Damir Globočnik
»Novovaška dogodba na Štajerskem«1
Ilustracije Gustava Jaroslava Schulza v Pavlihi
GLOBOČNIK Damir, dr., muzejski svetovalec za
umetnostno zgodovino, Gorenjski muzej v Kranju,
Tomšičeva 44, SI - 4000 Kranj
323.1 (497.4)"18"
»NOVOVAŠKA DOGODBA NA ŠTAJERSKEM«
Ilustracije Gustava Jaroslava Schulza v Pavlihi
Češki ilustrator in karikaturist Jaroslav Schulz (18461903) je za sedem številk satiričnega lista Pavliha, ki ga je 1870 izdajal Fran Levstik (1831-1887), narisal karikature in satirične ilustracije, ki so bile objavljene na notranjih straneh in na zadnji strani.
Levstik je s Schulzevo ilustracijo opremil pesem »Novovaška dogodba«, ki se nanaša na nemškutarski napad na slovenska kandidata za poslanca mariborskega odvetnika dr. Janka Serneca (1834-1909) in notarja dr. Franca Radeja (18301903). Napad se je zgodil junija 1870 med volilnim shodom v zasebni hiši v Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Ranjeni so bili trije Slovenci. Levstik se je pri pesmi oprl na poročilo, ki so ga objavili Slovenski gospodar, Slovenski narod in Novice. O izgredu so pisali tudi nemški časniki (npr. Marburger Zeitung). Sodna obravnava proti 16 delavcem tovarnarja Sternbergerja iz Zgornje Bistrice je potekala od 3. do 5. januarja 1872 na okrožnem sodišču v Celju. Slovenski narod je objavil del ste-nografskega zapisa sodne obravnave, ki ga je na željo pravnika in gospodarstvenika dr. Frana Rapoca (1842-1888) pripravil Ivan Tanšek. Obtoženci so prejeli zaporne kazni od 14 dni do 3 mesecev.
Ključne besede: Pavliha (1870), Fran Levstik, Jaroslav Schulz (1846-1903), karikatura, volitve, Nova vas pri Slovenski Bistrici, politični izgredi
GLOBOČNIK Damir, Ph.D., Museum Advisor for Art
History, Museum of Gorenjska in Kranj, Tomšičeva 44,
SI - 4000 Kranj
323.1(497.4)"18"
"A NOVA-VAS EVENT IN STYRIA"
The illustrations of Gustav Jaroslav Schulz in the
Pavliha magazine
The Czech illustrator and caricaturist Jaroslav Schulz (1846-1903) drew a series of caricatures and illustrations for seven editions of the satirical paper Pavliha published in 1870 by Fran Levstik (1831-1887). These illustrations graced the inside and the back page of the paper.
Levstik chose Schulz's work to illustrate the poem "Novovaška dogodba" ("A Nova vas Event") which discusses the attack carried out by pro-German supporters against the Slovenian parliamentary candidate, dr. Janko Sernec (18341909) - a lawyer from Maribor, and the notary public dr. Franc Radej (1830-1903). The attack, during which three people were wounded, took place in June of 1870 during an election assembly held in a private house in Nova vas by Slovenska Bistrica. In his poem, Levstik drew on the report on the incident published in the Slovenski gospodar, Slovenski narod and Novice papers. Reports of the violent incident also appeared in the German papers (such as the Marburger Zeitung). The trial of the 16 workers in the employ of the factory owner Sternberger from Zgornja Bistrica took place from January 3 to 5, 1872 at the Regional Court of Celje. The Slovenski narod published a part of the court stenographer's notes on the proceedings, which were prepared by Ivan Tanšek at the request of the lawyer and entrepreneur dr. Fran Rapoc (1842-1888). The accused received prison sentences ranging from 14 days to 3 months.
ZGODOVINA ZA VSE
leto KI'./, 2007, št. '
Levstik kritiziral v Slovenskem narodu. Svetčevo rubriko v Pavlihi je spremljala podoba Luke Svetca med pisanjem demantijev.
Svetec, ki je bil liberalnih nazorov ter odločen zagovornik federalizma in Zedinjene Slovenije, je leta 1867 glasoval za adreso ministrskega predsednika Beusta, ki jo je poprej v parlamentarni debati podobno kot dr. Lovro Toman zavračal, in nato tudi za decembrsko ustavo. Razloga za Svetčevo odločitev sta bila najmanj dva: strah, da bo Beust razpustil kranjski deželni zbor (ob ponovnih volitvah pa bi Slovenci v njem izgubili večino), in prepričanje, da je ustava potrebna in da je za Slovence možna samo zmerna politika. Najbrž je pričakoval, da se bo Beust oddolžil Slovencem za njihovo glasovanje za dualizem in da bo 19. paragraf Temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov (eden izmed sedmih zakonov v sklopu decembrske ustave), ki naj bi zagotavljal enakopravnost vseh narodov, dovolj močan porok slovenskih političnih in kulturnih pravic.12 Odločitev je javno pojasnil v Novicah, prav tako je zavrnil sum, da je ravnal iz osebne koristi.
Svetec, ki je bil za kranjske prvake »krista-lizovana slovenska pamet«,13 pri opravičevanju glasovanja 1867 in delovanju v poslanskem klubu 1869 pa seje izkazal za »ugibčnega očeta sofistike«,14 se je za Levstikovo kritiko (Vademecum poslancu L. Svetcu, Slovenski narod, 1868, št. 4-6) maščeval z intrigami pri slovarskem odboru, ki je Levstika odslovil konec leta 1868, in naslednje leto z lažjo o dispozicijskem fondu,15 iz katerega naj bi sredstva prejemal Levstikov satirični list.16
Levstik je Svetca izbral za tarčo Pavlihove satire, saj je izvedel, da so ga prvaki očrnili pri ško-
12	Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo, 3. knjiga, Satire II / Ježa na Parnas (2. redakcija) / Ljudski glas/Kraljedvorski rokopis/ dodatek, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1953, str. 297.
13	Po: Josip Vošnjak, Knjižica 'Slovenci, kaj čemo?', Spomini, Slovenska matica, Ljubljana 1982, str. 186.
14	Po: Fran Levstik, Dobrodejno olje (rokopisni satirični list), Zbrano delo, 4. knjiga, Pripovedni in satirični spisi / mladinski spisi / prevodi / dodatek, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1954, str. 131.
15	Vladni dispozicijski fond za plačevanje uslužnih in kuplji-vih časnikarjev (nem. der Reptilienfond: skrivni fond, fond za tajno razpolaganje).
16	Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo, 3. knjiga, str. 298.
fu Vidmarju zaradi počasnosti pri pripravljanju slovenskega dela t. i. Wolfovega slovarja. - »Mene je vedno dr. Bleiweis in Svetec najbolj izpodkopaval javno in skrivaj pri Jarneji Vidmarji: Svetec čujem, da še celó pri škofovej sestri Urški,« je konec leta 1869 Levstik pisal Stritarju.17 In aprila 1870 časnikarju Albinu Arku (1845-1893) glede očitka o podpori iz dispozicijskega fonda: »Vse to seje izmislil Svetec, kije uže na Dunaji to blédel.«ls
Ljubljanskega odvetniškega koncipienta dr. Josipa Poklukarja (1837-1891) je Schulz narisal »z lestvo, po kateri je poprej lezel na pravaško polico«.19 Podobno kot pri Kličevih karikaturah na naslovnicah je Levstik za Poklukarjevo rubriko pripravil komentar v prvi osebi: »Zlezel sem po Vašej volitvi z doprvaške police iz narodne škatle, kakor metulj iz mešička. F tej škatli se vali in greje zaléga tistih mladih mož, ki so dr. Bleiweisupo srci. A da sem jaz po njegovem srci - in to je moja edina zasluga, če tudi nij narodna - vidite s tega, ker zdaj s police po léstvi tako ponosno stopam, kakor sem nanjo ponižno lezel, ko sem bil za doprvaka izvoljen. Škatla je za menoj ostala na pol odprta, ker v njej ticé še drugi, ki skoraj iz njé prileté k prvakom, mej katerimi potlej izgubé peruti, kakor mravlja, kedar se oženi. Ko bodo ti zunaj, škatlo spet zapremo z devet ključi in zapečatimo sé sedem pečati do prihodnjih volitev, če ne še dalje, ker ne kaže, da bi tako hitro kje dobili vrednega človeka, kateri bi se v njej preobračal iz doprvaške gosenice vprvaškega metulja.«20
Dr. Josip Poklukar se je pridružil prvakom in še sam postal »doprvak«. Dr. Josip Vošnjak (1834-1911) je zapisal, da naj bi se Poklukar »slepo pokoril« dr. Bleiweisu in dr. Costi.21 Z »doprvaki« oziroma »podprvaki« je Levstik označeval mlade posvetne izobražence (Poklukarja, Ivana Murnika idr.), ki so se iz sebičnih razlogov rajši zbirali okrog konservativnih staroslovencev, namesto da bi se pridružili mladoslovenski opoziciji.22 »Doprvak«
