•Fel«. novjc o«i p okrajne. i!f) 11
JLWolgo so razgled dajale U jeziku nam sestrice, De bi v laltnim vunder brale             *
Se od ljudftva tud' novice.
Družba kmetijska v Ljubljani Jih dajati je sklenila, In nadvojvodu Joani Pervi list blagoslovila.
Hvalijo namen u novicah, Kmeta tudi podučiti 5 Pri slovenskih jim sestricah Sklenejo podpornja biti.
In komii v oči ne sije Vredno to prizadevanje? Kdo, kter' je iz domačije, Teh novic V opusal branje?
Kaj umetin človek vstvari, Kakšno rokodelstvo bodi, Kdaj na žito cena vdari, Kdaj voznik po njega hodi 5
Poročila v domačijo; Kakšnje je drugje orožje, Skušnje lastne za kmetijo, Kak' se kruh pridela božje. —
Vse to iz gotov'ga virja, In v,§č taciga boš zvedil, De ne bodeš brez oštirja Toljki*at rajtinge naredil. —
*) Jčk ali odglaf (Echo) - Raslagan je tega branja  in  pravopifa glej v hftu Nr, 6 teh noviz.
Zalo so nam zadonele
V  čelo vtisnjene njim lajne, Kmalo tudi so dežele
Jih zaslišale pokrajne.
Torej radovednost vnele So ne le samo v rojakih, Al' per ptujcih zaslovele U jeziku nam enakih.
Kakor nas učijo rade. Tako radi jih berimo, In zastarane navade
V  novih znajdkih pozabimo!
Saj se bodo povračvale Dane dvakrat pet petice, K' so v kmetije prid se dale Družbe kmetijske novice.
Bernard Tomšič.