PoStnira platen« v gotovini. Leto XXII., št. 243 Ljubljana, četrtek lt. oktobra 1941'XIX (Jpravnlštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St, 31-22, 31-23, 31-24. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. • Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749. y,Ki-i učno zastopstvo sa Oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S-A^ Milano Cena cent JO Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L 12.—> za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica St. A, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARlA fciSCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano Tutti gli attacchi nemici respinti sul fronte di Tobruk ESticace bombardamento della base navale di La Valletta Incursione nemica su Bengasi riti in maggior parte tra la popolazione 11-bica. Ulteriori notizie sull'azione di Amba Ghiorghis (scacchiere Gondar) citata nel bollettino del 9 ottobre confermano le gra-vi perdite subite dal nemico: oltre 250 uc-cisi sono rimasti sul terreno. Aerei inglesi hanno attaccato senza cf-fetto le nostre posizionl del caposaldo di Ualag. Questa notte unita da bombardamento della R. Aeronautica hanno effet-tuato un'azione contro la base navale di La Valletta (Malta): gli obiettivi sono stati efficacemente colpiti. Tutti i velivoli sono rientrati. II Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data 15 ottobre 1941/XIX il segu&nte bollettino di guerra n. 500: Nella giornata di ieri il nemico ha effet-tnato nuovi attacchi, tutti respinti, contro sin tratto delle nostre posizioni sul fronte di Tobruk. Sono stati catturati alcunl priglonieri; mezzi meccanizzati nemici sono rimasti distrutti. La citta di Bengasi ha subito due successive incursioni aeree con lancio di bombe dirompenti ed incendiarie che hanno danneggiato specialmente il quartiere arabo. Si lamentano 23 morti ed alcuni fe- Vsi ssiralni napadi pri Tobruku odbiti Učinkovito bombardiranje pomorskega oporišča La Val-lette — Sovražni letalski napad na Bengazi Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 15. oktc'ora naslednje vojno poročil«) štev. 500: Včeraj je sovražnik Izvršil nove napade, ki so bili vsi zavrnjeni, proti delu naših postojank na bojišču pri Tobruku. Zajetib je bilo nekaj ujetnikov. Mehanizirana sredstva sovražnika so bila razdejana. Mesto Bengazi je doživelo dva zaporedna letalska napada z rušilnimi in zažigalnimi bombami, ki so poškodovale slasti arabski okraj. Žrtev je 23 mrtvih in ranjenih, po večini med libijskim prebivalstvom. Nadaljnje vesti o akciji pri Amba Ghi-orghio (v odseku pri Gondarju), ki je bila omenjena v poročilu dne 9. oktobra, potrjujejo velike sovražne izgube; nad 250 mrtvih je ostalo na bojišču. Angleška letala so brez učinka napadla naše postojanke posadke pri Ualagu. Snoči so bombniki letalstva napadli pomorsko oporišče v La Valetti (Malta). Vsi cilji so bili uspešno zadeti. Vsa letala so se vrnila. Roosevelt o ameriških dobavah $5% kredita za psmoč Angliji izčrpanih VVashington, 15. okt. d. Na snočnji tiskovni konferenci si je predsednik Roosevelt zopet mnogo prizadeval, da bi z lepimi besedami dokazal, kako se vlada Zedinjenih držav z vsemi silami prizadeva pomagati z materialnimi dobavkami deželam, ki se bore v Evropi proti državam osi. Med drugim je izjavil, da je Amerika v septembru poslala tem državam za 155 milijonov dolarjev vojnih potrebščin in je pripomnil, da je to več ko trikrat toliko, kakor je znašlo povprečje v prvi polovici letošnjega leta. Roosevelt je dejal, da so prejele ameriški vojni material Velika Britanija, Kitajska, Južna Amerika, kakor tudi begunske vlade Poljske in Norveške, ki organizirajo svoje oldelke v Kanadi. Roosevelt je izjavil, da je od septembra 1. 