17	Iz Levstikovega pisma Josipu Stritarju z dne 28. decembra 1869, Levstikova pisma, Ljubljana 1931, str. 288-289.
18	Levstikovo pismo Albinu Arku z dne 16. aprila 1870, Levstikova pisma, Ljubljana 1931, str. 3.
19	Po: Fran Levstik, V Šmidovi kavarni, Pavliha, 1870/2.
20	Fran Levstik, Dr. Poklukar, Pavliha, 1870/6.
21	Po: Josip Vošnjak, Volitve na Kranjskem in v drugih slovenskih pokrajinah, Spomini, Ljubljana 1982, str. 337.
22	Po: Anton Slodnjak, opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo, 3. knjiga, str. 295.
100
VSE ZA ZGODOVINO
ZGODOVINA ZA VSE
leto KI'./, 2007, št. '
ki so čakali na kandidata. Delavci so se razdelili v tri skupine. »Prvi razdelek, ki so se po obleki kot delavci iz okolice kazali, so prišedše pozdravili, drugi in tretji razdelek bolj od zad med drevesi in na griču stoječi pa so odurno gledali.« Soršak je vprašal komisarja, ali je shod javen, ta pa mu je odgovoril, da ni, nakar sta kandidata odšla k hiši, v kateri naj bi bil shod. Ko sta se kandidata na hišnem pragu pogovarjala s slovenskimi volivci iz kmečke kuri-je, se je hiši približal Soršak na čelu 60 delavcev. Mnogi med njimi so bili oboroženi z debelimi palicami oziroma gorjačami. Komisar je pojasnil Soršaku, da se kandidata želita pogovoriti z volivci in zagovarjati svoj program. Kmalu je prišel tudi lastnik tovarne Sternberger, ki je komisarja osorno vprašal, ali smejo vsi brez razločka v hišo k shodu. Komisar mu je odgovoril, da samo volivci, kar je Sternbergerja razjezilo in je zakričal: »Wenn wir alle nicht hindürfen, so will ich nichts davon hören etc.« Nenadoma je kmeta, ki je začel miriti delavce, eden izmed njih udaril po glavi, pretepati so ga začeli tudi drugi, da je obležal nezavesten. Neki delavec je s kolom udaril po glavi dr. Serneca, ki je stal pri vratih, drugi ga je pahnil s praga, da je padel na tla, tretji pa so mahali po njem. Napadeni so bili še trije Slovenci. S težavo so se prebili v vežo, slovenski volivci so zapahnili vrata. Žandar-ja, ki sta stala zraven, nista posredovala, komisarje pobegnil. »Zdajci so reprezentanti nemške kulture, nemškega pijonirstva, t. j. Sternbergerjevi delavci, kakor kanibali v Ameriki, zaprte z divjim krikom oblegali, šipe pri oknih podrobili in z debelimi hlodi vezna vrata šturmali. Divja nemškutarska druhal bi bila po polurnem divjanji vrata razsula in vsi bi bili mrtvi, ko bi se ne bil glas raznesel, da huzarji iz Bistrice pridejo. Na ta glas divjad zbeži.«
Dr. Vošnjak je menil, da bo »zverski napad nahujskane in pijane druhali« v večno sramoto Nemcem in njihovim zaslepljenim privržencem. Dr. Sernec je pozneje povedal Vošnjaku, da je pograbil sekiro, ki jo je videl v kuhinji, in se postavil k vratom, če bi slučajno prebili vrata, bi z njo mahal po napadalcih, tudi če bi pri tem koga ubil.36
O izgredu so pisali tudi nemški časniki (Grazer Zeitung, Laibacher Tagblatt, Marburger Zeitung, Politik, Prager Abendblatt, češki Pokrok),
36 Po: Štajarsko / Nemška kultura in svoboda, Novice, 1870/26, in Josip Vošnjak, Napad v Novi vasi. Dr. Franc Radej, Spomini, Ljubljana 1982, str. 331-335.
ki naj bi v svojih Telegramih in Dopisih nesramno zavajali javnost in popačili dogodek.37 Nemški časniki so poudarjali, da je shod v Novi vasi pripravilo katoliško društvo,38 kar pa naj bi bila - sodeč po zatrjevanju Slovenskega naroda - izmišljotina časnika Marburger Zeitung (1862-1945).39
Slovenski narod je menil, da so bile vzrok »surovemu napadu« laži in zavajanja Seidlove in Brandstetterjeve nemško-liberalne in ustavoverne stranke. »Laži in obrekovanja brezvestnih nemško-valcev so krive, da je mogoče, da more Slovenec na zemlji svojih očetov krvavo krivico trpeti!«40
Marburger Zeitung, ki je 19. junija na prvi strani pisal o programu slovenskih »narodno-kleri-kalnih« kandidatov Radeja in Serneca,41 je dan po napadu poudaril, da sta kandidata razpisala volilni shod v »katoliško-politično-konzervativnem« društvu. Kot vedno je tudi tokrat kandidata spremljala zla sreča. Pred nadaljnjimi žalitvami in sramote-njem je kandidata in več kaplanov rešila intervencija prisotnih meščanov. Množice 300 ljudi skorajda ni bilo mogoče pomiriti. Gospoda sta pobegnila skozi okno in se pod žandarskim nadzorom napotila proti Zgornji Polskavi (Ober-Pulsgau)42
Marburger Zeitung je 21. junija objavil povsem drugačno, vendar nič manj podrobno poročilo o aferi kot slovenski časniki. Njegov avtor Wagner iz Slovenske Bistrice (Windisch-Feistritz) omenja, da ga je pri nekoliko težavni nalogi vodila misel po objektivni predstavitvi. Z njo naj bi postavil na temelje resničnih dejstev zmotne govorice in namerne dezinformacije, ki da se bodo brez dvoma pojavile v slovenskih listih. Wagner omenja, da so se okrog 14. ure začeli v Novi vasi ( Unterneudorf) zbirati ljudje iz bližnje okolice, ki so se želeli udeležiti volilnega shoda. Do prihoda kandidatov je bilo okrog hiše približno 200 oseb. Prihoda obeh kandidatov na čelu z duhovnikom - kdo iz tega ne prepozna liberalnosti nacionalcev? - ni bilo mo-
37	Po: Kako se nemškutari pri nas, Slovenski narod, 1870/72.
38	Po: O napadu pri Bistrici pravi češki Pokrok'..., Slovenski narod, 1870/72.
39	Po: O surovem napadu na narodna mariborska kandidata, Slovenski narod, 1870/73.
40	Po: Kako se nemškutari pri nas, Slovenski narod, 1870/72.
41	Po: Der Wahlaufruf der National-Klerikalen, Marburger Zeitung 1870/73.
42	Po: Windisch-Feistritz. 20. Juni, Marburger Zeitung, 1870/74.
100
VSE ZA ZGODOVINO
Damir Globočnik, »NOVOVAŠKA DOGODBA NA ŠTAJERSKEM«
ZGODOVINA ZA VSE
goče imenovati za sijajnega. Kandidata, ki se ju je polastila zla slutnja, sta se z okrog 20 privrženci podala v hišo in pred vhodom glasno naznanila: »Vstopijo lahko samo 'naši'!« Nejevolja zbranih ljudi je prišla do izraza v besedah: »Nimata poštenih namenov z ljudmi, če mislita dobro, pridita ven in odkrito govorita z nami; sovražimo vsako skrivnostnost!« Vmes so se slišali grozeči klici: »Nočemo postati Kranjci! - Farška hlapca sta, ne skrbita za interese ljudstva, temveč imata vedno pred očmi lastne interese! - Kaj hočeta tukaj? Volilni možje so tako in tako že izvoljeni, ti pa bodo izbrali Konrada Seidla in Friedricha Brandstetterja!... « Eden izmed kmetov seje povzpel po štirih stopnicah do vhoda, da bi si izboril vstop na volišče. Komaj je prišel do vhoda, ga je dr. Sernec (Sernetz) odrinil navzdol. Podobno se je zgodilo nekemu drugemu kmetu, ki ga je kaplan Slatinšek (Slatinschek) sunil z dežnikom. Nepremišljeni dejanji sta bili signal za splošen napad. Vsi so hitro pograbili kamenje in palice ter napadli hišo, njeni stanovalci so se umaknili v notranje prostore in zabarikadirali. Dr. Serneca so vrgli na tla, kaplan Slatinšek je prejel nekaj udarcev. Slabše seje godilo kaplanu Bohu (Woch, Voh), ki je prispel kasneje in so ga samo urne noge rešile pred nasiljem. Taktu žandarmerije, ki se je pasivno zadrževala, kot tudi pomirjevalnim intervencijam meščanov iz Slovenske Bistrice, ki so preprečili, da bi se izgred razplamtel, velja zahvala, da eksces ni imel škodljivih posledic. Wagner je za začetnika dogodka označil kaplana Slatinška in Boha iz Slovenske Bistrice, saj daje njuno agitiranje, razpihovanje in ščuvanje pri dobrodušnih podeželanih moralo vzbuditi ogorčenje.43
Wagner je v Marburger Zeitungu zanikal nekatere trditve, objavljene v 71. št. Slovenskega naroda. Omenja priče, ki lahko potrdijo, da Ster-nberger in Soršak nista ščuvala množice. Soršak je rešil Serneca pred nadaljnjim nasiljem, kar bi tudi zanj skorajda imelo škodljive posledice. Mizar, kije bil poškodovan, jo je skupil namesto kaplana Slatinška. Nezaželen zaključek volilnega razgovora bi lahko bolj ali manj pripisali slovenskima kandidatoma in njunim privržencem. Dr. Sernec in kaplan Slatinšek sta namreč ravnala nespametno, ko sta pred očmi razburjene množice pahnila enega izmed nasprotnikov s stopnic. Wagner poroča, da se
43 Po: Wagner, Bericht iiber die Affaire in Windisch-Feistritz
'/Wind. Feistritz 20. Juni 1870, Marburger Zeitung, 1870/
priloga k št. 74.
