. Božič v zadnjem zasedanju dež. zbora, se je vršila pod predsedstvom dež. glavarja   Detele dne 30. junija.
—   Občinske volitve v Gorici so se minoli teden izvršile brez hrupa in brez zanimanja. Izvoljeni so sami laški
.   radikalci.   Slovenci in takozvani laški konservativci se volitev niso udeležili.
—   Na Šmarno goro napravili so v nedeljo dne 2. julija delavci iz papirnice v Goricah in v Medvodah izlet Gosp. knezoškof je blagovolil iti z delavci na Šmarno goro in je tam zanje sam opravil službo božjo.
—   Konsekracija župne cerkve v Šempetru pri Novem Mestu in altarjev je določena na dan 23   julija t, 1.
—   Cesarjev dar. Cesar je podaril gasilnemu društvu v Sori 60 gld., onima v Vinici in v Boh. Beli pa po 80 gld. podpore in to iz svoje zasebne blagajne.
—   Sudmark na Koroškem se vsiljuje vedno hujše v slovenske kraje, zlasti je začela rogoviliti okrog Železne Kaplje, kjer jo vodi notar Schwarzl.
—   Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1899 je 142 strank uložilo 24.459 gld. 67 kr.; 120 strank uzdignilo 11.534 gld. 9 kr. 33 strankam se je izplavalo posojil 16.065 gld.  —  denarni promet 86467 gld. 15 kr.
—   Prešernov spomenik. Oibor za postavljenje Prešernovega spomenika je razpisal dvoje častnih nagrad po 600 in 400 kron za najboljši načrt Kolikor nam je znano, se zanimata za spomenik najznamenitejša naša kiparja Gangl in Eepič
—   Zapriseženje ljubljanskega župana se je izvršilo na običajni stavnostni način doe 3. t. m. Cesarsko vlado je zastopal deželni predsednik baron Hein, kateri je v svojem govoru pohvalno priznaval uspešno dalovanje Županovo v minoli triletni dobi ter mu za prihodnjost posebno polagal na srce pravičnost in objektivnost napram vsem in pa največjo varčnost. Župan Hribar je potem v daljšem govoru narisal svoj program za prihodnjo dobo, kateri se izvrši v okviru sedanjih fiaancnih dohodkov 'mestne občine in je obljubil pravičnost vsem pa tudi varovanje slovenskega značaja mestne občine.
—   Razburjenost med učiteljstvom, ki je nastala vlsed tega, ker je dež. šolski svet sklenil „iz službenih ozirovu premestiti nadučitelja F. Eojino iz Šmartna pod Šmarno goro v Št. Vid na Vipavskem in učitelja F. Puočuha s Slapa na Vipavskem v Ljubno na Gorenjskem, dasi se ni proti njima vršila nikaka preiskava in se uradoma pohvalno priznava njiju delovanje, je dobila drastičnega izraza v tem, da so se razni učitelji pismeno zavezali, da ne bo nobeden izmej njih kompetiral v Št. Vid. To je vsekako dokaz lepe kolegijalnosti, ki je v teh slučajih na mestu zategadelj, ker je Rojina z večjo svoto angažiran pri uzornem čebelnjaku, ki ga je napravil, Punčuh pa izgubi izdaten postranski zaslužek pri posojilnici na Slapu.
—   Goriški deželni zbor, ki je imel v celem zasedanju le jedno samo sejo, je bil dne 30. junija zaključen, ker se je izkazalo, da ne bode sklepčen. Dvakrat so se mej slovenskimi in mej laškimi poslanci vršila pogajanja, a obakrat so bili brez vspeha. Slovenci so stavili jako skromne pogoje, toda Lahi so tudi te pogoje odbili, Češ, da nasprotujejo prvenstvu Lahov na Primorskem. Zdaj se pričakuje, da vlada deželni zbor razpusti. Ako bi bila vlada tekom pogajanja količkaj resno hotela, da se doseže porazumljenje, bi se bili Lahi prav gotovo udali, saj je vse laško gospodstvo na Primorskem odvisno od vladne milosti. Toda vlada ni storila ničesar, da omogoči sporazumljenje, stala je popolnoma apatično na strani, prav kakor da jej na biagonaklonjenosti laške stranke več ležeče, kakor na vsem drugem.