1939. samo Anglija prejela že za 5 milijard dolarjev vojnega materiala, in je zadovoljno pripomnil, da je bila večina tega materiala plačana v denarju. Roosevelt je nadalje opozoril na dejstvo, ki ni za Anglijo in njene zaveznice nič kaj razveseljivo, da je bilo do konca letošnjega septembra izčrpanih že 95% 7 milijardnega kredita, ki ga je ameriški kongres odobril za pomoč Veliki Britaniji. Naročila tujih držav v Ameriki pa še vedno naraščajo in so v zadnjih 6 mesecih znašala povprečno po 800 milijonov dolarjev na mesec. Rooseveltu so bila nato zastavljena vprašanja, ali zagovarja načrt, da se s posebnim zakonom omeje vojni dobički na 63/» celotnega prometa, toda temu vprašanju se je previdno izognil, češ, da glede tega načrta ne more zavzeti svojega stališča. Znano pa je, da je tozadevni predlog finančnega ministra Morgenthaua učinkoval v ameriških industrijskih krogih in na ameriških borzah kakor bomba in bi njegovo uveljav-1 Jen je gotovo ne utrdilo Rooseveltovega položaja. Na vprašanja predstavnikov tiska, ali ni položaj na ruski fronti tak, da se zdi nekoristno vsako naialjnje pošiljanje vojnega materiala, je Roosevelt odgovoril samo s kratkim »ne«, toda v to zadevo se vendar ni hotel podrobneje spuščati. Na vprašanje, ali je Sovjetska zveza doslej želela dobivati vojni material na račun zakona o pomoči Veliki Britaniji, je Roosevelt odgovoril, da Rusija doslej ni dobivala materiala iz teh kreditov, kako pa bo to v bodoče, je odvisno od vesti, ki mu jih bo prinesel Harriman. Doslej, — je pripomnil Roosevelt, — je Sovjetska Rusija plačevala vse v zlatu, deloma pa na račun posojila, ki ga ji je Amerika dala na razpolago. Vprašanje novinarjev, kako je z izjavo senatorja VVheelerja, da z gotove strani pritiskajo na Roosevelta, naj bi poslal v Evropo trimilijonsko ekspedicijsko vojsko, je ameriški predsednik skušal parirati z oma- lovažujočo pripombo, češ, da ni presenečen, ako Wheeler kaj takega trdi. Rim, 15. okt. d. »Popolo di Roma« objavlja dve zelo interesantni izjavi z dveh nasprotnih strani, ki prav jasno osvetljujeta trenutni položaj Velike Britanije. Najprej navaja »Popolo di Roma« izjavo, ki je izšla v ameriškem listu »Washington Post« in v kateri je rečeno, da Zedinjene države sicer pošiljajo material »za uničenje nacizma«, same pa ne prevzemajo nikake neomejene obveznosti za uničenje Nemčije. Tej ugotovitvi postavlja rimski list nasproti izjavo britanskega generala Wavela, ki je ob neki priliki izjavil: »Brez ameriške vojske ne more Anglija pričeti nobene akcije na evropski celini.« Berlinski odgovor Hullu Berlin, 15. okt. d. V krogih nemškega zunanjega ministrstva pripominjajo, da so zadnje izjave ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla zanimive v toliko, ker izpričujejo veliki vpliv vojaških dogodkov na vzhodnem bojišču tako na ameriške protiukrepe, kakor tudi na politično izrazoslovje zapadnih demokracij. Na Wilhelmstrasse ugotavljajo, da vejeta iz zadnjih deklaracij ameriškega zunanjega ministra velika nervoznost in občutek nesigurnosti, ki postaja zadnji čas zmerom bolj izrazit v Zedinjenih državah, seveda tudi še sedaj pomešan z običajnimi izpadi na naslov držav osi. Sicer pa na Wilhelmstrasse odklanjajo, da bi se pustili zaplesti v obravnavanje zanimivih vprašanj s področja mednarodnega prava, ker v obliki, kakor je to vprašanje načel ameriški zunanji minister, ni mogoča nobena resna razprava. Na Wil-helmstrasse pripominjajo, da Hull pro-stituira mednarodno pravo na način, ki se mu zdi, da utegne služiti potrebam ameriške politike. čiščenje v ameriški vojski New Tork, 15. okt. s. Po zadnjih velikih manevrih v Zedinjenih državah, ki niso, kakor je znano, povsem zadovoljili vojaških strokovnjakov, je bil sedaj objavljen dolg seznam imen onih oficirjev, ki bodo zaradi nesposobnosti črtani iz ameriške vojske. To črtanje se bo nadaljevalo zlasti glede rezervnih oficirjev in oficirjev teritorijalne službe. Vpoklic rezervistov na Filipinih Manilla, 15. okt. u. Tu je bilo pozvanih pod orožje več tisoč rezervistov. Z njimi nameravajo ustanoviti 7 novih polkov. Na ta način se bodo oborožene sile na Filipinih, ki štejejo sedaj 40.000 ljudi, povečale na 60.000. Obisk