Dr. Franc Radej (izJ. Vošnjak, Spomini, Ljubljana 1982, str. 333).
je 22. junija 1870 v Novo vas podala sodna komisija, ki je ugotovila škodo v višini manj kot 10 fl., kar ni ravno dokaz za opustošenje.44
Dr. Radej in dr. Sernec sta prejela številne telegrame, v katerih so jima slovenski rodoljubi izrekli sožalje zaradi nemškutarskega napada.45 Njuna kandidatura ni bila uspešna. Izvoljena sta bila nemška kandidata, upokojena oficirja Friedrich Brandstetter in Konrad Seidl. V celjskem volilnem okraju sta bila z veliko večino izvoljena slovenska kandidata dr. Ferdinand Dominkuš in dr. Josip Vošnjak.46 Sernec je postal deželnozborski poslanec leta 1871 v ormoško-ljutomerskem okraju. Radej je bil izvoljen za deželnozborskega poslanca na nadomestnih volitvah leta 1876 namesto Brandstetterja,47 ki je moral odstopiti s poslanskega mesta zaradi goljufije s ponarejenimi menicami.48
44	Po: Wagner, Wind. Feistritz, 22. Juni 1870, Marburger Zeitung 1870/76.
45	Po: Stajarsko / Nemška kultura in svoboda, Novice, 1870/26.
46	Po: Iz Celja 25. junija (Izv. dop.), Slovenski narod, 1870/74.
47	Po: Telegram 'Slovenskemu Narodu, Slovenski narod, 1876/47.
48	Po: Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik, Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914), Obzorja, Maribor 1997, str. 356.
VSE ZA ZGODOVINO
85
ZGODOVINA ZA VSE
leto KI'./, 2007, št. '
Antona Stoparja raztegniti tudi na prestopek zoper telesno varnost po §. 411 k. z. Dogodki pri shodu volilcev 19. junija 1870 se imajo v svoji vkupnosti razumeti, namen je, po okoliščinah soditi, naravnost izrečen. Prihod v velikem številu, ako ravno niso bili povabljeni, razjasnilo okrajnega komisarja Blaža Korbeja, izreki Janžurja, Babica, Tomažiča in tovarišev, mnogi glasovi, kteri so za vse vstop tirjali, siljenje k hiši, to so dokazi, da namen ni bil drugi, ko vstop braniti. Tu je namen posiljevanja. Razumljenje više deželne sodnije se ozira na razloge od 6. decembra 1870. V ti naredbi je tudi potrjeno, da znakov zločina po §. 85. lit. b. k. z. manjka, pa znaki zločina javne posilnosti se razločno kažejo. Ako je že to, kar seje zgodilo pred poskušenim vrinjenjem v hišo hudobno, mora se ono poskušeno vrinjenje samo, in storjeno poškodovanje kot tak znak razumeti. Šlo je za volilen pogovor, za privaten mnogoštevilen shod, pri kterem je bil samo povabljenim vstop dovoljen; že prihod torej brez dobljenega povabila, kaže določno namen. To kažejo tudi žugajoči klici med množico in dolgo naskakovanje hiše, ko je Anton Stopar že osvoboden bil, ker seje hotelo ono prisiliti, kar ni bilo dovoljeno. Pod istim pogojem more žuganje, naj se zgodi posredno ali neposredno, pismeno ali ust-meno ali na kak drug način, postati tako, da napravi utrjene skrbi, brez razločka, ali je imelo žuganje vspeh ali ne. F danih razmerah bilo je žuganje na vsak način tako, da je v hiši zaprtim in zašancanim opravičen strah uzročiti moglo pred silo, kteri bi bili, hišo odprevši, izpostavljeni. Viša sodnija je s poprej omenjeno naredbopriziv odbila.«
Državni pravdnik pl. Schwarzenberg je podal obnovo dogodka: poslanska kandidata dr. Ser-nec in dr. Radej sta sklicala zbor volivcev in drugih zaupnih mož stranke, Peter Limavšek je skupaj z obema mestnima kaplanoma J. Bohom in A. Sla-tinškom poskrbel za razdelitev vabilnih listov, iz shoda sta bila izključena Fromacher in Sternber-ger. Ko sta kandidata v spremstvu Frana Rapoca ter očeta in sina Franca Divjaka prišla v Slovensko Bistrico, sta od kaplana Slatinška izvedela, da več Sternbergerjevih delavcev grozi z nasiljem, zato so naprosili okrajnega komisarja Korberja, naj žan-darmerija poskrbi za vzdrževanje reda. Korber je prošnji takoj ustregel, nato so se napotili v Novo vas mimo krčme kovača Fridricha, pri kateri se je hitro zbralo 200 do 300 ljudi. Župan Črešnjevca France Soršak je vprašal okrajnega komisarja Korberja, ali so lahko pri zboru vsi navzoči, prejel je odgovor,
da imajo pravico vstopiti samo povabljeni. V tem trenutku sta prispela kandidata s spremstvom in se podala v Zafostnikovo (Zafošnikovo)59 hišo oziroma gostilno,60 kjer ju je kaplan Slatinšek predstavil gospodinji. Hiša jima je bila prepuščena v napro-šen namen. Kandidata sta se želela malce ohladiti, zato sta stopila pred hišo, kjer je več mož zahtevalo, da bi lahko bili vsi prisotni pri zboru. Prišlo je do vpitja; kaplan Slatinšek je sunil nekoga, kije stopil na vežno stopnico. Jeza zaradi kaplanovega dejanja je narasla še zlasti, ko se je stolar Štefan Pliberšek začel prepirati z delavcem Francem Kalinom in mu dejal, da nima tu kaj iskati. Štefana Pliberška so suvali, vrgli na tla in lažje poškodovali. Slatinšek se je medtem namreč umaknil v Zafostnikovo hišo; več oseb mu je hotelo slediti, eno izmed njih so pahnili nazaj. To naj bi bilo po pripovedovanju Korberja, Jožefa Starkla in Soršaka znamenje, da so planili na dr. Serneca in ga lažje ranili. Ko je bil dr. Sernec po pripovedovanju prič Druškoviča, Starkla idr. s pomočjo žandarmerije, Sternberger-ja in Soršaka rešen, so zaprli in zapahnili vrata. V hiši so bili oba Divjaka, Lovro Stepišnik, Babič in Rapoc, ki je bil že prej lažje ranjen. Dr. Radej in Limovšek sta bila prisiljena pobegniti. Pred hišo so bili Korber, Hebenstreit, Janžur, Formacher idr., ki so videli več fantov (po Korberjevem pripovedovanju okrog 20), ki so nasilno poskušali priti v hišo, s koli in s 5 do 6° dolgo in 1 V-i cole61 debelo žrdjo so udrihali in suvali v vrata tudi potem, ko je bila osvobojena priprta noga Antona Stoparja. Ker so bila prednja vrata zapahnjena in so jih branili žandarji, so poskusili vdreti pri zadnjih vratih, kar pa so jim prav tako preprečili žandarji. Metali so tudi kamenje; po pripovedi žandarja Šimonka je eden izmed kamnov tehtal 5 funtov (približno 2,25 kg). Vmešalo se je več bistriških meščanov, ki so množico pomirili in pregovorili k odhodu. Pri tej priložnosti so naleteli na kaplana Boha, ki gaje neki delavec sunil z dežnikom in obmetaval s kamenjem, vendar kaplan ni bil ranjen. Pri sodnem pregleduje bila škoda ocenjena na 9 goldinarjev 89 krajcarjev, pred hišo je bilo najdenih 15 kolov in
59	Gregor Zafošnik je bil odbornik katoliškega političnega društva iz Nove vasi, ki je podprlo poslanska kandidata dr. Radeja in dr. Sernca (po: Od Novevesi, Slovenski gospodar, 1872/23).
60	Po: Janko Orožen, Okrepljen nemško-nacionalni vladni in javni pritisk ter narodni odpor, Zgodovina Celja in okolice, II. del (1849-1941), Kulturna skupnost, Celje, 1974, str. 265.
