Program izgradnje objektov in naprav Javna razprava o predlaganem programu četrtega samo-prispevka je bila zaključena v krajevnih skupnostih in delu delovnih organizacij in skupnosti z ocenami, ki so jih podale občinske konference SZDL. Kljub temu, da se krog razprave še nadat)uje v delovnih organizacijah in društvih, je mogoče in je potrebno, da predložimo prečiščen pro-gram in s tem omogočimo pravočasno in poglobljeno raz-pravo v delegatskem sistemu, oziroma pred zasedanji občinskih in mestne skupščine. ¦ Ob vsej razvejanosti in kritičnosti v javni razpravi so občani in delovni Ijudje Ljubljane nedvoumno in večinsko podprli predloženi program, hkrati pa je večina menila, da s sredstvi samoprispevka ne bi smeli urejati grajskega pobočja in graditi javnih parkirnih garaž v območju Potni-ške postaje. Velika večina razpravljalcev je enoglasno pod-prla zlasti ekološko in komunalno-higiensko naravnane pro-jekte. Zelo številni razpravljalci pa so načelno podprli tudi nuj-nost čimprejšnje obnove In oživitve Ijubljanskega gradu in postopno izgradnjo prometnega središča. Pri tem je bila kot posebno nujna naloga poudarjena preselitev avtobusne postaje in taka prometna ureditev tega dela mestnega sre-dišča, ki bo prispevala k izboljšanju bivalnega in delovnega okolja, dajala prednost množičnemu in ekološko čistemu ter varčnejšemu javnemu prometu ter učinkoviti povezavi posa-meznih, z železniškimi napravami ločenih delov mesta. Z gotovostjo lahko trdimo, da bosla tako sanacija grajskega pobočja iri njegova energetska in komunalna oprema na eni strani, kakor tudi komunalna priprava in oprema prometnega središča, pritegnili ter omogočili nadaljnja vlaganja gospo-darskih in drugih organizacij. Na podlagi večinskega stališča je Mestna konferenca SZDL Ljubljana sprejela predlog za razpravo v delegacijah in skupščinah. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZBOLJSANJE ZRAKA EKOLOŠKA SANACIJA TERMOELEKTRARNE TOPLARNE V MOSTAH Gre za kompleksen načrt, ki bo največ prispeval izboljševa-nju kakovosti zraka v Ljubljani. Načrt tvori dvoje poglavitnih ukrepov in sicer: vgraditev naprav za čiščenje dimnih plinov in izgradnjo novega 180 metrov visokega dimnika Znatno število udeležencev prvega kroga javne razprave ni zaznalo glavnega poudarka tega načrta, ki je predvsem na vgraditvi naprav za čiščenje dimnih plinov in pri tem zlasti na bistvenem, devedestodstotnem zmanjšanju količine žvepla v emisijah TE-TO. Predlagani 180-metrski dimnik mora biti pro-jektiran le zato, da bi še preostale škodljive snovi lahko varno odvajali nad najpogostejšo višino temperaturne inverzijske plasti Ijubljanskega ozračja. Bistveno reducirane emisije škodljivih primesi dimnih plinov, razredčene na predlagani višini, ne bodo ogrožale nikogar, ne v bližnji ne v daljni okolici. V nasprotnem pa bi se tudi ta minimalni preostanek prečiščevalnih procesov, ujet v neugodnih vremenskih razme-rah v inverzni plasti, kopičil na škodo prebivalcev (zlasti vzhodnega deia) Ljubljane. Vgraditev naprav za čiščenje dimnih plinov Podatki kažejo, da se je z uvajanjem daljinskega ogrevanja v Ljubljani po letu 1960 bistveno zmanjšalo onesnaževanje ozračja (v ugodnih razmerah tudi do 10-krat v primerjavi z individualnimi kurišči na trda in tekoča goriva), V obratu, ki ga obravnavamo, proizvajamo hkrati toplotno in električno ener-gijo, lako da na območju Ijubljanskih občin vsem daje ener-gijo TE-TO, bodisi električno ali toplotno. Prav ta sistem energetske oskrbe je omogočil, da so dobivali občani Ljub-Ijane v preteklih energetsko zelo težavnih časih kvalitetno energijo, tako toplotno