Filova v Budimpešti Sofija, 15. okt. s. Odhod predsednika vlade Filova, ki bo danes prispel na uradni obisk v Budimpešto, je predmet obširnih komentarjev tukajšnjih listov, ki poudarjajo pomen bolgarsko-madžarskega prijateljstva, pa tudi sodelovanje med Madžarsko in Rumunijo, ki se je poglobilo v skupni borbi proti boljševizmu. Sofija, 15. okt. d. Pred svojim odhodom v Budimpešto je predsednik bolgarske vlade Filov sprejel načelnika nemške trgovinske delegacije dr. Landwehrja, ki se mudi v Sofiji, kjer vodi pogajanja za sklenitev nove nemško-bolgarske trgovinske pogodbe. Včeraj je imel dr. Land-wehr razgovore tudi z bolgarskim trgovinskim ministrom Zagorovom in načel- nikom oddelka za zunanjo trgovino Co-nevom. švicarski protest v Londonu Bern, 15. okt. u. Glede na angleško bombardiranje Buhwila v Svicl Je zunanje ministrstvo odredilo poslaniku v Londoni , naj energično protestira ter zahteva odškodnino za vso škodto, kakor tudi za žrtve. Vojvoda Gkracestrski v Gibraltarju Stockholm, 15. okt. d. Kakor poročajo iz Londona, je brat angleškega kralja vojvoda Gloucesterski z letalom odpotoval v Gibraltar, kakor je rečeno, »na večdnevni obisk te važne britanske trdnjave v Sredozemlju«. Hod tri milijone uieinikou no vzhodu Pri Vjazmi obkoljene sovjetske čete dokončno uničene — V zadnjih bojih pri Brjansku in Vjazmi je bilo ujetih $00.000 sovjetskih vojakov Iz Hitlerjevega glavna stana, 15. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo že javljeno s posebnim poročilom, so na področju pri Vjazmi obkoljene številne sovražne sile sedaj končno uničene. Tudi v kotlu pri Brjansku se nadaljuje razkroj sovražnika nezadržno. Število ujetnikov v tej ogromni dvojni bitki je naraslo nad 50G.G90 in še vedno stalno narašča Celotno število sovjetsko-ruskih ujetnikov je od pričetka vojne na vzhodu že sedaj mnogo prekoračilo višino 3 milijonov. Bojna letala so napadla v noči na 15. oktobra vojaško važne naprave v Moskvi. V vojaSko-gcspodarskih napravah je nastalo več požarov. Pred Gibraltarjem je potopila neka podmornica angleški rušilec. Angleška letala so priletela v poslednji noči v manjšem številu nad zapadno in južno Nemčijo, kjer so z rušilnimi in zažigalnimi bembami povzročila v raznih kraj h manjšo škodo. Šest angleških letal je bilo sestreljenih. ❖ Stockholm, 15. okt. d. V ofenzivi proti Moskvi se razvijajo ogorčene berbe med sprednjimi nemškimi motoriziranimi tan-kovskimi oddelki na prostoru pri Eoro-dinu. Nemške čete so od Borodina prodrle celo že dalje proti vzhodu in niso oddaljene niti ne več celih 100 km od Moskve. Severno odtod so v teku silovite borbe na prostoru pri mestu Kalininu (Tveru) ob železniški progi, ki vodi iz Moskve proti Petrogradu. Na desnem krilu nemških čet, ki prodirajo proti Moskvi, je ognjišče bojev severno od Orel a. tako da borbeni pas pred Moskvo poteka skoraj natančno v severno-južni smeri. Sovjetsko poveljništvo pošilja v boj svoje poslednje rezerve, ki so bile naglo potegnjene iz prostora za Moskvo. Sovjetski odpor je sicer na vseh glavnih točkah srednjega odseka skrajno trdovraten, toda nemška premoč je enako očitna v ljudeh in vojnem materialu, še bolj pa v taktični spretnosti, s katero Nemci zmerom znova ob-krožujejo poglavitna gnezda sovjetskega odpora in sovražniku ne dopuščajo, da bi mogel organizirati strnjene obrambne črte. Na srednjem bojišču je še vedno dokaj slabo vreme, vendar letalstvo navzlic močnemu deževju in deloma tudi snegu neprestano neč in dan posega v borbe, ki se počasi bližajo kritičnemu višku. Na južnem delu vzhodne fronte se nadaljuje na eni strani nemško prodiranje proti Harkovu, na drugi strani pa proti Rostovu ob izlivu reke Dona v Azcvsko morje. Nemške čete ob severni obali Azovskega morja zelo naglo prodirajo in se bo sovjetska obramba verjetno koncentrirala šele neposredno pred Rostovom. V borbi za Krim in Odeso niso nastale večje spremembe. V petregrajskem odseku fronte si obkoljene sovjetske posadke, ki Jim začenja