—   Nedeljski počitek je vsled sklepa deželnega odbora uveden z dnem 1. julija pri deželnih uradih
—   »Slovenska matica" je imela dne 21. junija svoj občni zbor, na katerem se je razpravljalo o odborovem nasvetu, naj se odbor pooblasti, podati društveno, ob Zvezdi stoječo hišo ofertnim potom, ali pa naj se dovoli 3000 gld. za poprave. Hišo bi rad kupil g. Drag Hribar iz Celia (ki je ponudil, da plača polovico kupnine, za drugo polovico pa, da hoče matične knjige tiskati, kateri ofert pa se je zdel odboru nesprejemljiv) in knjigotržec g. Bamberg iz Ljubliane. Občni «bor je naročil odboru, naj zasliši strokovnjake glede poprave poslopja in naj pretresa vprašanje, kako zvišati ren-tabiliteto hišo. V tem, da naj se hiša ne proda, je bil skoraj ves občni zbor jednih mislij. Zlasti bi se ne smela prodati Nemcu. Saj imajo Nemci itak največje ljubljanske hiše že v svojih rokah.
—   45 bikov — plemenjakov je nakupila te dni na Kranjskem hrvaška dež. vlada.
—   Plemstvo je podelil cesar vpokojenemu stotniku Josipu Grratzvju v Gradcu in sicer s pridelkom ,plem. War-denegg!1 Ta najnovejši plemenitaš je oče znanega humoristič-nega profesorja na ljubljanski višji gimnaziji dr. Oskarja Gratvja.
242
—   Nov list z naslovom „Gorica" začne v kratkem kot glasilo pol. društva „ Sloge" izhajati v Gorici. List je res potreben, ker dosedanja lista, „Sočaa in „Primorski Listu, ne zadovoljujeta potrebam.
—   Podpora vsled toče. Osrednja vlada je za oško-škodovance po toči na Kranjskem dovolila 12 000 gld. podpore, a deželni odbor je v ta namen določil 2000 gld.
—   Darilo. Biskup Strossmaver je daroval za župno cerkev sv. Križa tik Slatine 500 gld.
—   Vladika J. Strossmajer je podaril 50 gld. za „Vodnikov dom" in počastil šišensko čitalnico z lastnoročno pisanim listom, ki se glasi: „Moja mila gospodo! Šaljem Vam 50 for. na Vaše plemenite svrhe, želeč iz svega srdca, da sve ono postignete, što Vam duša, i u ime krasnoga Va-Sega naroda, i u ime Vaše, i Vaših plemenitih obitelji želi. Sa štovanjem J. J. Strossmajer, vladika.