kakor tudi električno. Ne moremo pa več mimo dejstva, da je TE-TO za bližnjo okolico velik onesna-ževalec. Tega se delavci TE-TO zavedajo in se v mejah možno-sti trudijo, da bi zmanjševali onesnaževanje okolja. Popolna zaščita )e izredno zahtevna in draga. Zahteve, da se zniža emisija žveplovega dioksida (SO2) in dušikovih odsidov (NO.) v dimnih plinih, je najodločnejša. Tehnološke rešitve obsto-jajo, a terjajo veliko denarja tako za investicijo kot pozneje za obratovanje. Po znanih podatkih bi rabili za ekološko sanacijo tega energetskega vira naložbo v višini 35 do 40 odstotkov vrednosti celotnega objekta; pri novogradnjah energetskih objektov to znese približno 30 odstotkov. Leta 1982 je bila izdelana študija o transportu pepela in možnih deponijah ter ustreznih tovornjakih. TE-TO Ljubljana je sodelovala in še sodeluje na področju ekologije z mnogimi ustanovami in delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z reševanjem podobnih težav. Pri študijah in meritvah, pFi nabavi instrumentov itd. sodeluje z elektro inštitutom Milan Vidmar, Zavodom za varstvo pri delu SRS, Inštitutom Jožef Stefan, Hidrometorološkim zavodom SRS, Fakulteto za stroj-ništvo, Ljubljansko univerzo in drugimi. V praksi pa se je doslej vedno zataknilo pri zbiranju potrebnih finančnih sred-stev, zato je postalo vprašanje ekološke sanacije TE-TO Ljub-Ijana še toliko bolj pereče in zahteva skupno reševanje. Program del Naprave za čiščenje dimnih plinov in posodobitev elektro-filtrov. Za doseganje zahtevane stopnje čiščenja dimnih plinov je potrebno vzgraditi tehnološko najustreznejše naprave za zmanjšanje emisije SO2 in istočasno posodobitev elektrofil-trov. Te naprave bodo čistile dimne pline v okviru standardov razvitih zahodno evropskih držav. Emisije SO2 in mehanskih delavcev bodo zmanjšane pod dopustno mejo v vseh režimih obratovanja. Prvi nakazani zaključki študija Smelta in njegovega nemškega konzultanta kažejo, da bo v TE-TO zaradi velikih množin dimnih plinov in zahtev po višji stopnji čiščenja najsmotrnejša vgradnja kom-biniranega in tehnološko zahtevnega postopka. V dosedanjih raziskavah smo upoštevali enostavnejšo tehnologijo, ki pa po prvih ugotovitvah študije ne bi mogla zadovoljiti zahte-vane stopnje čiščenja v Ljubljani. Zato je neposredna vred-nost naprav višja od vrednosti na osnovi zaključkov in ponudb pred dvema letoma. Končni produkt čiščenja mora biti ekološko sprejemljiv in uporaben na sanitarni deponiji. Tehnološki ukrepi za zmanjšanje dušikovih odsidov (NOX) Po dosedaj znanih rezultatih raziskav so pravzaprav naju-činkovitejši ukrepi zmanjšanja NOX - pravilni tehnološki postopki. Količina NO* v dimnih plinih je v veliki meri odvisna od temperature zgorevanja premoga. Ob sanaciji bcdo predelali gorilce tako, da bo moč z regulacijo zraka doseči pogoje izgorevanja, ki ne dovoljujejo pretiranega tvorjenja NO*. Načrtujemo tudi nabavo ustreznih instrumen-tov za sprotne meritve NO*. Izgradnja novega 180 metrov visokega dimnika Zdaj oddaja TE-TO Ljubljana v zrak letno okoli 12.000 ton žvepla in 6.500 ton trdnih delcev. Po izgradnji čistilnih naprav za trdne delce (elektrofiltri) in žveplo (naprave za odžveplanje) bo TE-TO Ljubljana letno oddajala v zrak le 1.200 ton žvepla in 300 ton trdnih delcev, kar pomeni, da bodo dimni plini očiščeni 90% žvepla in 99,7% trdnih delcev. Da bi žveplo, preostalo po čiščenju dimnih plinov, pa tudi trdni delci in še druge sestavine emisije ne prispevali k ones-naževanju zraka v Ljubljani v brezvetrnih in hladnih dneh, ko so inverzne plasti višje od 100 metrov (to je sedanje višine dimnika), morajo