polagoma primanjkovati orožje in muni-cija, z naraščajočo ogorčenostjo prizadevajo prebiti nemški obkolitveni obroč, nemške bojne črte pa so brez sleherne vrzeli in se vsi sovjetski poskusi izpadov razbijajo s silnimi izgubami za rdeče čete. Požari v središču Petrograda še zmerom divjajo. Po nekaterih vesteh gori neki veliki petrograjski kolodvor, v bližini pa skladišča žita. Bombardiranje mesta po nemškem letalstvu se nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. Po nekaterih vesteh ima Petrograd še vedno omejeno zvezo z ostalimi sovjetskimi pokrajinami in sicer preko ozemlja, kjer je potekala svoječas-no sovjetsko-finska meja na Karelski ožini, pa preko Ladoškega jezera na njegov vzhodni breg in odtod dalje v notranjost Sovjetske zveze. Ta zveza pa se seveda lahko uporablja samo v najnujnejših primerih in ne prihaja v poštev za kake po-šiljatve rezerv v oblegani Petrograd. Opustošenje Vjazme Berlin, 15. okt. d. O zasedbi važne sovjetske obrambne postojanke Vjazme po nemških četah javljajo s pristojnega mesta še nekaj podrobnosti. Preden so bile po ogorčenih borbah prisiljene k umiku so sovjetske čete Vjazmo zažgale, vse zidane zgradbe pa so bile prej razstreljene z di-namitom. Pri tem razdiralnem poslu se sovjetske vo'aške oblastvi niso prav nič ozirala na civilno prebivalstvo in niso podvzele nobenih varnostnih ukrepov, zaradi čespr je b'ilo med rušenjem in požiganjem Vjazme mnogo prebivalcev ubitih. Pred izpraznitvijo Vjazme so boliševiške čete položile mine skoro po vseh ulicah ln cestah, bile pa so v naglici tako površno položene, da so eksplodirale, čim je prebivalstvo, ne sluteč nevarnost, stopilo na ulice. Nemškim pionirskim četam je nato vendarle uspelo večino min pobrati iz tal, kakor tudi preprečiti možnost eksplozije v skladiščih streliva, ki so še ostala. Boji pri Kal'ninu Ankara, 15. okt. d. Kakor poročajo iz Moskve, javlja snočnje sovjetsko vojno poročilo, da se bijejo ogorčene borbe pri mestu Kalininu (Tver), 180 km severozapad-no od Moskve ob železniški progi, ki vodi v Petrograd. Zaplenjena sovjetska letala Berlin, 15. okt. d. Pri nekem nenadnem napadu na sovjetsko-rusko letaftšče so čete nemške vojske zaplenile 13 sovražnih le- tal. Kakor poročajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so od pričetka nem-I ške ofenzive v osrednjem odseku vzhodnega bojišča nemške čete od 2. oktobra dalje ' na sličen način zaplenile že 24 sovjetsko-ruskih letal. Boji na obali črnega morja Berlin, 15. okt. d. V pogumnem napadu vojakov nemške vojne mornarice je Nemcem uspelo zasesti močno utrjen svetilnik na neki zelo težko pristopni točki ob ustju neke reke na Črnem morju Kakor je bilo i snoči objavljeno z nemške vojaške strani, j so boljševiki navzlic temu, da so bili neprestano obstreljevani s kopnega, dajali s j te točke svetlobne znake svojim razkroplje-i nim četam. Zaradi tega je nemško topni-j štvo svetilnik najprej ponovno obstreljeva-I lo, nato pa je oddelek napadalnih čet prodrl s čolni v plitvo vodo rečnega izliva. Po kratki borbi se je nemškemu napadalnemu oddelku posrečilo zasesti svetilnik, ki so ga boljševiki utrdili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Nemški pregled položaja na vzhodu Berlin, 15. okt. u. Po mnenju tukajšnjih merodajnih krogov postaja nemška zmaga v srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča vedno bolj prepričljiva in ogromna. Včeraj objavljeno izredno vojno poročilo pravi, da je število ujetnikov od začetka vo ne do danes naraslo že nad tri milijone. Ako se upošteva, da je najmanj enako visoko število mrtvih in ranjenih, če ni celo večje, je torej Rusija izgubila od 22. junija do danes že okoli 6 milijonov vojakov. Te številke pa še niso dokončne, kajti ujetniki iz žepov pri Vjazmi, Brjansku, Orlu ln Azovskem morju niso še prešteti. Na severu srednjega odseka je žep pri Vjazmi že docela stisnjen. vendar so čete, ki so v njem obkoljene, še povezane med seboj, med tem ko so bili oddelki v