61	Cola: dolžinska mera / avstrijska cola = 2,63 cm.
100
VSE ZA ZGODOVINO
Damir Globočnik, »NOVOVAŠKA DOGODBA NA ŠTAJERSKEM«
ZGODOVINA ZA VSE
več kamnov. »To je dejanstvo obtožbe. Ozir jemljem na to, da se obtožni sklep v tem potrdil, da je v tem počenjanji ležeč zločin javnega posilstva XII. slučaja.« Državni pravdnik Schwarzenberg je poudaril, daje potrebno obravnavati več prestopkov: napad na Štefana Pliberška, Serneca, Rapoca in naposled prestopek Franca Kalina, kije 11. septembra 1871 zabodel z nožem soobtoženca Antona Stoparja (ta prestopek se je po nasvetu državnega pravdnika obravnaval posebej). Obtožba temelji na pripovedovanju prič (Peter Offenbacher, Tomasini, Tomaž Štupar, Trelec, Sternberger idr.). Dr. Radej je dolžil Franca Soršaka za napad na dr. Serneca in zanikal, da bi Soršak branil napadenega Serneca. Vendar te obtožbe ni mogoče šteti za pravno, je menil državni pravdnik, ker ni jasno, ali je Soršak povzročil »vidno oškodovanje, zahtevanja po §. 496 k. z. pa ni tukaj«. Zadevo da je potrebno prepustiti pričujoči obravnavi v primeru, da bo ta prestopek razviden iz napada na dr. Serneca. Franc Kalin je bil zaradi napada na kaplana Boha pravno obtožen. Oškodovanje Frana Rapoca je Schwarzenberg ocenil kot prestopek po 411. paragrafu kazenskega zakona, ki zadeva tudi Gašperja Kalina. Državni pravdnik je sicer govoril v nemškem jeziku, nato pa je razložil obtožbo tudi v slovenščini.62 Obtoženi delavci so se izgovarjali, da bodisi ničesar ne vedo bodisi da so bili pijani. Vsi razen dveh pa so bili že prej kaznovani zaradi tepeža ali tatvine. »Sicer pa je vidno, kako so ti revčki čudna in revna podpora nemšku-tarske kulture.«63 Obtoženci, ki so imeli večinoma slovenske priimke, so se zagovarjali v »silno slabi nemščini«, s čimer naj bi potrdili, da so bili»povsod le orodje svojih nemčurskih gospodarjev«.64
Predsednik: »Gašpar Kalin! Vi ste 19. junija 1870 v Novo ves šli?«
Kalin: »Da!«
Predsednik: »Kaj vas je tje napotilo?«
Kalin: »Popolnem lehko! Nedeljo popoldan je bilo in mislil sem si, pojdimo gledat, kaj bode in tako smo se po jedi pri Mihelu zbrali. Potem smo šli iz Bistrice v Novo vas in pri Kovači smo V2 ure čakali, predno so gospodje vkup prišli. Gospodje so šli naprej in mi za njimi.«
Predsednik: »Jih je bilo več?«
62	Po: Izpred sodnije, Slovenski narod, 1872/3.
63	Po: Iz Celja. 3. jan. (Izv. dop.), Slovenski narod, 1872/prilo-ga k št. 2.
64	Po: Iz Celja, Slovenski gospodar, 1872/3.
Kalin: »Da, bilo je več gospodov iz Bistrice, ki so čakali, da se pridiga začne. Ko so gospodje prišli, smo jih pozdravili in za njimi šli. Mislili smo si, ako bode kaj prida, naj tudi čujemo in sicer po nemško. Na to se začne mizar Pliberšek prepirati in tako seje pričelo, da so naenkrat bili navskriž.«
Predsednik: »Veste, zakaj je bil Pliberšek udarjen?«
Kalin: » Tega ne vem, ker sem 24 korakov proč na voglu hiše stal in tam sem slišal, da je duhovnik na stopnicah sunil«
Predsednik: »Zakaj pa?«
Kalin: »Ja, jaz nisem bil gori. Šlo je več ljudi proti vratom in duhovni gospod je šel v lopo in vrata so se potem zaprla. Pred sem pa že videl, kako je gosp. dr. Srnec padel in udarjen bil in ko je zopet ustal, rekel sem mu: 'Glejte, da v sobo pridete, če ne, bodete še bolj nesrečni.' Potlej sem ga peljal na stopnice, kjer je šel v hišo, vrata pa so se zaprla. Ali tu je bilo okolo 300 ljudi, ki so vsi noter hoteli, ker je Anton Stopar imel nogo med vrati priprto in množica gaje hotela rešiti.«
Predsednik: »Tedaj so ga hoteli rešiti?«
Kalin: »Pri velikih hišnih vratih.«
Predsednik: »Bili so pa tudi pri vratih za hišo ljudje?«
Kalin: »Da, tudi tam jih je bilo več.«
Predsednik: »Zakaj pa?«
Kalin: »Tega ne vem, zakaj. So pač kamenje metali in tedaj mi reče gosp. Sternberger, glej da ljudi proč spraviš. Potem sem moji druščini rekel, ljudje bodite pametni in pustite jih pri miru.«
Predsednik: »Ena prič pravi, da ste hoteli noter in kamenje metali.«
Kalin: »Tega ne vem nič. Rekel sem samo, ako bode denes kdo bodel, bode sam nesrečen, kajti vsakdo bode temu nasprotoval«
Predsednik: »Kaj vas je tje napotilo? Shod je bil povabljen od kandidatov za deželni zbor za njune volilce.«
Kalin: »Bil sem pač radoveden, kaj bode.«
Predsednik: »Pa niste volilec.«
Kalin: »Tega poprej nismo vedeli. Rekli so samo, da bode zopet čitavnica - kaj je čitavnica, sam ne vem - kakor je že pred bilo pri Manhartu, tako tudi denes pri Zafostniku v Novi vesi, in tedaj pač gremo tje, da slišimo, kaj bode.«
Predsednik: »Okrajni komisar Korber je pa neki rekel, ko ste k hiši prišli, da samo povabljeni noter smejo.«
VSE ZA ZGODOVINO
85
ZGODOVINA ZA VSE
leto KI'./, 2007, št. '
Kalin: »Tega nisem slišal, kajti on bilje spodaj na cesti, jaz pa zgoraj na oglu. Še le pozneje, ko je razburjenost večja postala bila in se je tirjalo, da vsak čuje, se nam je odgovorilo, da samo tisti imajo vstop, ki imajo karte.«
Predsednik: »Nemirnost je tedaj vedno večja postala. Zakaj so pa nepovabljeni zahtevali, naj se očitno obravnuje?«
Kalin: »Kaj sem vedel, kaj bode.«
Predsednik: »Pa gosp. Korber potrjuje, da vam je rekel«
Kalin: »Seveda, pa rekalo seje: samo nemško, samo nemško, nič slovensko.«
Predsednik: »Zakaj ste pa pozneje vendar
odšli?«
Kalin: »Ja, ker sem si mislil, kaj bode, ko je komisar list pisal«
Predsednik: »Kaj je bilo na njem?«
Kalin: »Naj konjiški stotnik eno kompanijo vojakov, namreč husarjev pošlje in tedaj sem mislil, da se utegne še večja nesreča zgoditi in sem list raztrgal«
Predsednik: »Kedaj je komisar list pisal? Ko so ljudje odšli?«
Kalin: »Prej!«
Predsednik: »Je ves naskok dolgo trpel?«
Kalin: »Ne.«
Predsednik: »Kedaj ste odšli?«
Kalin: »Ja, ko se je rekalo, da husarji gredo, bilo je že vse mirno.«
Predsednik: »Koliko jih je iz gornje Bistrice
šlo?«
Kalin: »Ko smo od zgoraj šli, nas je bilo 68. Potem smo pri Fricu vkup 1 vedro piva spili na vkupen račun.«
Predsednik: »Kdo je pivo plačal?«
Kalin: »Vsak od nas je 20 kr. plačal«
Predsednik: »Priče so povedale, da so vsi ti 20 rož na klobuku imeli.«
Kalin: »To je bilo iz neumnosti. Smo si pač pri Mihelu cvetlice ali kar koli je kteri dobil, nateknili.«
Predsednik: »To neki pomenja, da se gre na tepež.«
Kalin: »Večkrat smo si nateknili za kratek čas in neumnost.«
Predsednik: »Ko ste vkupno popivali, potem ste šli pred hišo in kljubu razjasnilu, da je samo povabljenim gostom vstop dovoljen, ste si po sili vstop prisiliti hoteli. Pri tem seje več poškodovanj zgodilo in med temi ste vi kot prvi imenovani, da ste kamenje metali in s Štefanom Pliberškom slabo ravnali.«
Kalin (obrnjen proti Pliberšku): »On me bode vendar poznal«
Predsednik: »Govorite k meni, dokler da vam na kako drugo stran pokažem.«
Kalin: »Jaz nisem nič storil«
Predsednik: »France Kalin, slišali ste obtožno pismo in izreki prič so tudi tukaj.«
Kalin: »Ni nič res.« Na nadaljnja vprašanja je Kalin odgovarjal samo: »Sam več ne vem, to mi že predolgo trpi, take neumnosti nimam več v glavi, kar sem govoril sem govoril, saj je tudi zapisano.«
Predsednik: »Pa že poprej se je govorilo, da bodo delavci tje šli, ker je žandarmerija že prej bila opozorovana?«
Kalin: »Morebiti, da smo kako neumnost storili.«
Predsednik: »Pripoveduje se, da bi imeli vsled nekega pisma v Novo ves iti.«
Kalin: »To mi že predolgo trpi.«
Predsednik: »Ste naskočili?«
Kalin: »Ni nič res!«
Predsednik: »Dalje ste obdolženi, da ste tedaj, ko ste odhajali, na kaplana Voha kamenje metali?«
Kalin: »Prisegam pri Bogu, ako sem kamen v roki imel Naj pride oni sem, ki more to reči.«
Predsednik: »Da, vsi bodo sem prišli. Zakaj ste šli v Novo ves?«
Kalin: »Menda smo vsi skupaj, ne vem nič
več!«
Predsednik: »Poprej enkrat ste se bolj spominjali. Kdo je naredil da mora vsak 20 kr. za pivo dati?«
Kalin: »Ne vem nič več! Kaj takega si nezapo-mnem, jaz sem že večkrat 20 kr. zapil.«65
France Kostenbauer je izjavil, daje nedolžen. Ni videl, da bi nekdo imel priprto nogo. Na predsednikovo vprašanje, ali je slišal klice »Slovenci ven!«, je odgovoril: »Bil je šum, pa se ne vem spomniti.« Tudi Jože Tomažič se ni ničesar spominjal. Državni pravdnik je prosil predsednika, naj vsakomur reče, da pove, kaj se je zgodilo. Predsednik je prepustil spraševanje državnemu pravdniku.