zgraditi višji, 180 metrov visok dimnik. Skratka, najprej je potrebno očistiti dimne pline in nato še tisto, kar ostane, z visokim dimrtikom odvesli v višje plasti ozračja. Točko z najvišjo koncentracijo dimnih plinov z viša-njem dimnika oddaljujemo od tal. Po teh spoznanjih se ravnajo zdaj prav povsod po svetu, bodisi pri sanaciji že obstoječih termoelektrarn - toplarn ali pri izgradnji novih. Na enak način so rešili problem onesnaževanja zraka pri novi TE-TO v Gradcu, kjer ne glede na ugodnejše klimatske pogoje kot jih ima Ljubljana, gradijo poleg čistilnih naprav za dimne pline tudi 175 metrov visok dimnik. Priprave dokumentacije in sama investicija je že v teku, vendar je to večletna naloga. Časovni program je naslednji: Do 31. 12. 1986 bo Smelt končal študijo, v katero je vlo-ženo 20 milijonov din in ki bo predlagala najprimernejšo tehnološko rešitev za Ljubljano. Pripravljalna dela bodo izvedena v letih 1987, 1988. Leta 1987 bo izdelan idejni projekt, investicijski program in tender za razpis. Leta 1988 bo izveden mednarodni razpis, zbrane ponudbe in sklenjene pogodbe. Glavna investicijska vlaganja bodo v letih 1988-1990. V letih 1989-1992 bo izvedena gradnja s končanjem naj-kasneje do 1993. leta. TE-TO Ljubljana posluje že več let na robu pozitivnega poslovnega rezultata in kot delovna organizacija, ki proizvaja tako električno kot toplotno energijo, ni uspela akumulirati potrebnih investicijskih sredstev. Brez skupne akcije v Ljub-Ijani bi se ekološka sanacija TE-TO Ljubljana pomaknila daleč v devetdeseta. leta. Poleg ekološke je potrebna tudi tehnološka sanacija kotlov 1 in 2, sicer bosta po odločbi glavnega republiškega energet-skega inšpektorja morala prenehati obratovati. Stroški te tehnološke sanacije so ocenjeni na 8400 milijonov din (sred-njeročni plan investicijskih vlaganj TE-TO 1986-1990). Sred-stva za to sanacijo bo nosilo Elektrogospodarstvo Slovenije in jih bodo zbrali v okviru plana ter programa investicij Elek-trogospodarstva Slovenije za obdobje 1986-1990. Brez načrtovane ekološke sanacije ni moč pričakovati gradnje nove TE-TO v Ljubljani v obdobju 1990-2000. Dovo-Ijenje za graditev bo dano šele, ko bo TE-TO ekološko sani-rana, da ne bo motila niti bližnjih niti bolj oddaljenih naselij. Da je to možno, kažejo številne tovrstne enote v razvitih deželah. Brez novega energetskega vira pa razvoj in širjenje daljinske oskrbe s toploto ne bo možen. Ker zemeljskega plina ne bo dovolj, bosta težo ogrevanja nosila premog in tekoča goriva, ki najbolj onesnažujejo okolje. V tem ozračju bomo delali in živeli, zato je toliko bolj pomembno, da čim-prej zagotovimo ekološko sanacijo TE-TO Ljubliana. NOSILCI NALOG! Energetska skupnost Ljubljane DO Termoelektrarna - Toplarna Ljubljana INVESTITOR: DO Termoelektrarna Toplarna Ljubljana ODGOVORNE OSEBE: mag. Janez Debeljak, dipl. ing. el., direktor DO TE-TO Ljub- Ijana Franc Stropnik, dipl. ing. str., vodja razvojne službe DO TE-TO Ljubljana OBJEKTI IN NAPRAVE DALJINSKEGA OGREVANJA IN OSKRBE S PLINOM Širitev omrežja daljinskega ogrevanja Okoli 35% ogrevalne energije ali 900 MW dobijo Ljubljančani preko sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo in plinom iz omrežja. Do leta 1992 bomo s sredstvi četrtega samopri-spevka sofinancirali nadaljnjo pospešeno izgradnjo vroče-vodnega in plinskega omrežja in tako omogočili povečanje odjema ogrevalne energije za 35 MW. Srednjeročni plan SIS za energetiko Ijubljanskih občin predvideva, da se bo letni odjem ogrevalne energije povečal za 25 MW, predvsem zaradi priključevanja potrošnikov, ki so se doslej ogrevali \z