žepu pri Brjansku že ločeni v več manjših žepov. Pregled splošnega položaja je po podatkih DNB naslednji: Na severu Finci neprestano pridobivajo na terenu v smeri od Petrozavodska vzdolž proge proti Murmansku, v južnovzhodnem delu svojega odseka pa so zboljšali in uredili svoje postojanke v bližini Svira, ki veže Ladoško in Oneško jezero. Tudi na tem področju se sovražnik umika. Vzhodno od Vaidajskih višin se nemške čete, ki so prodrle mimo Ilmenskega jezera, čim dalje bolj bližajo železniški progi Petrograd—Moskva- ki je v ostalem že na več krajih prekinjena. V srednjem odseku fronte razbija nemško težko topništvo že obrambne naprave, ki nedvomno pripadajo zunanjemu obrambnemu pasu Moskve in ki Je bil zgrajen v precejšnji daljavi od mesta samega. Sovražni odpor v žepu pri Brjansku se je izčrpal. Zep je že nekako koncentracijsko taborišče ujetnikov, lz katerega spričo najstrožjega nadzorstva nihče ne more uiti. Južno od Harkova je v loku, v katerem poteka fronta, položaj zelo podoben onemu, kakršen je nastal v borbi za Kijev. Doneška kotlina je neposredno ogrožena, kakor je bilo svoj čas področje v Dnjepro-vem loku. Na skrajnem južnem krilu fronte so nemške in zavezniške čete vzdolž Azovskega morja zopet prodrle dalje. Značilna je praznina, ki jo opažajo izvidniki v neposrednem zaledju ruske fronte. To je bil rezultat strašnih napadov nemških bombnikov. V svojem komentarju o včerajšnjem posebnem vojnem poročilu beleži »Der Deutsche Dienst«, da je bilo 3 milijone ljudi ujetih v treh mesecih, med tem ko so v zadnji svetovni vojni v času od avgusta 1914 do pričetka 1917 Nemci ujeli skupno 2 ln pol milijona ljudi, med njimi le 1,134.000 Rusov. Nemška sodba o sovjetskem vojevanju Berlin, 15. okt. d. K včerajšnjemu posebnemu nemškemu vojnemu poročilu o 500.000 sovjetskih vojnih ujetnikov pri Vjazmi, ki ga ves nemški tisk objavlja pod velikimi naslovi, prinaša »Berliner Lo-i kalanzelger« naslednji zanimiv pregled o | strateškem razvoju, ki je dovedel do se-| danjega položaja na vzhodnem bojišču. S List piše med drugim: ' Sovražnik je sam odgovoren za položaj, v katerega je zašel. Stalinovi armljski poveljniki so bili izvežbani za ofenzivno vo-jevanje v skladu s sovjetskimi agresivnimi načrti ln n. pr. v nasprotju z francosko vojno strategijo. Njihov cilj je bil uničiti Nemčijo, zaradi česar so bile sovjetske čete organizirane na osnovi ofenzivne voj'ne, zlasti, kar se tiče njihovega oklopnega orožja. Ker pa je Nemčija še o pravem času pričela protiofenzivo, boljševiki niso več mogli izpremeniti svoje taktike. Zelo težavno je namreč v današnjem modernem vojnem ustroju odtrgati se od sovražnika, čim je z njim enkrat prišla v stik. Težko oklopno orožje, zlasti težki tankovski oddelki, zelo otežuje umik ter ga celo lahko napravi docela nemogočega. Resnica je, da .le danes kak velikopotezen vojaški umik mogoč edinole, ako ga dovoljujejo prav posebne terenske okoliščine, toda v tem primeru zahteva tak umik tudi superiorno vojno poveljništvo. ki ga pa sovjetske vojske niso imele. Boljševl- ški vojak je bil izvežban edinole za napade v velikih množicah, kakor tudi za obrambo z velikimi silami. Sovjetska vojska je bila pač v tej smeri izvežbana in je za njo tak način borbe najprikladnejši, toda v tej vojni sovražnikovim vojskam ni bila dana možnost za izvajanje strategije mobilnega umika. Poleg tega ne spada tu med pripomočke sodobnega vojevanja le vojaštvo in orožje, marveč tudi gigantska tehnična oprema tovarn, ki proizvajajo vojni material, Sovjetska zveza pa je imela svoja najvažnejša središča vojne industrije v zapadnih okrožjih, ako se izvza-mejo petrolejski vrelci v Bakuju in tovarne orožja na Uralu. Danes je sovjetsko-ruska vojna industrija bodisi v nemški posesti ali pa od Nemcev direktno ogrožena. Ce Stalin ni hotel sam razviti borbenih vrlin svojih vojakov, potem bi bil moral braniti zapadni del Sovjetske zveze in že edino iz tega razloga ne bi bil smel tvegati sedanjih velikih