Državni pravdnik je začel pri Gašperju Kalinu, ki naj bi šel v Novo vas zaradi »pridige«, kaj drugega zanesljivega pa se ni spominjal, saj ni bil popolnoma trezen. France Kalin ni vedel nič, »ker mu reč že predolgo trpi«. Kostenbauer je tako kot nekateri drugi dejal, da so hišo napadli zato, ker je
65 Po: Izpred sodnije. (Dalje), Slovenski narod, 1872/4.
100
VSE ZA ZGODOVINO
Damir Globočnik, »NOVOVAŠKA DOGODBA NA ŠTAJERSKEM«
ZGODOVINA ZA VSE
kaplan Slatinšek nekoga sunil, mir pa je nastal, ko je dobil Stopar nogo izpod vrat. Tomažiča ni bilo zraven, saj je bil pri Kovaču. Vincenc Gregorič je povedal, da je šel v Novo vas, ker je hotel slišati kaj novega.
Predsednik: »Ste hoteli se vriniti v hišo.«
Gregorič: »Še zraven nisem bil«
Predsednik: »Zakaj niste šli blizu, če ste hoteli, kaj novega čuti?«
Gregorič je molčal. Jožef Kohne ni tajil, daje metal kamenje, a seje izgovarjal s pijanostjo. Stern-bergerjev kočijaž France Ačko je videl, daje kaplan Slatinšek nekoga udaril. France Ačko je zatrdil, da je bil Stopar pri vratih, Sternberger pa mu je dejal, naj poskusi ljudi spraviti stran, zato jih je šel mirit. Martin Ozimičje zatrdil, daje stal okrog 15 do 20 sežnjev od hiše.
Dr. Sernec (k predsedniku): »Ali naj govorim slovensko ali nemško?«
Predsednik: »Kakor hočete.«
Dr. Sernec: »Tedaj bodem slovensko govoril.«
Predsednik: »Je bilo že več ljudi tam, ko ste vi v Novo ves prišli?«
Dr. Sernec: »Ljudje so bili še pred Novo ves-jo pri eni hiši zbrani; ko smo mimo šli, so prišli za nami.«
Dr. Holzinger: »Kot osebno prijaznost bi štel, ko bi gospod doktor imeli dobrotljivost, nemško govoriti.«
Dr. Sernec: »Pripravljen sem to storiti. Ko smo gori prišli, bila je tam že razburjena množica, kije upila in gospod komisar Korber sije komaj pripravil posluh, da je vstop v hišo samo volilcem in posebno povabljenim dopuščen. Pa od tistih, kteri so namen imeli, nas razgnati, ni nikdo odšel; samo drugi, tudi volilci, ktere sem v Mariboru pri volitvi videl, ki so z mirnim namenom prišli, so se odpravili. Ko je ena tropa upiti začela, našla je nasprotnico v drugi, v kteri je tudi Pliberšek stal. Brž so ga zgrabili in vrgli, tropa je nad njega šla, vsak ga je udaril, ki je kak kol od vrtovega plota v roke dobil. Komaj je Pliberšek vstal, poskusili so resno, se v hišo vsiliti. V tem trenutku sem stal jaz na levi, gospod kaplan Slatinšek na desni strani vrat. Tale stari mož Ozimič pokazal je Francetu Kalinu s prstom na vrata; jaz tega nisem precej razumel, pa naenkrat hoče France Kalin med menoj in Slatinškom v hišo uiti. Ko ga vidim leteti, stopim en korak na desno in rečem: Tu
noter ne smete iti. Pa bil je že pri meni, zgrabil me z obema rokama za prsi in me vrgel na lice, ker se nisem zanesel«
Predsednik: »Ste Vi koga udarili?«
Dr. Sernec: »Nikogar nisem udaril Ako bi koga udariti hotel, bil bi še toliko močen, da bi se bil tako postavil da bi me ne bil mogel vreči. Ista tropa je potem šla nad mene in vsi so me tepli. Spo-mnem se, da sem tedaj ko sem ustal, obdržal palico s svinčeno kroglo v roki, ktero so mi pa izdrli. Od Sternbergerja sem čul besedo: 'Zdržite!' Soršak mi je pa ustati pomagal Ko sem si kri izmil, slišim naenkrat hruš pri vratih in vidim, da je bilo pol noge noter, ktero sta pa dva kmeta odmikala, ker je bila pri zapiranji vrat na poti. Zadnjič so bila vrata zaprta, tedaj se je pa tudi že naskok - sme se po pravici ta beseda rabiti - začel, mah na mah je šel po vratih, kamenje so v zid in skoz podboje noter metali. Vrata so se tako tresla, da smo en hlod vzeli in ga v nasprotni zid uprli, da so bila tako vrata varna. Tedaj pa gre en del ljudi nad zadnja, slabejša vrata. Poklical sem kmeta Stepinška in Rabiča, ta sta vrata samo z eno desko za silo držala. Bili so s sekirami po njih, vrata bi se bila v treske razpokah, ko bi bilo napadanje samo še minuto trpelo, tedaj se moramo umakniti in smo zgubljeni.
Ko bi bili ljudi v hišo prišli, ne bi bil dalgroša za nas vse, vsaj pretrpeli bi bili najtežje telesno oškodovanje, če bi ne bili prišli ob življenje. Klical sem spredaj žandarjem, ki so se trudili, ljudi odvrniti, naj gredo brž za hišo, tam se ne moremo več braniti. Žandarji so šli nazaj in ubranili dalje tolčenje, potem se je množica razletela. Naskok se je nehal, prišel je moj oče in šel sem ž njim v Bistrico.«
Na predsednikovo vprašanje je dr. Sernec potrdil, daje skupaj z dr. Radejem sklical shod, da je Limovšek dobil okrog 30 do 40 kart s prošnjo, naj jih razdeli, tako da so bili (poleg volilnih mož) povabljeni tudi prvotni volivci, in da se je komisar Korber trudil s povzdignjenim glasom pomiriti ljudi. Dr. Sernec je za klobuk terjal 2 goldinarja, kot »plačo za bolest« pa 10 goldinarjev, ki naj jih prejme ubožna ustanova v Novi vasi, ter prosil, naj se obdolženci milo kaznujejo.
Dr. Holzinger se je trudil z različnimi vprašanji zmanjšati pomenljivost Sernečevega govora.66