lokalnih kotlovnic. V obdobju 1986-1990 bi lahko priključili na sistem daljin-ske oskrbe s toplotno energijo in plinom iz omrežja 4.904 obstoječih stanovanj, od tega 3.591 stanovanj, ki se sedaj oskrbujejo iz lokalnih kotlarn in 1.313 stanovanj v objektih, ki nimajo centralnega ogrevanja. Tako bomo bistveno prispevali k zmanjšanju onesnaženja zraka v Ljubljani, saj prav majhna kurišča najbolj onesnažujejo zrak. Z dograditvijo vročevodnega in plinskega omrežja bo tako omogočeno priključevanje skoraj pet tisoč stanovanj na oba daljinska energetska sistema. Z zmanjševanjem porabe pri-marnih goriv se bo zmanjšala onesnaženost zraka, poleg tega pa tudi transport goriv in pepela. Investicijsko tehnična dokumervtacija za širjenje daljin-skega ogrevanja bo pripravljena postopno v letih 1986-1988, sama gradnja pa bo potekala v letih 1987-1992. NOSILCI NALOG: SIS za energetiko Ijubljanskih občin DO Energetika Ljubljana INVESTITOR: DO Energetika Ljubljana ODGOVORNE OSEBE: Slavko Lambergar, direktor DO Energetika Jurij Paučič, dipl. ing. str., vodja sektorja za razširjeno repro- dukcijo DO Energetika mag. Zdravko Bedenčič, dipl. ing. str., pomočnik vodje sek- torja razširjene reprodukcije DO Energetika. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZBOLJSANJE IN VAROVANJE PITNE VODE POVEZOVALNI SISTEM MESTNEGA VODOVODA Z dograditvijo Ijubljanskega vodovodnega obfoča bomo zagotovili pogoje enakomernega vodnega pritiska na central-nem Ijubljanskem vodovodnem omrežju in možnosti aktivira-nja posameznih črpališč, če izpade eno ali drugo črpališče. S tem bomo dobili hrbtenico vodovodnega sistema, ki bo omo-gočala nadaljnje urejanje stavbnih zemljišč in boljšo oskrbo z vodo v širšem Ijubljanskem prostoru. Hkrati bomo izboljšali standard dobave vode in zmanjšali sedanjo porabo električne energije, ki je največji materialni strošek pri delovanju osred-njega sistema za oskrbo z vodo. Da bi zagotovili enakomernejšo in varnejšo oskrbo na posa-meznih območjih Ljubljane ter omogočili napajanje obmest-nih predelov občin Vič-Rudnik in Moste-Polje iz vodnlh virov, iz katerih se oskrbuje sosednji vodovodni sistem, bomo zgra-dili manjkajoče primarne in napajalne vode premerov od 500 do 800 mm v skupni dolžini 12,5 kilometra. Sočasno bomo opremili pomembnejše smeri napajanja z napravami za avto-matsko regulacijo pretoka ter s tem dobili možnost povezave s centrom za avtomatsko upravljanje. Primarni vodovod od Titove do Celovške ceste v dolžini 1700 metrovs premerom 600/700 mm bo zagotavljal povezavo severnih vodarn, avtomatizacijo sislema in izboljšanje oskrbe z vodo v občini Šiška. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Lokacijska dokumentacije je delno priprav-Ijena. Potrebna sredstva znašajo 476 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden za leto 1989. Primarni vodovod Celovška — Dolgi most v dolžini 7175 metrov s premerom 600/700 mm bo zagotavljal povezavo severnih vodarn z zahodnim in južnim delom Ljubljane ter izboljšanje oskrbe z vodo na tem območju. Predvidena je gradnja vodovoda in ceiotna oprema. Loka-cijska dokumentacija je delno pridobljena. Potrebna finančna sredstva znašajo 2009 milijonov dinar-jev. Možna je fazna gradnja. •Pričetek del je predviden v letu 1989. Primarni vodovod območja VP 6/1 Plutal ob Mestnem logu v dolžini 600 metrov s premerov 400 mm bo dopolnil južno vodovodno zanko. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev in investicij-ski program ter izdana lokacijska odločba. V izdelavi je PZI. Potrebna finančna sredstva znašajo 114 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden za konec 1987 leta. Primarni vodovod Dolgi Most - Žičnica v dolžini 550 metrov s premerom 400 mm bo dopolnil južno vodovodno zanko. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdana je lokacijska odločba, v izdelavi pa je izvedbeni načrt. Potrebna finančna sredstva znašajo 105 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden za konec 1987 leta. Primarni vodovod od Kardeljeve ceste do Opekarske v dolžini 375 metrov s premerom 600 mm bo prispeval k izbolj-šanju oskrbe z vodo v južnem delu Ljubljane. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Lokacijska dokumen-tacija je delno pridobljena. Potrebna finančna sredstva zna-šajo 105 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Predvi-den je začetek del v letu 1989. Primarni vodovod ob Ižanski cesti v dolžini 1375 metrov, s premerom 400 mm, bo zagotovil dograditev dela zunanje zanke vodovodnega sistema. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Dokumentacije še ni. Potrebna finančna sredstva znašajo 261 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden v letu 1989. IZGRADNJA LOKALNIH VODOVODNIH SISTEMOV Na območju Ijubljanskih občin se šestina prebivalstva oskr-buje z vodo iz lokalnih vodovodov. Univerzitetni Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana sistemsko nadzira vodo v 116 vodovodih. Po ugotovitvah tega zavoda, imajo številni lokalni vodovodi higiensko oporečno vodo. V preležni meri je nezadovoljivo tudi higiensko-tehnično stanje ob-jektov. Predlog sanacije oskrbe z vodo iz lokalnih virov je izdelan v dveh delih. Prvi vključuje dograditev in sanacijo lokalnih vodovodnih sistemov, s katero rešujemo več vodovodov hkrati. Drugi del zajema sanacijo lokalnih vodovodov. V prvem delu naj bi z osmimi sistemskimi vodovodi razrešili problematiko 45 obstoječih lokalnih vodovodov, v drugem pa je predlagana sanacija 49 posameznih vodovodov. Uresničevanje nalog bo potekalo po izdelanem prioritet-nem vrstnem redu in bo ustrezno tehnično pripravljeno. Pregled del Dograditev in sanacija lokalnih vodovodnih sistemov zajema 8 vodovodnih sistemov, ki so namenjeni oskrbi 21.500 prebivalcev okoliških naselij Ljubljane. Gre za naslednja dela: Vodovod Brezova noga — Pijava gorica — Smerjene — Vrh Brezova noga — Draga — Ig Na območju krajevnih skupnosti Pijava gorica in Ig obstaja več lokalnih vodovodov z neustrezno vodooskrbo. Vodni viri so nezadostni po količini (izjema Ig) in neustrezm po kakovo-sti vode, visoko ležeča naselja nad Pijavo gorico pa vodovoda sploh nimajo. Posebno ogrožen je Zavod za prizadeto mla-dino v Dragi pri Igu, kamor vodo za pitje in higieno dovažajo s cisternami. Na omenjenem območju živi okrog 2000 prebivalcev, tu je 200 kmetij, dve šoli z zmogljivostjo po 400 učencev, v Zavodu za prizadeto mladino pa je trenutno 200 gojencev. Program predvideva: - gradnjo dveh eksploatacijskih vodnjakov s spremljajo-čimi objekti; - vodovod do novega vodohrama nad Pijavo gorico, vodo-hram ter prečrpalnico za II. tlačno cono; - vodovodni sistem nadaljnjih tlačnih con z vodovodi skozi Brezje, Smrjene, Kopanke in Gradišče do Vrha nad Želimljami. Predvideni so vodohrami na Brezovškem hribu, nad Smrjenami, na vzpetini Brzek in na hribu Sv. Petra ter tri vmesne prečrpalnice; - vodovod mimo Drage in Kremenice do novega vodo-hrama nad Igom, vodohram ter navezavo vodovodnega sistema Ig. V raziskovalna dela je bilo doslej vloženih 200 milijonov dinarjev, kar je investirala Območna vodna skupnost Ljublja-nica - Sava. Potrebnih je še 1910 milijonov. Zaradi obsežnosti bodo dela potekala po fazah, priprav-Ijalna dela so že v teku. Pričetek