umikov. Letalski feaji na zapadu Berlin, 15. okt. d. V noči na sredo je manjše število britanskih bombnikov prodrlo nad jugozapadno in južno Nemčijo. Kakor javljajo s pristojnega mesta v Berlinu, je bilo na več krajev vrženo manjše število rušilnih in zažigalnlh bomb, ki so povzročile neznatno gmotno škodo. Po podatkih, ki so doslej na razpolago, sta bili dve izmed napadajočih letal sestreljeni. Vojna na morju Lizbona, 15. okt. d. S portugalskim par-nikom »Carvalho Aravjo« je dospelo v Ponta del Gada 90 britanskih brodolomcev, med njimi 20 častnikov, ki so pripadali posadkam velikega števila angleških ladij, potopljenih zadnji čas na Atlantiku. Pariz, 15. okt. d. Kakor poročajo iz luke Saint Malo so angleške patrolne ladie v bližini Nove zemlje za ele francoski ribiški parnik »Angelus« (330 ton). 33 članov posadke parnika so spravili na varno. Stockholm, 15. okt. d. Jugovzhodno od mesteca Trelleborg v južni švedski sta trčila skupaj danski parnik »Bonita« in švedski parnik »Bojan«. Danski parnik je plul s tovorom železne rude iz luke Lu-lea v Holtenau. štirje člani posadke so se rešili na krov švedske ladje »Bojan«. Danski parnik, ki je imel 3198 ton, se je na mestu potopil. Iranskemu šahu odvzeto vrhovno vsjno poveljstvo Ankara, 15. okt. d. Kakor poroča teheranski radio, je bilo iranskemu šahu odvzeto vrhovno poveljstvo nad iransko vojsko in orožništvom. Kot razlog za ta ukrep se navaja, da ni v veljavi več dotični člen ustave iz 1. 1924, ki je šahu priznal vrhovno poveljstvo nad iranskimi oboroženimi silami. Washington, 15. okt. u. Vest.i. ki so prispele iz Londona, pravijo, da bodo Rusi in Angleži v najkrajšem času zapustili Teheran. Rusi se bodo umaknili proti re-veru, Angleži proti jugu. Oborožene sile obeh zaveznikov so v Teheranu opravke svojo nalogo. Hitlerjeve čestitke aSganskemu kralju Berlin, 15. okt. d. Kancelar Hitler je poslal brzojavne čestitke afganskemu kralju, ki slavi danes svoj rojstni dan. Iz madžarskega parlamenta Budimpešta, 15. okt. d. Madžarski parlament je na včerajšnji seji soglasno odobril odlok o uporabljanju madžarskih čet izven madžarskih mej. Ta naknadna ratifikacija je postala potrebna zaradi izbruha sovražnosti med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. O sklepu vlade, da pošlje čete proti Sovjetski zvezi, je poročal na seji predsedn k vlade in zunanji minister Bardossy. Velika melioracijska dela v Turčiji Ankara, 15. okt. d. Turško gradbeno ministrstvo je pripravilo obsežen štiriletni načrt za zgradbo potrebnih dolinskih pregrad in namakovalnih naprav, s pomočjo katerih bodo nova obširna ozemlja pripravljena za poljedelsko obdelavo. Načrt gradbenega ministrstva določa v tem okviru zgradbe in regulacije za vsoto 11 mil jon^v turških funtov. Nemiri v Siriji Ankara, 15. okt. s. Nezadovoljstvo, ki vlada v Siriji proti angleškim oblastem, je zavzelo že razmah pravega odkritega upora. Doznava se namreč, da so angleške oblasti primorane organizirati prave kazenske ekspedicije proti upornim elementom. Zima v Rumuniji Bukarešta, 15. okt d. Vso Rumunijo je zajel val mrzlega mokrega vremena. V vsej državi pada hladen jesenski dež, v okolici Brašova in Predeala pa je že pričelo snežiti. Tudi v Moldaviji že dalje časa sneži tako, da se obetajo že težave v prometu. V mnogih rumunskih pokrajinah zaradi prenaglega prib«^' T{me"ni bilo mogoče spraviti letine. Dejanje Ducejeve milosti Sentenza nel procedimento penale contro: 1. CESTNIK SLAVKO dl Luigi e dl Levar Antonia, nato a Vransko 11 3 mag-glo 1921, abitante a Lubiana in via Gosposka 17, študente; 2. VOD® MARJANO dl Ferdinando e dl Marjana Dihar, nato a Lubiana il 12 maržo 1920 qul residente in via Tržaška 21, vLaggiatore dl commercio; 3. BALASA ARPAD fu Arpad e dl Je-cevnik Maria, nato a Vekes Giulia, Buda-pest, il 20 maggio 1920, residente a Lubiana in via Komenskega, presso la scuola della Croce Rossa, sellaio. IMPUTATI Tutti e tre del reato previsto, previsto m ponito dall'art. 2 