—   Skušnje na podkovski šoli. Na tukajšnji pod-kovski šoli vršile so se skušnje iz podkovstva in mesogledstva dne 27. in 28 junija t. 1 Izpraševalni komisiji predsedoval je vodja dr. vit. Bleiweis-Trsteniški, praševalca bila sta c kr. okrajni živinozdravnik Hugo Turk in učitelj E Šlegel Kovačev ki niso obiskavali šole, prišlo je 12, in sicer delalo je izpit prvikrat 11 kovačev, eden je ponavljal izpit, ker je lansko leto prepal Izmed kovačev brez šole bilo je 4 Kranjcev, 5 Staj er^ev, eden Korošec, 2 Hrvata. 9 kovačev prestalo je izpit z povoljnim vspehom, 3 so propali in smejo izpit ponavljati po preteku enega leta. Učencev podkovske šole bilo je 11, in sicer 9 Kranjcev, eden Stajere, eden Primorec. Razun učenca iz Štajerske dobili so vsi učenci podpore. 10 učencev delalo je izpit iz podkovstva in mesogledstva, eden učenec le iz podkovstva, ker ni znal dovolj brati in pisati. — Vspeh skušnje bil je sledeči: Eed „prav dobro" so dobili: Učenci Kejžar Janez iz Sorice. okraj Kranj, Čuden Janez iz Brezovice, okraj Ljubljana, Šter Fran iz Predaslja, okraj Kranj, Gruden Peter iz Vojske, okraj Logatec. — Red „dobrou so dobili: Tavčar Janez iz Bukovice, okraj Kranj, Ma«elj-Marešič Fran iz Toplic, okraj Rudolfovo, Prešern Ivan iz Javornika, okraj Radoljica, Blažun Jurij na Visokem, okraj Kranj, Trinajstič Matija iz Svet. Matije, Goriško, Hoivat Janez v Digošah, Štajersko, Gaspari Josip iz Stare Fužine, okraj Radoljica.
—   Značilno. Notarjem v Logatcu imenovani g. Galle je zavrnil v slovenskem jeziku pisani dekret notarske zbornice in je zahteval nemški dekret.
—   Vrhniška železnica se otvori — po sedanjih dispozicijah  —-  v nedeljo teden.
—   Zajet ropar. Te dni je bil cunjar Janez Fakin prijet in izročen litijskemu sodišču, ki je na jesen izvršil roparski napad nad Jakobom Kotarjem s Primskovega
—   Istrski dež zbor je imenoval za ravnatelja italijanskega gimnazija v Pazinu necega Silvija Mitisa, o katerem ve L' Istra povedati, da zna nemški in nekoliko hrvatski, kar je po besdah lahonskega lista v sedanjih razmerah potrebno.
—   Društvo avstrijskih narodov, ki si je postavilo prelepo nalogo, hitro priskočiti v pomoč onim, ki so prišli v nesrečo na primer po toči, povodnji, po požaru itd., zvesto ravnaje se po resničnem prereku: dvakrat da, kdor naglo da, se je začelo hitro razvijati. Dolgo časa je preteklo, da se je ledena skorja stajala in kakor vse dobro, tako je tudi ta plemenita, človekoljubna misel le s teškočo našla pot v srca in v um ljudstva. Ker je naš list že opisal smer tega društva inrekamo le iskreno priporočilo, da naj se odzovejo naše občine z malimi prispevki 5 gld. na leto.
—   C. kr. kmetijska družba kranjska je imela 1. 1898. pravih udov 4233 in 94 podružnic, v tekočem letu se je ustanovilo šest novih podružnic, tako da jih družba šteje sedaj sto.
—  Piva se je minolo leto v osmih pivovarnah na Kranj-skom skuhalo 91.315 hektolitrov ali na vsacega prebivalca blizu  15 litrov.
—     Svarilo izseljencem v Ameriko. Ameriška vlada zavrnila je 1860 izseljencev, ko so bili večinoma s Hrvatskega in Kranjskega po agentu Nodariju v Vidmu na Laškem odpravljeni v Ameriko Mnogo je bilo takih, ki niso imeli sploh potnih listov, ali pa samo nezadostne legitimacije. Izseljenei naj se ogibajo tujih agentov, ki jih ne poučijo prav in se naj raji obrnejo do domačih zastopnikov koncesijoniranih parobrodnih družeb v Ljubljani, kakor so „Red-Star-Liniea in „Severonemški Lloyd". Izseljenci, ki so se morali vrniti, izgubili so ves denar, katerega so plačali za vožnjo in so prišli v grozni bedi nazaj  v  domovino.