gradnje I. faze (vodnjaka ter vodovoda do Drage in Pijave Gorice) je predviden v letu 1988, II. faza (vodovod od Drage do Iga ter vodohrama nad Igom in Pijavo Gorico) in III. faza (višje tlačne cone do Vrha nad Želimljami) pa bosta sledili do leta 1990. Načrti bodo kompletirani vzporedno s pripravljalnimi deli do leta 1988. Nosilec naloge je DO Vodovod - Kanalizacija. Nosilec raziskave vodnega vira je OVS Ljubljanica - Sava. Če naložba ne bo uresničena so posledice lahko hude. Že doslej so na območju Iga večkrat zabeležili hidrično epide-mijo, ki je ogrozila zlasti najmlajše. V sušnih obodbjih morajo dovažati vodo tudi v nekatera druga naselja označe-nega območja. Zavod za prizadeto mladino pa je dobil dovo-Ijenje za gradnjo le pod pogojem, da se dokončno reši vodo-oskrba. Povezovalni vodovod Brest - Podpeč - Notranje ter Vnanje Gorice — Brezovica — Tržaška cesta z vodohramom Naselja v krajevnih skupnostih tega območj^se oskrbuje z vodo iz neustreznih šestih lokalnih virov. Vseh šest naj bi sanirali, saj gre tudi tu za dolgoročno planiran razvoj. Program predvideva gradnjo: - primarnega vodovoda po Tržaški cesti do Brezovice v dolžini 3825 metrov s premerom 400 mm. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Potrebna so sredstva v višini 765 milijonov dinarjev; izdelana je programska rešitev, PZI bo izdelan za posamezne odseke postopno od leta 1987-1989. - primarnega vodovoda Brezovica - Notranje Gorice v dolžini 3245 metrov s premerdm 350 mm in v dolžini 1155 metrov s premerom 300 mm. Gre za ureditev oskrbe z vodo v Vnanjih in Notranjih Goricah. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev. Potrebna so sredstva v višini 857 milijonov dinarjev. Možna je postopna gradnja. Pričetek del je predviden v letu 1988; - primarni vodovod Notranje Gorice - Podpeč v dolžini 2090 metrov s premerom 300 mm. S tem bi izboljšali oskrbo z vodo v KS Preserje - Podpeč. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev. Potrebna so sredstva v višini 3376 milijonov dinarjev. Možna je postopna gradnja. Pričetek del je predviden v 1989 letu; - primarni vodovod Brest - Podpeč v dolžini 6325 metrov s premerom 300 mm. S tem bi dodatno izboljšali oskrbo z vodo v KS Podpeč - Preserje, Vnanje in Notranje Gorice, Brezovica. Predvidena- je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev. Potrebna so sred-stva v višini 1119 milijonov dinarjev. Predviden pričetek del v letu 1990; - vodohram - z njim naj bi zagotovili normalizacijo oskrbe z vodo v zahodnem delu Ljubljane, na območju KS Kozarje, Brezovica in Notranje ter Vnanje Gorice. Predvidena je gradnja in oprema vodohrama. Lokacije in projektne dokumentacije še ni. Potrebna so sredstva v višini 250 milijo-nov dinarjev. Pričetek del je predviden v 1989 letu. Z izgrad-njo navedenega povezovalnega vodovoda ter priključitvijo obstoječih lokalnih vodovodov bodo obravnavana naselja oskrbovana z vodo iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljana. Lokalno vodovodno omrežje bo potrebno pred-hodno prilagoditi novim spremembam. Nosilec naloge je DO Vodovod - Kanalizacija Ljubljana. Vodovodi Dolsko v skupni dolžini okrog 6,5 kilometra Na območju KS Dolsko in KS Klopce - Vrh je treba dokon-čati vodovod, ki ga že grade. S tem vodovodom bodo ustrezno oskrbovana naselja Dolsko, Kamnica, Senožeti, Laze, Klopce. Za dokončanje predvidenega sistema je treba zagraditi: - tlačni cevovod do vodohrama pri Sv. Heleni, - gravitacijski vodovod do naselja Senožeti, - tlačni cevovod do Laz in - vodohram Laze. Za naselje Klopce je treba zgraditi: - prečrpalnico in - tlačni cevovod do obstoječega