Predsednik: »Kdo vas je zgrabil?«
Dr. Sernec: »France Kalin! Kalin!«
66 Po: Izpred sodnije. (Dalje), Slovenski narod, 1872/5.
VSE ZA ZGODOVINO
85
ZGODOVINA ZA VSE
leto KI'./, 2007, št. '
Kalin: »To je laž!«
Dr. Sernec: »Lice je ostro izraženo, ne morem se motiti.«
Kalin: »Najti nas hočete, kdo ima brado; s politiko nas hočete ujeti.«
Predsednik: »Ako ni res, bode že kdo drugi povedal«
Kalin: »Ne smete misliti, da smo tako neumni!«
Dr. Radej je v slovenskem jeziku opisal dogodek podobno kot dr. Sernec. Radeju se ni zgodilo nič, ker ni stal v bližini. Videl je Franca Kalina, ki je napadel dr. Serneca, prav tako Soršaka, ki je tepel njegovega sokandidata. Kalin je vse tajil. Dr. Holzinger je obžaloval, ker dr. Radej a ni razumel. Dr. Radej mu je odgovoril, da se je sam počutil enako pri protokolarnem zapisovanju, ko je nemška stranka slovenskima kandidatoma preprečila shod volivcev. Dr. Radej je bil prepričan, da so obdolženci in njihovi tedanji družabniki, ki niso obtoženi, samo orodje moralnih začetnikov napada. Najprej ni bilo videti nobene palice, naenkrat pa jih je bilo mnogo. Tudi dr. Radej ni vedel povedati, kdo je kričal: »Slovence ven! Imeti jih moramo!«
Štefan Pliberšek: »Šel sem z bratom k svaku polič vina pit in slišal, da ljudje na travniku ukajo. Potem sva šla h Kovaču, kjer je bilo vse polno; ko so pa doktorji iz Maribora prišli, je vse šlo. Ko je komisar Korber ljudem slovensko nekaj razlagal, so upili: 'Samo nemško!' na kar sem odgovoril: bodimo Slovenci in Nemci dobri med seboj, ko poprej; jaz sem pač Slovenec, ker me je slovenska mati rodila in ne morem Nemec biti. Na to me Martin Ozimič udari, oba Kalina me na tla vržeta in tepeta s palicami, da sem bil ves krvav in omočen.«
Predsednik je zaključil sejo. Vincenc Stern-berger, ki je želel pred zaslišanjem preučiti obravnavo, se je lahko odpravil iz dvorane. Štefan Pliberšek je zatrdil, da kaplan ni imel dežnika, torej ni mogel nikogar suniti z njim. Ozimiča je prvič videl tistega dne pri maši. Pliberšek je terjal 100 goldinarjev za bolezen in 20 goldinarjev 20 krajcarjev odškodnine. Kaplan Slatinšek je dogodek opisal podobno kot Radej in Sernec in povedal, da je Soršak šel z enim, Sternberger pa z drugim tropom. Soršak je vprašal Korberja, ali sme vsakdo v hišo, ta pa mu je odgovoril, da samo volivci, nakar se je Soršak smeje vrnil k svojim in rekel:
»Dobro da vem!« Tudi Sternberger je vprašal, kdo sme v hišo, in dobil enak odgovor. Korber je razložil ljudem, za kaj gre, ti pa so zavpili, da bodo volili Seidla in Brandstetterja. Stepinšek je nato opisal, kaj se je dogajalo z dr. Sernecem, dr. Rapocem in Stepišnikom.67
Predsednik Vest je slovensko govorečim pričam postavljal nemška vprašanja. Dr. Fran Rapoc je dogodek obnovil v slovenskem jeziku, čeprav je dr. Holzinger prosil za nemško razlago. Velik smeh je nastal med publiko, ko je dr. Holzinger začel poškodovanega Rapoca spraševati v nemščini, ta pa mu je odgovarjal v slovenščini. »Dr. Holzinger je napravil kar dolg obraz, ker nič ni razumel. Tiho se vsede po nepričakovanem slovenskem odgovoru osupnen.«6S
Rapoc in priče Divjak st. in Divjak ml., Babič, Boh, Ignac Tomažič, Kobale, Žohar (Šohar), Limo-všek, Brumec, Rahlej, Gašper Fajs, Tomasi Terlec so dokazovali, da so oba Kalina, Ozimič, Anton Stopar, Vincenc Gregorič in France Ačko bili najhujši udeleženci napada, nasprotne priče Korber, Šimonek, Offenbacher, Bilej, Godec, Diinnebier, Soršak in Sternberger pa se niso spominjale skoraj ničesar in so ves dogodek preobračale tako, »da se dobro opazi, da so te priče in obtoženci vsak svojo nalogo dobili in jo bolj ali menj v glavi obdržali.«
»Občudovati je bilo, da je predsednik od dne do dne osorneji postajal proti poškodovanim in njihovim pričam, kar posebno kaže predsednikov odgovor Vohu, ki je trdil z drugimi pričami vred, da preiskovalni sodniki niso vsega, in tudi, kar so, ne tako narekovali, kakor se je njim povedalo - da je on rekel: 'Sodniji je za to, da se informira,' na kar mu preiskovalni sodnik reče: 'spisi bodo prišli k višji sodniji in ne bi bilo lepo za Vas, ako bi kot duhoven se ovaduha pokazali' - pl. Vest pa se odreže: 'Sicer ne morem preveč krivice najti v njegovem izreku.' Spe-cijalna prašanja poškodovanih je preds. pretrgoval z besedami: 'To spraševanje je tako zastonj!'«
O »oliki« dr. Holzingerja naj bi po zatrjevanju Slovenskega naroda pričal njegov napad na kaplana Slatinška, kateremu se je zdelo smešno, da bi udaril svojega prijatelja Štefana Pliberška. Dr. Hol-
67	Po: Izpred sodnije. (Dalje), Slovenski narod, 1872/6.
68	Po: Iz Celja. 3. jan. (Izv. dop. j, Slovenski narod, 1872/prilo-ga k št. '2.
100
VSE ZA ZGODOVINO
Damir Globočnik, »NOVOVAŠKA DOGODBA NA ŠTAJERSKEM«
ZGODOVINA ZA VSE
zinger je dejal: »Meni se stvar ne zdi tako smešna; 6 prič je tu! Vino je za pitje zraslo; duhovni gospod ste utegnili 21. junija 1870 nekoliko pregloboko v kozarec pogledati in se morebiti za to ne spomnite, da ste koga udarili.«
Slatinšek: »Gospodpredsednik, prosim da me varujete takih napadov!«
Predsednik (»namuzneno«): »Meni sepraša-nje ne zdi primerno!«69
Komisar mariborskega okrajnega glavarstva Blaž Korber je dejal, daje bil zaradi volitev volilnih mož v Slovenski Bistrici, ko so mu dr. Sernec, dr. Radej, dr. Rapoc, Divjak in Slatinšek sporočili, da nameravajo opraviti pogovor z volivci v Novi vasi, in ga obvestili o govorici, da pride tudi nekaj delavcev in fantov, zato da se je bati nemirov. Prosili so ga, naj kot predstavnik okrajne oblasti pošlje tja žandarje, ki bodo vzdrževali red in mir. Korber je to storil. Ker je mislil, da bo morda prišlo do shoda pod milim nebom po 4. paragrafu društvene postave,70 je šel tudi sam v Novo vas. Kandidata in spremstvo so pri gostilni pri Kovaču naleteli na precej ljudi, ki so vpili: »Mi smo Štajerci, ne potrebujemo Slovencev!« Pri Zafostnikovi hiši je bilo mnogo ljudi, ki jim je najprej v slovenščini in nato v nemščini razložil, za kaj gre. Nemir je naraščal, končal seje z naskokom na hišo. Korber je v strahu pred podobnimi dogodki svetoval dr. Radeju, naj preloži pogovor z volivci. Korber je v nadaljevanju popisal, kaj se je dogodilo dr. Sernecu. Kot so mu povedali, naj bi hišo napadli, ker je kaplan Slatinšek nekoga sunil, česar pa sam ni videl. Korber je zatrdil, da sta Sternberger in Soršak množico mirila, in »po naročilu, kterega je dobil«, pripovedoval tudi o Stoparjevi nogi med vrati.
Gašper Kalin je za shod izvedel od različnih ljudi. Tudi od Sternbergerja so slišali, da pojde v Novo vas, kjer da bo neka neumnost, podobna čitalnici pri Formacherju.
69	Po: Izpred sodnije. (Dalje), Slovenski narod, 187217.
70	Ȥ. 4. Shodi volilcev k volitvenim razgovorom potem k raz-
govorom z izvoljenimi poslanci izvzemajo se določbam tega zakona, ako se godijo o času razpisanih volitev in ne pod milim nebom« (Zakon z dne 15. novembra 1867. št. 135 drž. zak. o shodnem (zbornem) pravu, Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, I. zvezek, Ljubljana 1889, str. 398).
Dr. Holzinger je poskušal s stranskimi vprašanji nekoliko omiliti neugodna pričevanja.
Brumec je dejal, da obdolženci niso bili tako pijani, kakor trdijo, »temveč, da je pri tepeži vse iz njih teklo«.
Rahlejevo pričevanje je bilo posebno neugodno, zato so priče dokazovale, da ga še zraven ni bilo. Pri tem naj bi imel posebno »žalostno nalogo« žandar Schimanek (Šimonek). »Pravi, da slovensko ne ume in vendar pravi, daje v slovenskem pogovoru z Rahlejem izvedel, daje ta sicer bil povabljen, pa je prepozno prišel, dasiravno druge priče trde, da je četrti gori bil. Offenbacher je rekel Rahleju - ko ga je po ovinku domu iti videl - da bode prišel prepozno, južina je žepreč; mislil je, da še le tedaj k shodu gre.« Tudi Soršak in Korber sta trdila, da Rahlej ni bil prisoten. Soršak je tedaj rekel dr. Sernecu: »Rahleja že tako imate v krempljih, nam pa lahko pridigate 14 dni, pa bodemo vendar Brandstetterj a in Seidla volili.«
Dr. Holzinger je zlasti želel zamotiti pričo Ignaca Tomažiča, kije kljub temu trdil, da preiskovalni sodnik ni dal zapisati vsega, kar se je izreklo, in je pustil vnemar marsikaj, česar se priče niso takoj spomnile.
Gašper Fajs je pripovedoval, da je dobil 40 kr„ ko je šel prvikrat pred preiskovalnega sodnika. Toženec Kohne je dejal, da mu jih je dal kaplan, a po dolgem spraševanju se je izkazalo, da so mu denar izplačali na sodišču, ker je delavec in je moral večkrat priti na sodišče. Dokazovalni postopek je bil končan.71
5. januarja sta sledila govora državnega pravdnika in zagovornika. Državni pravdnik je dokazoval, da je bil prihod nepovabljenih na volilni shod nameren, ne slučajen. Delavci niso prišli iz lastnega nagiba, izsiliti so želeli udeležbo na shodu. Priče so trdile, daje Sternberger dobil neko pismo, ki gaje pokazal delavcu Vollmayerju. V pismu je bil omenjen shod v Novi vasi. Osebe, ki so povzročile prihod nepovabljenih, da so privrženci narodni nasprotne stranke, saj delavci ne kažejo tolikšnega političnega zanimanja, da bi sami šli k volilnemu shodu. Menili so, da je iz pričevanja dr. Serneca razvidno, da tisti, ki so delavce napotili v