—   Poskuševališča na barju. Poljedelsko ministerstvo ustanovi letos na ljubljanskem barju več poskuševališč, na katerih se bodo vršili poskusi glede obdelovanja, glede semen, glede gnojil itd Poskuševališča bo nadzoroval ravnatelj kemi-škega preskuševališča ljubljanskega dr. Kramer
—   Kruta kazen. Zgodilo se je te dni nekje v Brdih. Nekemu dekletu je umrla mati Ker pa je oče krošnjar, ni se mogel brigati za otroka. Izročil ga je torej bližnjim sorodnikom. Dekletce pa je imelo to grdo navado, da je rado segalo po tem in onem. Za to treba kazni seveda. In o pravem času da se otroku ne razvije kal — tatice. Ali kazen bodi primerna : kazen bodi vzgcjevalno in poboljševalno sredstvo, nikdar pa — tortura Tega pa menda niso vedeli varuhi do-tičnega dekletca, kajti kaznovali so je s tem, da so je trdna držali za roko in jej devali živo oglje na dlan. No, o stvari so izvedele oklasti in ti ljubeznjivi vzgojevatelji bodo morali odgovarjati po zakonu za svoje kruto početje.
—   Dva otroka ponesrečila Terezija Krivic iz JarS je pustila svoja dva po pet in tri leta stara otroka sama na vrtu Otroka sta padla v mlinski jarek poleg vrta in sta v njem utonila.
—   Umrl je v Ljubljani bivši obČ svetnik vladni nad-inžener v p. Vaclav Stedrv v starosti  90 let.
—   Ujeta beguna. Železniški orožniki so ujeli radi roparskega umora in raznih tatvin zasledovana vojaška beguna Frana Mlakarja in Alojzija Jankovskega Našli so pri ujima več ukradenih stvarij.
—   Iz Save potegnil je 20 m m. železnicni čuvaj Lovro Kotničar 181etnega Matijo Sprajcarja iz Spodnjih Dupelj.
—   Utopljenca so v nedeljo zvečer pod fužinskim mostom potegnili iz Ljubljanice in ga prepeljali v mrtvašnico pod D   M   v Polju.
—   Uboj V nedeljo so se fantje v Jeričevi gostilni v Smihelu v pijanosti sprli. Neki Zelinger iz Regerče vasi je svojega tovarišk Fr. Turka tako nesrečno zabodel, da je fant kmalu potem umrl. Poškodovanih pa je še pet druzih   fantov.
—  Nesreče. Na Belcvrhu je padla 231etna Barbara Ivanič v jamo katera je bila polna deževnice, in je v njej utonila — V Bajhovcu pri Trebelvem pa je v večji mlaki utonila 211etni božjastni Anton Selak.
—   Samomor. 591etni berač Anton Krašovec se je v Hrastovljah na nekem skednju obesil.
—   Cerkev zgorela. Kakor poročajo iz Lvova, je prošle noči cerkev Krasnopuserska zgorela do tal. Cerkev je bil postavil Ivan Sobijeski. Ogenj je navstal tako, da se je prevrnila sveča ter zažgala oltar. Plamen se je širil z neznansko hitrostjo. V kratkem času je zgorela vsa cerkev. Le malo oprave in nekaj slik so mogli rešiti. Škoda znaša nad 100.000 gld.
243
—   Interdikt Briksenski škof je nad nemškoradikalnim v Inomostu izhajajočem listu „Der Scherer" razglasil interdikt.
—   Sumljiv požar V Falkabvanu blizu Valparajiza v južni Ameriki je te dni v državnem arzenalu nastal požar. Arsenal je malone ves pogorel. Sodi se, da je požar, ki je provzročil skoro pol milijona dolarjev, ni slučajno nastal, ampak da so ga zanetili nekateri uradniki, hoteč prikriti razne svoje defravdacije.