dell'Ordinanza dcl- {Alto Commissario della Provincia dl ubiana, N.o 97 dell'll settembre 1941-XIX, per avere il 6 ottobre 1941-XIX, in Lubiana, detenuto senza essere debita-mente autorizzati arma da fuoco e muni-zloni e, precisamente, il Cestnik una pištola Broivning, il Balasa pure una pištola Broivning e tutti e tre in una valigia, un fucile mitragliatore, nna canna dl ricam-Wo, cinque caricatori, con cinque cartucce per detto fucile, centoventi cartucce per fucile contenute in 24 caricatori, tre cari-catori per la pištola Broivning- e otto cartucce. RITENTJTO IN FATTO: H 6 ottobre n. s. 1 CC. RR. Ilardi Giacomo e Manzoni Battista e la CC. NN. Casoni Carlo, che ai trovavano suU'autocorriera Lubiana— Polhovgradec, insospettitl dall'atteggia-mento nonchft dal volume e dal tlpo dei bagagli che i tre giovani recavano con se, glunti a Polhovgradec li accompagnavano alla locale stazione della R. Guardia di Finanza ove li Identificavono per gli at-tuali imputati. Perquisitl, il Cestnik e il Balasa vcnivano trovati in possesso, cia-sciino, di una pištola automatrica carica. In una valigia facente parte del baga-glio venivano trovati un fucile mitragliatore e munizioni varie. Sottoposti ad interrogatorio, i tre di-chiaravano concordemente che erano di-retti a Samo Torez dove avrebbero dovuto consegnare ad uno sconosciuto la valigia che avcvano ricevuto da un'altro sconosciuto in Lubiana. Questi aveva loro pro-messo, a consegna avvenuta, un compen-so di L. 500. Ma, nel mentre il Vode am-metteva di essere a conoscenza del conte-nu to della valigia, gli altri due sosteneva-no dl ignorarlo. Invitati a tSare giusttfica-zione delle loro tesi difensive, sono caduti in contraddizioni e reticenze, le quali ri-velano a luce meridiana che tutti e tre erano a conoscenza del contenuto delia valigia e la trasnortavano con intenti cri-minosi di indubbia gravita. DIRITTO: Essendo stati gli imputati trovati tutti e tre nel compossesso volontario di un fucile mitragliatore e munizioni e nel possesso individuale volontario, inoltre, di una pištola gli imputati Cestnik e Balasa si sono resi tutti colpevoli del delitto p. p. de!l'art. 2 d!eIl'ord. 2 per U qi:ale e cora-minata la pena di morte. P. Q. M. II Tribunale Straordinario vlsto l'art. 2 delTord. dell'Alto Commissario della Provincia di Lubiana, N.o 97 dell'11 settembre 1941-XIX, nonchfe l'art. 22 del Decreto N.o 44 dello stesso Alto Commissario in da ta 29 settembre 1941-XIX8 DICHIARA tutti e tre gli Imputati colpevoli del reato loro attribuito e li condanna alla pena di morte. Lubiana, 8 ottobre 1941-XIX. So3ba v kazenski zadevi proti: 1. CESTNIKU SLAVKU, živ. Alojzija in Levar Antonije, rojenem v Vranskem, 3. maja 1921, prebiva jočem v Ljubljani, Gosposka ulica 17, dijak; 2. VODETU MARJANU, živ. Ferdinanda in Marjane Dihar, rojenem v Ljubljani 12. marca 1920, tu prebivajočem na Tržaški cesti 21, trgovski potnik; 3. BALA SI ARPADU, pok. Arpada in Ječevnik Marije, rojenem v Vekes Giulia, Budimpešta, 20. maja 1920, prebivajočem v Ljubljani v Komenskega ulici pri šoli Rdečega križa, sedlar. OBTOŽENI vsi trije zločina, predvidenega ln kaznivega po ČL 2. naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino štev. 97. z drie 11. Septembra 1941-XIX, da so bili v Ljubljani 6. oktobra 1941-XIX v posesti brez potrebnega dovoljenja strelnega orožja in municije, ln sicer: je Imel Cestnik pištolo Brownig, Balasa prav tako pištolo Brow-ning, vsi trije pa v kovčegu strojno puško, cev za zamenjavo, 5 okvirjev s 5 pa-tronami za naznačeno puško, 120 patron za pnško v 24 okvirjih, 3 okvirje za pištolo Broivning in 8 patron. DEJANSKI STAN: Dne 6. o ktobra t.l. so Kr. karabinjerja Ilardi Giacomo in Manzoni Battista ter črna srajca Casoni Carlo, ki so se nahajali na avtobusu Ljubljana-Polhovgradec, v sumu zaradi zadržanja ter zaradi obsega in tipa prtljage, ki so jo trije mladeniči nosili s seboj, po prihodu v Polhovgradec odvedli te mladeniče na domačo postajo