črpališča v Klopcah. Za celotni sistem je izdelana programska rešitev. Potrebno je izdelali lokacijsko dokumentacijo in projekte za izvedbo. Z dosedaj zbranimi sredstvi je že realiziranih cca 25% vseh del, vložiti pa je potrebno še sredstva v višini 1176 milijonov dinarjev. Z gradnjo naslednih faz bo moč pričeti v letu 1988 in končati do 1990. leta. Vodovod Horjul V KS Horjul so naselja z neustrezno oskrbo z vodo: Horjul, Vrzdenec, Zaklanec, Ljubogojna, Podolnica, Brezje teržažar. Krajani teh naselij so v letu 1984 namenili lastna sredstva, da bi pričeli reševati probleme neustrezne oskrbe z vodo. Sku-paj z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava so že vložili v sanacijo sistema za oskrbo z vodo okoli 30 milijonov dinarjev. Izvajalci so pričeli delno obnavljati obstoječe objekte in graditi večji vodohram. Za dokončno ureditev oskrbe z vodo v naseljih: Vrzdenec, Ljubgojna, Horjul, Zaklanec, Podolnica, Brezje in Žažar je potrebno raziskati nov vodni vir pod Kurjo vasjo, zgraditi zajetje in čistilno napravo za pitno vodo ter tranzitni cevovod Kurja vas - Brezje. Poleg tega je potrebno zgraditi povezo-valne cevovode od tranzitnega cevovoda do omenjenih nase-lij. Za Žažar bo potrebno zgraditi še prečrpalno postajo. V okviru IV. samoprispevka bi v smislu celotnega vodo-vodnega sistema zgradili povezovalni cevovod Horjul - Vrz-denec ter Zaklanec - Podolnica. Kraji: Brezje, Podolnica -Zaklanec, Lesno Brdo in Žažar ostanejo kot lokalni vodovod. Izdelana je programska rešitev, PZI bo izdelan v letu 1988. Z deli bi lahko pričeli v letu 1988. Doslej je bilo za vodovod Horjul vloženih 30 milijonov dinarjev. Potrebnih je še 290 milijonov dinarjev. Vodovod Turjak Pri pregledu hidrogeoloških razmer na obravnavanem območju smo ugotovili, da obstajajo realne možnosti za zajem dveh močnejših vodnih virov nespome kvalitete in predvidevamo, da bosta v perspektivi dva vodovodna sistema in sicer: - Selo - Dednik - Rob - Velike Lašče - Turjak Z zgraditvijo sistema Turjak - Dobrepolje bo urejena pre-skrba z vodo naslednjih naselij: Veliki Osolnik, Mali Osolnik, Prazniki, Četež, Turjak, Mali in Veliki Ločnik ter Gradež. Predvidena gradnja vsebuje: - prikljucek na obstoječi tranzitni vodovod Zvirče - Dobre-polje - črpališča - več vodohramov, prečrpalnic ter drugih potrebnih objek-tov in okrog 8 km cevovodov. Doslej vložena sredstva so prispevali krajani sami, Komu-nalna skupnost Grosuplje in OVS Ljubljanica - Sava. Potrebnih pa je še 570 milijonov dinarjev. Za celoten sistem je pripravljena programska rešitev, dela pa bo moč dokončati do leta.1990. Vodovod Svetje-Medvode—Vikrče; Medvode-Zbilje—Smlednik Na območju krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče in Smlednik je problematična oskrba z vodo v naseljih, ki teže na koncu vodovodnega omrežja, kot tudi v večjih skoncenti-ranih naseljih zaradi slabe prepustnosti cevovodov. Posebej kritična je oskrba z vodo v Smledniku, Hrašah in Dragočajni. Ta naselja dobivajo vodo iz Kranja. Zastarela in neustrezna je tudi oprema obstoječih vodnjakov v Svetju. Predvidena je rekonstrukcija vodnjakov v Svetju ter grad-nja novih napajalnih cevovodov od črpališča prek Save do Vikrč in od Medvod prek Zbilja do vodohrama nad Smled-nikom. Izdelana je programska rešitev celotnega vodovodnega sistema za dolgoročno obdobje. Ker je predvidena gradnja po fazah, je možna izdelava projektne dokumentacije po odsekih. Investicijska dela so ocenjena na 650 milijonov dinarjev. Z realizacijo je možno pričeti v letu 1988. Vodovodi na območju KS Vodice, KS Bukovica - Šinkov turn, KS Edvard Kardelj in