—   Viktor Cherbuliez, znani francoski romanopisec, je umrl te dni v starosti 70 let. Cherbuliez je spisal nebroj jako obsežnih romanov izmej katerih pa je le malo tacih, ki imajo trajno vrednost. Vzlic temu so bili ti plitvi, a miČno pisanj romani prevedeni malone vsi na nemški, italijanski, ruski in angleški jezik, kar je pisatelju pripomoglo do lepih tisočakov.
—   Umor. V Szerdahelvju na Ogrrskem je bil posestnik Štefan Tetzo dolgo časa bolan na plučah in je vedel, da mu ni rešitve. Žena njegova si je izbrala v tem ljubimca delavca Szakasza, s katerim bi se bila rada poročila. Ker mož ni mislil umreti, nagovarjala je svojega Ljubimca, naj ga umori in naposled nagovarjala svojega moža, naj se pusti umoriti. Mož je bil zadovoljen in si je sam izbral ruto, s katero ga je potem ljubimec zadavil. Dal je morilcu celo sam dotično ruto v roke. Sodišče je Szakasza obsodilo na 15 let ječe, ženo pa na 5 let.
—   Velika eksplozija se je primerila v nafta-tovarni trgovca Bodžerova v Carkovu Vsled eksplozicije je bilo ubitih pet tovarniških delavcev in sedem gasilcev.
—   Kako živi Lucheni. Morilec naše cesarice se nahaja v kaznilnici v Grenevi, kjer se sedaj postopa ž njim, kakor z drugimi kaznenci. Prve tri mesece je bil osamljen v celici, ter je moral delati tam, kar se mu je dalo, v dotiko z drugimi kaznenei ni prišel. Sedaj ga porabljajo za knjigoveške posle, ker v tem je izurjen. Ako noče delati kar se mu odloči, tedaj ga kaznujejo s postom. Duhovnik in zdravnik ga smeta obiskati vsak hip, kakor tudi predsedniki raznih društev, ki se zanimajo za kaznence, ali govoriti ž njim smeta samo duhovnik in zdravnik. Lucheni je miren ter se je sprijaznil s svojim položajem, drži se torej tistih besed, katere je rekel v prvih dneh Jaz, gospod ravnatelj, Vam ne bom napravljal mnogo skrbi j.
—   Sešito srce. V »Edinosti" se opisuje nenavadna operacija, katero je dr. Pamoni izvršil na nekem 23letnem mladeniču. Istega so bili zločinci napadli ter ga z bodalci ranili v srce na dveh mestih. Malo živega so ga spravili v v bolnišnico. Dr. Pamoni je prerezal prostor mej tretjim in petim rebrom ter opazoval rano v srcu. Na osrčniku je videl ubodnino, katero je razširil na šest centimetrov. V preinji steni srčnega pretaka sta bili rani po en centimeter dolgi. Iz tistih je bruhala kri curkoma. Dasi sta bili rani nevarni, vender je poskusil zdravnik sredstvo, ki se v takih slučajih še ni rabilo: zašil je rani. In glej ! Po 49 dneh je mladi mož ozdravljen zapustil bolnico.
—  Sneg v juliju. Dne 2. julija je po tirolskih, koroških in zgornještajerskih gorah med hudo nevihto zapadlo mnogo snega.
—   Turške pošte. Nekaj časa je tega, kar *o okrivili v Carigradu poštnega ravnatelja, Tahir-Nazmija-efendijo, da krade s pisem poštne znamke ter da pisema nefrankirana razpošilja adresantom. Tahir-Nazmija ni tajil tega dejstva, ampak branil se je s tem, da je vendar poštenejši od svojih prednikov, ker on vsaj pošilja pisma, komur so namenjena, česar prejšnji ravnatelji niso delali, S tem da ne dela škode cesarski pošti, ampak ji le koristi, ker morajo  prijemniki takih pisem
še plačati — kazen! — Ker je bilo pa med prejemniki mnogo Evropejcev, posebno poslaniških uradnikov, moralo je sodišče po dolgem cincanju vendarle obsoditi efendijo v 4 mesece ječe in v izgubo službe za dobo 8 mesecev. Po tem pa turška vlada zopet namesti vrlega ravnatelja, da bo tudi nadalje koristil poštnemu erarju.