71 Po: Izpred sodnije. (Dalje), Slovenski narod, 1872/9.
VSE ZA ZGODOVINO
85
ZGODOVINA ZA VSE
leto KI'./, 2007, št. '
Novo vas, niso načrtovali nasilja, ki je sledilo. Nekateri so slutili, da sta nasprotna kandidata (Bran-dstetter in Seidl) uporabila Sternbergerja za one-mogočenje shoda narodnih kandidatov. Dr. Rapoc je omenil Soršakovo začudenje, ko je izvedel, da se smejo shoda udeležiti samo povabljenci, kar kaže na namero, da bi shod onemogočili z udeležbo, glasovanjem in »govorjenjem vmes« (medklici). Toženci da so hoteli priti v hišo, vendar se predhodno niso dogovorili, da bodo hišo naskočili. Okoli hiše so našli 15 do 20 krepek, »kar v smislu postave kaže«, da so bili oboroženi. Obdolženci niso sami od sebe nehali naskakovati hiše. Vedeli so, da ne bo volilnega pogovora, v hišo so želeli priti, da bi slabo ravnali s kandidatoma, hoteli so se maščevati. Zafostnica je hišo prepustila dr. Sernecu in dr. Radeju, ki ju je zato šteti za hišna člana. Gre torej za zločin, ki se kaznuje po 83. paragrafu kazenskega zakona.72 Obdolženci so se pregrešili tudi glede na prvo točko 98. paragrafa kazenskega zakona, »ki
72 »§. 83. Četrtiprimerlej. Ako kdo, ne obrnivšise nagosposko, mirno posest zemlje, ali na-njo se nanašajočih pravic koga druzega, z zbranimi več ljudmi, po silovitem napadu moti; ali če kdo tudi brezpomagalcev pridere v hišo ali stanovali-šče druzega z orožjem obdan, in ondi na njega osebi, ali na njegovih domačih ljudeh, na blagu in premoženju, silo dela; naj stori le-to, da bi se maščeval, ker misli, da se mu je kaka krivica zgodila, - da bi izpeljal pravico, ki se je lasti, - da bi kako obljubo ali dokazilo izsilil, ali kaki drugi sovražnosti ugodil. /.../
§. 98. Dvanajsti primerlej. Hudodelstva javne posilnosti z izsilovanjem postane kriv, kdor
a)	kakemu človeku zares silo dela, da bi ga primoral, kaj storiti, trpeti ali opustiti, ako se ne pokaže, da je to dejanje kako huje kaznovano hudodelstvo.
Pod istim pogojem doprinese ravno to hudodelstvo, kdor:
b)	bodi posrednje ali neposrednje, s pisanjem ali z besedo, ali kako drugači, naznanivši svoje ime ali ne, komu s poškodovanjem na životu, slobodi, poštenju ali lastnini preti, v namenu, od njega izžugati, da bi kaj storil, trpel ali opustil, ako je žuganje takošno, da zamore ta, komur se žuga, glede na razmere in osebne lastnosti njegove, ali na znamenitost zažuganega zlega, po pravici v strahu biti; brez razločka, ali merijo omenjena zla proti temu samemu, komur se za-žugujejo, proti njegovi rodovini in žlahti, ali proti drugim pod njegovo hrambo postavljenim osebam, in ali je žuganje imelo kak uspeh ali ne.
(Term. opomba: mesto žugati za 'drohen', kaže bolj rabiti izraza: 'pretiti, groziti'. /.../
§. 100. Kazen teh dveh v §§. 98 in 99 zaznamovanih hudodelstev je težka ječa od šest mesecev do enega leta. Pri obtežavah, zlasti če je bil žaljeni s storjeno silo ali nevarnim žuganjem dalj časa v mučno stanje dejan; - če se žuga z umorom ali z zažigom; - če zažugana poškodba več kakor tisoč goldinarjev, ali škoda, ki bi izhajala iz izsilo-vanega opravljenja, terpljenja ali opuščenja, več kakor tri sto goldinarjev znaša; ali če bi pretenje merilo proti celim
pravi, da se stori zločina javne posilnosti po izsiljevanji kriv tisti, ki kaki osebi res silo stori, da bi jo prisilil h kakemu delu, h kakemu trpljenju ali opu-ščenju, ako se ta storitev ne kaže kot hujše prepovedan zločin«. Ta zadnji pristavek naj bi po mnenju državnega pravdnika veljal za pričujoči primer. Šlo naj bi za zločin kaljenja domačega miru po 83. paragrafu in prestopek zoper telesno varnost po 411. paragrafu kazenskega zakona. Ker pa se je poleg tega slabo ravnalo z duhovniki, »imamo ali prestopek proti telesni varnosti ali resnične žalitve česti v delu po §. 496 k. z. ali pa prestopek, ki se kaznuje po naredbi ministrstva od 20. aprila 1854, l. drž. z. št. 96«. Gašper Kalin je raztrgal list, ki ga je Korber pisal vojaškemu poveljstvu v Slovenski Bistrici, kar je prestopek, ki se kaznuje po 314. paragrafu kazenskega zakona. Antona Stoparja je France Kalin 11. septembra 1870 lažje poškodoval z nožem. »Drž. pravdnik še omenja, da je dokaz sestavljen po pričah verjetnih po §. 269. k. z. in da se je spričalo, da ni res, da so hišo zato napadli, ker je noga Antona Stoparja priprta bila.«
občinam ali okrajem, naj se odmerja kazen s težko ječo od enega do petih let.
(Term. opomba: 'Leistung, Duldung oder Unterlassung' -'opravljenje, trpljenje in opušenje'; pravilneje se glasi: 'stor-jenje, pripuščenje ali opuščenje'. /.../ §. 314. Kdor se brez razžalitve v §. 312 v misel vzete kako drugače vtikuje, da bi kaki izmed oseb ravno ondi imenovanih branil, svoj urad ali svojo službo opravljati ali kako gosposkino povelje spolniti, se zakrivi s prestopkom, in se kaznuje z zaporom od enega dneva do enega meseca. /.../ §. 411. Nalaščne telesne poškodbe in pa poškodbe na telesu, katere se zgode pri tepežih, je treba takrat, kadar se v njih ne dobi nobeno huji kazni podvrženo kaznjivo dejanje (§§. 152 in 153), če so pa vendar saj vidne znake in nasledke za seboj pustile, kakor prestopke pokoriti. /.../ §. 431. Prestopki, s katerimi se varnost života oškodovati zamore, se sploh ne dajo vsi našteti. Zatorej naj se vsako v §§. 335 do 337 povedanih dejanj ali opuščenj tudi takrat, kadar ni v resnici nobene škode napravilo, kakor prestopke kaznuje v denarjih odpet do petsto goldinarjev, ali pa z zaporom od treh dni do treh mesecev. /.../ §. 496. Kdor s kom na očitnem kraju ali pred več ljudmi grdo dela, ali kdor komu, če tudi ne vpričo njega, grde besede daje, ali na glas in za to, da bi ga slišali, s hudim ravnanjem žuga, je kriv prestopka, če se v tem ne pokaže huje kaznjivo dejanje, in naj se, ako razžaljeni zahteva, sprostim zaporom od treh dni do enega meseca kaznuje. Prisoditi mu je pa hud zapor celo na tri mesece, če se je razžaljenje primerilo na takem kraju, ki posebno spodobnost tirje, ali če se iz obnašanja kaže, da kdo nalašč cele vrste ali stanove državne družbe, ali pa verske družbe ali narode zaničuje.« (Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih, Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, I. zvezek, Izdalo društvo »Pravnik«, Ljubljana 1889, str. 45-47, 89, 120, 152-153, 158 in 179-180).
100
VSE ZA ZGODOVINO
Damir Globočnik, »NOVOVAŠKA DOGODBA NA ŠTAJERSKEM«
ZGODOVINA ZA VSE
Državni pravdnik je predlagal, naj obsodijo zaradi zločina izsiljevanja in prestopka zlodela (hudodelstva, zločina): Gašperja Kalina na 5 mesecev težke ječe s postom vsake 14 dni, Franceta Kalina na 6 mesecev težke ječe s postom vsake 14 dni, Jožefa Tomažiča na 4 mesece, Antona Stoparja na 6 mesecev, Franceta Stoparja na 2 meseca, Vincenca Gregoriča na 4 mesece, Franceta Verhovška samo zaradi zločina na 4 mesece, Lovreta Uranjeka na 3 mesece, Petra Uranjeka na 3 mesece, Jožefa Koh-neta na 4 mesece, Franca Ogorevca na 2 meseca s postom vsake 14 dni, Pavleta Tramšaka na 3 mesece, Martina Ozmiča zaradi prestopka na 6 tednov ječe, France Kostenbauer in Vincenc Tramšak naj se osvobodita.