KS Gameljne Občani KS Vodice, KS Bukovica - Šinkov turn se sedaj oskrbujejo z vodo iz vodnega vira pod Krvavcem. Obstoječe napajalno omrežje nima zadostne propustnosti, zato v konč-nih vodovodnih vejah primanjkuje vode. Tudi vodohrami imajo premajhne zmogljivosti oziroma še niso vsi zgrajeni. Na ogroženem območju so naselja: Zapoge, Dobruša, Dor-nice, Vodice, Bukovica, Šinkov turn, Selo, Polje, Vesca in Skaručna. Tu živi in dela cca 4000 prebivalcev. Ta številka naj bi se sodeč po srednjeročnem programu stanovanjske gradnje povečala za okrog 600 prebivalcev. Predvidena je gradnja naslednjih vodovodov in objektov: - rezervoar nad naseljem Selo, - dograditev rezervoarja Repnje, - povečava rezervoarja Bukovica, - povezovalni vodovod nad naseljem Polje in Vesco, - ojačitev požarnega sistema, - povezava vodovoda pod rezervoarjem Bukovica, - prestavitev vodovoda ob farmi, - sovlaganje v skupne programske investicije na primarnem viru. Za predvidene vodovode in objekte že obstaja programska rešitev, prlčetek del pa je predviden za začetek leta 1989. Na območju KS Edvarda Kardelja in KS Gameljne sedaj prebiva cca 3500 Ijudi, zgrajena pa je tudi industrija. V bližnji prihodnosti bo na tem področju prebivalo cca 5500 Ijudi, kasneje pa še več. Krajani, kakor tudi industrija so sedaj oskrbljeni z vodo pretežno iz vodovodnega sistema Tacen--Šmartno-Gameljne, delno po iz začasnih vodnih virov. Ta vodooskrba je neustrezna tako glede na vodne vire, kakor tudi zaradi premajhnih profilov vodovodnih napeljav. Predvi- deno je nadaljevanje gradnje napajalnega vodovoda v Gameljnah ter dodatne raziskave vodnih virov za naselje Ra-šica. Za napajalnkvodovod obstaja že delna dokumentacija. Območje vseh krajevnih skupnosti bo v končni fazi oskrbo-vano iz vodnega sistema Skaručna, ki bo predvidoma zgra-jen po letu 1990. Za naštete investicije je potrebno 300 milijonov din. Vodovodi Besnica Naselja v Besniški dolini in kraji, ki so nad dolino, dobivajo vodo iz petih lokalnih vodovodov. Voda je neustrezna, ob suši pa je zmanjkuje. Neustrezno preskrbo z vodo imajo naselja: Mali vrh, Veliko in Malo Trebeljevo, Prežganje, Volavlje, Janče, Gaberje, Vnajnarji ter Zgornja in Spodnja Besnica. V teh naseljih živi zdaj okrog 1300 prebivalcev. Tod so tri osnovne šole in kmečki turizem. ". t Nov vodovodni sistem bo oskrboval z vodo vsa navedeha' naselja, ter povezoval vse ustrezne obstcječe vodovodne objekte v enoten sistem. Omogočen bo razvoj intenzivne živinoreje in gradnja novih stanovanjskih objektovv območju KS Besnica. Program del je dokaj obsežen, obsega pa: - zajetje, - cevovod za nižinsko cono do Spodnje Besnice, - prečrpalnico za II. višinsko cono, - vodovod do vodohrama na Malem vrhu, - vodohram zmogljivosti 150 kubičnih metrov, - gravitacijski cevovod med naselji Mali vrh - Trebeljevo -Prežganje - Volavlje, - prečrpalnico v Gornji Besnici, - vodovod do Gaberja, - razširitev vodohrama v Gaberju ter gravitacijski cevovod od Gaberja do Vnajnarjev. Skupna dolžina novih vodovodov bo okrog 16 kilometrov. Izdelana je programska rešitev vodovodnega sistema in opravljene so bile raziskave vodnega vira. Vodni vir je zašči-ten z odlokom. Celotno investicijo ocenjujejo na 1202 milijona din. Lokacijsko odločbo bo možno pridobiti v letu 1988, zače-tek gradnje I. faze je predviden v 1989. letu in dokočanje 1991. leta. SANACIJA LOKALNIH VODOVODOV Vzdrževanje zdravja ni mogoče brez zadostnih količin zdrave pitne vode, ki jo potrebujejo ne le za prehrano, ampak tudi za vzdrževanje osebne, stanovanjske in komunalne hi-giene. Pri vodovodih, kjer je voda vedno ali le občasno