—  Novost elektrotehnike. Na električnih železnicah z nadzemskimi tokom električne sile, je bila dosedaj nevarnost, ako se je žica pretrgala, da je poškodovala in včasih tudi usmrtila ljudi in živino v bližini. Sedaj pa je elektrotehnik Evgenij Rutuli iz Novare izumil aparat, s katerim je mogoče v takem slučaju izključiti in ustaviti električni tok na vsej progi. Grlasom poročil italijanskih listov se je stroj dobro ob-nesel na poskušnji.
—  Tragedija bolnika. Nekaj časa je tega, kar se je prijavil deželnemu sodišču v Zadru bolnik, ki se je s težavo še držal na nogah, češ, da je v okolici zadersbi ukral več kosov živine. Prijeli so ga. A tekom preiskave se je pokazalo, da mož ni kradel nikdar, in tudi žandarmeriji ni bilo znano, da bi kje zamanjkalo živine. Na smrtni postelji je priznal jetnik, da si je tatvine le izmislil z namenom, da dobi v ječi zavetja. Nekoliko dni je tega, ker je siromak umrl.
—   Društvo proti poljub o vanju. Dočim prodajajo Amerikanke svoje poljube v dobrodelne namene, so Angležinje ustanovile društvo proti poljubovanju, češ, da je poiju-bovanje, ako ne prihaja od srca, ne le nezdravo, ampak tudi nedostojno Troje vrste poljubov pozna svet: poljube iz navade, poljube iz prijateljstva in poljube iz ljubezni. Ako ima kdo v rodbini katar, pač ni potrebno, da bi se ga s poljubi nalezli vsi drugi členi dotične hiše. Pozdravi v obliki poljuba mej moškimi so smešni. Otrokom hočejo obešati kolajne ali trakove, z napisi, da vse izraze ljubeznjivo3ti v podobo poljubov odločno odklanjajo. Omenjeno društvo hoče zatreti obe prvi vrsti poljubov.
—   Pastir — junak. V Neu-Eeichenavu je gorelo, 161etni pastir, prišedši po cesti, skočil je v hišo, ki je bila že vsa v ognju, ter rešil dveletnega otroka.
—   Pogajanje z razbojnikom. Na Sardiniji je mej vsemi razbojniki neki Salis »najuglednejši". Oblastva bi ga rada ujela pa mu ne morejo priti do živega. Prebivalstvo v okrajih Burgos in Esporlata ima prav tesne zveze s tem razbojnikom in ga podpira ter ščiti, četudi ne vselejjprostovoljno. Orožništvo je prebivalstvu zagrozilo, da bodo obsojeni vsi tisti, ki Salisa podpirajo in ti so vsled tega začeli Salisa nagovarjati, naj se da sam aretovati. Salis je vsled tega privolil, da se snide na nevtralnih tleh z zapovednikom orožnikov in da ž njimi dogovori glede pogojev, pod katerimi se da aretovati. To se je zgodilo Na nekem hribu sta se sešla Salis in za-povodnik orožnikov. Predstavila sta se povsem formelno drug druzemu, si segla v roke in se potem začela pogajati. Salis je zahteval, naj se njemu izplača tistih 1500 lir, ki so razpisane kot nagrade] onemu, kdor ga vjame, naj se mu da trideset dni prostost, da „uredi svoje stvari in iztirje svoje tir-jatve" in naj še mu zagotovi, da ne bo ali nič ali vsaj jako malo kaznovan, častnik mu je obljubil onih 1500 lir, a le za nekaj dni zahtevano prostost; dalje mu je obljubil, da rre bo vklenjen, da se bo prijazno ž njim ravnalo in da se bo v drugem razredu peljal v Sassari. Glede kazni seveda častnik ni mogel ničesar obljubiti in radi tega so se pogajanja razbila Salisu sta njegov oče in njegov adjutant na vse načine prigovarjala, naj se uda, češ, če zapro njegove zaščitnike in podpornike, ga dobe hitro v oblast, a razbojnik se ni udal. Eekel je častniku, da „obžaluje", da se dogovor ni posrečil, mu prijazno segel v roke in odšel v gore.