Dr. Sernec je vprašal, če sme govoriti. Njegovi prošnji niso ugodili, saj so sodniki odšli na posvet. Nato so se vsi oškodovanci odrekli besedi.73
Slovenski narod ni objavil zaključnega dela prirejenega Tanškovega stenografskega zapisa za-govornikovega govora in razsodbe, ker je prišlo do prepira med Ivanom Tanškom in dr. Franom Rapocem. Rapoc je prosil Tanška, naj pripravi ste-nografsko poročilo o razpravi. Med objavljanjem stenografskega zapisa v Slovenskem narodu pa se je izkazalo, da Tanšek ni zadovoljen s honorarjem oziroma povračilom potnih stroškov.74
Državni pravdnik je upošteval naredbi višjega deželnega sodišča v Gradcu (Oberlandesgericht) z dne 21. junija 1871 in vrhovnega sodišča na Dunaju z dne 12. septembra 1871. Obe sta ugotovili »zločinstvo javne posilnosti«, ki ga je potrebno kaznovati po 100. paragrafu kazenskega zakona. Obdolžence je obremenil z obtožbo »zločinstva javne posilnosti«. Vendar so bili ti kaznovani zaradi prestopka, »in sicer: eden na tri mesece, trije na dva meseca, eden na šest tednov, sedmero na tri tedne, trije na štirinajst dni«.75
Predsednik celjskega okrožnega sodišča pl. Vest je ob razglasitvi sodbe obžaloval, da sta v lepi Štajerski dve nasprotni stranki, klerikalna in libe-
ralna (mišljeni sta slovenska in nemška, pretežno liberalna stranka, op. p.), da delavcev ni mogoče šteti k liberalni stranki, da so bili v krčmi poleg delavcev tudi nekateri udeleženci volilnega shoda, da za Slatinška sicer ni dokazano, da je koga udaril, »pa občno mnenje je bilo nasprotno stranki, zato razdražba; z orožjem niso zatoženi tožnikov napadli in napadeni niso bili domači, hišni prebivalci, kakor postava tirja«.76 Stroški preiskave in obravnave so presegli 2.000 goldinarjev.77
Pripovednik in dramatik Josip Vošnjak, ki je incident v Novi vasi vpletel tudi v roman Pobratimi, je zapisal: »Hudodelstvo se ni dalo utajiti, pa čeprav je vsakdo vedel za prave pobudnike, obsojeni so bili le tisti, ki so napadli hišo:puška namesto strelca.«78
Reprodukcije
Jaroslav Schulz, Gregor Potrebnik Jaroslav Schulz, Pavliha Jaroslav Schulz, Svetčeva omivalnica Jaroslav Schulz, Dr. Josip Poklukar Jaroslav Schulz, Naš maček, Pavliha, 1870, št. 7 Jaroslav Schulz, Novovaška dogodba, Pavliha, 1870, št. 5
Dr. Janko Sernec (iz J. Vošnjak, Spomini, Ljubljana
1982, str. 103) Dr. Franc Radej (iz J. Vošnjak, Spomini, Ljubljana
1982, str. 333) Dr. Fran Rapoc (iz J. Vošnjak, Spomini, Ljubljana 1982, str. 369)
Seznam literature
Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik, Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914), Obzorja, Maribor 1997. Velemir Gjurin, Socialnozvrstna zaznamovanost besedil v Levstikovem Pavlihi, Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1982. Adolf Hojfmeister, Karel Vaclav Klič / O zapo-minanem umelci, ktery se stal vynalezcem, Statni nakladatelstvi krasne literatury, hud-by a umeni, Praga 1955.
73	Po: Izpred sodnije. (Dalje), Slovenski narod, 1872/10.
74	Po: Ivan Tanšek, Poslano, Novice, 1872/6, Fran Rapoc, Poslano, Novice, 1872/8, in Ivan Tanšek, Poslano, Novice, 1872/9.
75	Po: Obsodba, Slovenski gospodar, 1872/2.
76	Po: Iz Celja, Slovenski gospodar, 1872/3.
77	Prav tam.
78	Josip Vošnjak, Pobratimi, 1889 (ponatis Prešernova družba, Ljubljana 1992), str. 62.
VSE ZA ZGODOVINO
85
ZGODOVINA ZA VSE
leto KI'./, 2007, št. '
Matjaž Kmecl, Slovenska postna premišljevanja, Ljubljana 1987.
Janko Orožen, Okrepljen nemško-nacionalni vladni in javni pritisk ter narodni odpor, Zgodovina Celja in okolice, II. del (1849-1941), Kulturna skupnost, Celje, 1974.
Fran Levstik, Zbrano delo, 2. knjiga, Lirika / epika / pesmi za mladino / prigodnice / satire / dodatek, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1952.
Fran Levstik, Zbrano delo, 3. knjiga: Satire II / Ježa na Parnas (2. redakcija) / Ljudski glas / Kraljedvorski rokopis / dodatek, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1953.
Fran Levstik, Zbrano delo, 4. knjiga, Pripovedni in satirični spisi / mladinski spisi / prevodi / dodatek, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1954.
Levstikova pisma (uredil Avgust Pirjevec), Slavia, Ljubljana 1931.
Michal Navratil, Schulz Gustav Jaroslav, Ottuv slovnik naučny / Illustrovana encyklopsedie obecnych vedomosti, XXIII. del, Schlossar -Starowolski, Praga 1905.
Josip Vošnjak, Pobratimi, 1889 (ponatis Prešernova družba, Ljubljana 1992).
Josip Vošnjak, Spomini, Slovenska matica, Ljubljana 1982.
Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, I.
zvezek, Izdalo društvo »Pravnik«, Ljubljana 1889.
Časopisni viri
Marburger Zeitung
Novice
Pavliha
Slovenski narod
Slovenski gospodar
Zusammenfassung
„EINE BEGEBENHEIT IN NOVA VAS IN DER STEIERMARK"
Die Illustrationen von Gustav Jaroslav
Schulz im Blatt Pavliha
Der tschechische Illustrator und Karikaturist Gustav Jaroslav Schulz (1846-1903) zeichnete für sieben Nummern des satirischen Blattes Pavliha [Der Schelm] Karikaturen und satirische Illustrationen, die im Innenteil sowie auf der letzten Seite veröffentlicht wurden. Das Blatt Pavliha wurde von April bis Juli 1870 in Wien von Fran Levstik (1831-1887) herausgegeben. Jaroslav Schulz fertigte folgende Illustrationen nach Levstiks Anweisungen: Illustrationen, die ständige Rubriken begleiteten (Gregor „der Bedürftige" Potrebnik, Pavliha, „das Spülfass" von Svetec, „der Vizemeister" Poklukar), zwei satirische Illustrationen, ein Schattenbild als Illustration zum Gedicht Nas macek („Unser Kater") von Jenko sowie die Figur Pavliha für die Titelvignette.
Levstik stattete das Gedicht „Novovaska dogodba" („Eine Begebenheit in Nova vas") mit einer Illustration von Schulz aus. Das Gedicht bezog sich auf eine deutschtümlerische Attacke auf slowenische Kandidaten für das Abgeordnetenmandat in Nova vas bei Slovenska Bistrica. Levstik stützte sich beim Verfassen des Gedichtes auf einen Bericht, der in den Zeitungen Slovenski gospodar, Slovenski narod und Novice veröffentlich worden war.
Der Marburger Rechtsanwalt Dr. Janko Sernec (1834-1909) - einer der bedeutendsten steirischen nationalen „Erwecker", Mitbegründer und erster Vorsitzender des slowenischen Lesevereines in Maribor - und der örtliche Notar Dr. Franc Radej (1830-1903) riefen am 19. Juni 1870 zu einer Wahlversammlung nach Nova vas. Beide kandidierten bei den Landtagswahlen in der Marburger Kurie der Landgemeinden. Die Wähler wurden mit persönlichen Einladungen zur Versammlung geladen. In Slovenska Bistrica erfuhren die slowenischen Kandidaten, dass ein Angriff auf ihre Wahlversammlung geplant war, daher verlangten sie vom Kommissar der Marburger Bezirk-
100
VSE ZA ZGODOVINO
Damir Globočnik, »NOVOVAŠKA DOGODBA NA ŠTAJERSKEM«
ZGODOVINA ZA VSE
shauptmannschaft, er solle für die öffentliche Ruhe und Ordnung sorgen. Die deutschtiimlerischen Agitatoren hetzten die Arbeiter der Kupferfabrik in Zgornja Bistrica auf und trieben sie mit Erlaubnis des deutschen Fabrikbesitzers nach Nova vas. Die Arbeiter griffen das Haus an, in dem die Wahlversammlung stattfinden sollte. Die slowenischen Wähler verbarrikadierten sich im Haus, die Gendarmerie griff nicht ein. Einige Bürger versuchten die Angreifer zu beschwichtigen, doch diese wurden nach halbstündigem Wüten erst durch die Nachricht von der Ankunft der Husaren aus Slovenska Bistrica gestoppt. Über die Ausschreitungen berichteten auch deutsche Zeitungen (zum Beispiel die Marburger Zeitung).
Nach einer Untersuchung, die eineinhalb Jahre dauerte, kam es zur abschließenden Gerichtsverhandlung gegen 16 Arbeiter des Fabrikbesitzers Sternberger. Die Gerichtsverhandlung fand vom 3. bis zum 5. Januar 1872 am Bezirksgericht in Celje statt. Die Zeitung Slovenski narod veröffentlichte einen Teil der stenografischen Mitschrift der Verhandlung, die auf Wunsch des Juristen und Wirtschaftstreibenden Dr. Fran Rapoc (1842-1888) - eines der drei verletzten Slowenen - von Ivan Tanšek aus Brežice vorbereitet wurde. Der Staatsanwalt forderte die Verurteilung der Angeklagten, die Anklage lautete auf Begehen eines Verbrechens. Die Angeklagten wurden jedoch für Begehen eines Vergehens mit Freiheitsstrafen von 14 Tagen bis zu drei Monaten bestraft.
Schlagwörter: Pavliha (1870), Fran Levstik, Jaroslav Schulz (1846-1903), Karikaturen, Landtagswahlen, Nova vas bei Slovenska Bistrica, politische Ausschreitungen
VSE ZA ZGODOVINO
85