244
—   Presvetli cesar je že popolnoma okreval in se je dne 3. julija preselil v Ischl. kjer ostane čez poletje.
—   Afera Dreyfuss je prenehala biti politična afera in je zdaj samo še rodbinska tragedija Te dni je bil Drevfuss pripeljan v Eennes, kjer ga je tudi že obiskal njegov zagovornik, in kjer se zdaj delajo obširne priprave za njegov proces. Listi seveda poročajo jako sentimentalno o celi zadevi prav kakor da se taka krivica, kakor bogatemu Židu Drey-fussu, ni še nikdar nikomur zgodila.
—   Mnogostranski talent, da ga ni kmalu jednacega dobiti, je nemški cesar Viljem. Serenissimus znajo vse in vedo vse, Serenissimus so vojskovodja na kopnem in na morju socijalni in antisocijalni politik, pesnik in slikar, kipar in glasbenik Zdaj pravijo, da je cesar Viljem zložil besedilo za za velik oratorij Da le ne bo takšen, kakor tisti spev na pomorskega boga Egirja, vsled katerega speva so od smeha pomrle vse morske vile!
—   Šestnajst usmrčenj v jeden dan. V Turčiji je justica vseskoz sumarična in obsodba na vešala je tam kaj tako vsakdanjega, kakor pri nas obsodba na globo 5 gld. radi žaljenja časti. Oni dan je bilo v Ellasoni kar naenkrat obešenih šestnajst grških roparjev.
—   Kuga v Egiptu. Iz Aleksandrije in iz Kahire dohajajo jako vznemirjajoče vesti o kugi. V teh mestih se je primerilo že blizu sto slučajev, ki so uradoma priznani, koliko pa se jih je primerilo v arabskih predmestjih in v drugih krajih, kjer ni kontrole, tega ne ve nihče povedati. Na srečo so v Trstu o pravem času odredili kar treba, da se prepreči zavlačenje te grozne bolezni v naše kraje.
—   Pohlepnost za zlatom. Predlanskim in lani je vse kar je moglo, hitelo v Klondvke, kjer je lahko v kratkem času neizmerno obogatil, kdor je imel pri iskanju zlata kaj sreče. „Frankfurter Zeitungu javlja sedaj iz Dawson City : Prišli so semkaj vesti, da so na Kap Norne zasledili velikanske množine zlata. To je dalo povod, da so se ljudje začeli trumoma seliti tja. Grovori se, da je neki iskalec zlata našel na jeden dan te rude za 6000 dolarjev. Dawson City je še isti dan zapustilo 2000 oseb. V tem mestecu je sedaj vse zapuščeno. Ladja, ki je šla prva na Kap Norne, je zahtevala prevoznine 1000 dolarjev za vsako osebo in ljudje so to drage volje plačevali.
-- V blaznosti.    V Bolcanu   si je semeniščnik Jakob
Amrus, rodom iz Merana, v blaznosti  zabodel ostro brušen nož
v prša in to v pričo dveh tovarišev.  Mladi mož  se je smrtno-nevarno ranil.
—   Nova bolezen Ženski svet ima zopet novo posebno modno bolezen. Kakor znano, imajo gosposke ženske navado, da drže svoja krila v toliko kvišku, da se ne dotikajo tal. Drže jih dlje časa, da, časih kar celo uro tako in iz tega je nastala nevarna bolezen v členku.