Kr. finančne straže, kjer so jih identificirali za sedanje obtožcnce. Pri preiskavi so našli pri Cestniku in Bala si po eno napolnjeno avtomatsko pištolo, v kovčegu, ki je pripadal prtljagi, pa so našli strojno puško in različno strelivo. Izprašani so vsi trije soglasno izjavili, da so bili namenjeni v Samotorlco, kjer bi morali izročiti nekemu neznanca kovčeg, ki so ga prejeli od drugega neznanca v Ljubljani. Ta jim je obljubil, da jim bo po izročitvi dal nagrado 500 lir. Toda medtem ko je Vode priznal, da je poznal vsebino kovčega, sta ostala dva zatrjevala, da je nista poznala. Ko pa sta bila pozvana, da nudita dokaze za svoje obrambne trditve, sta zapadla v protislovje ali v molk, ki so na jasen način odkrili, da so vsi trije poznali vsebino kovčega in da so ga vzeli s seboj s kriminalnimi nameni nedvomljive težlne. PRAVNO: Ker so bili vsi trije obtoženci v botenl soposesti strojne puške in streliva ter razen tega Cestnik in Balasa vsak zase v hoteni posesti po ene pištole, so vsi trije odgovorni za zločin, ki ga predvideva in kaznuje čl. 2. naredbe za katerega je predvidena smrtna kazen. IZ TEH RAZLOGOV Izredno sodišče, upoštevajoč ČL 2 naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 11. septembra 1941-XIX ter ČL 22. ukaza št. 44 istega Visokega Komisarja z dne 11. septembra 1941-XIX PROGLASA vse tri obtožence krive pripisanega Jim zločina ter jih obsoja na smrtno kazen. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1941-XIX. • « • Po odredbi Duceja je bila smrtna kazen spremenjena v kazen zapora za dobo 25 let. Ljubljana, 14. oktobra. Z odredbo Visokega komisarja z dne 11. septembra t. 1. je bilo v naši pokrajini ustanovljeno izredno sodišče, ki naj bi zagotovilo zakonito zaščito mirnemu in delovnemu ljudstvu. Že tedaj smo zapisali, da to ni bila samo prazna grožnja, marveč je očitovala mnogo ozira in skrbeče pozornosti napram mirnim državljanom ki hočejo lojalno izpolnjevati svoje dolžnosti. Žal. da peščica prevratno navdahnjenih posameznikov ni znala ali ni hotela pravilno oceniti resnega opozorila oblasti. Sodba, ki jo zgoraj obnavljamo, pomeni zasluženo kazen za takšno brezobzirnost. Kakor objavljamo ob zaključku sodbe, je bila smrtna kazen po odredbi Duceja spremenjena v kazen zapora z dobo 25 let. Gre pri tem za dejanje izredne milosti h se ne sme tolmačiti kot radodarnost ali neomejena velikodušnost. To dejanje milosti mora biti zato poslednje opozorilo za vse. ki se v teh časih igrajo z mirom našega prebivalstva. Odgovornost obtožencev, kakor je to lz sodbe tudi razvidno, je popolnoma dogna-na. Zato bi bilo smešno trditi, da niso poznali teže svoje odgovornosti in krivde saj je bilo objavljenih nešteto opozoril in opominov oblasti, na katere smo tudi mi večkrat opozorili. Naj zato slovenska javnost ve, da gre v tem primeru samo za dejanje izredne mi- losti, ki Jo Je Duce izkazal obtožencem, kt pa jo je treba v celoti upoštevati samo kot takšno, kakršna Je sama na sebi. Maloštevilni zlikovci, ki hočejo za vsako ceno skaliti vladajoči mir, se po vsej priliki ne zavedajo, da škodujejo s takšnimi dejanji v prvi vrsti našemu ljudstvu, ko Izzivajo fašistično pravico in preizkušajo znano rimsko širokogrudnost. V našem listu smo ponovno naglasili, da Je osnovna dolžnost našega ljudstva, da vrača zmagoviti Italiji enako lojalnost, iskrenost in razumevanje, kakršno kažejo predstavniki Rima za naše zadeve. Naše ljudstvo po ogromni večini obsoja nasilje in si želi mirnega življenja, na delu pa so očividno temne sile, ki jim je samo do nemirov, neredov in terorističnih dejanj, čas je. da se ti neodgovorni elementi končno sprijaznijo z razmerami in spoznajo, da oblasti ne bodo več prizanesljive nasproti njim in da Jih bodo po svoji nepopustljivi pravičnosti izločile iz življenja. Namen državnih oblasti je edincf ta. da se zaščiti varnost življenja in dela slovenskemu prebivalstvu. V kolikor so imela dejanja neodgovornih elementov namen, da bi škodila letošnji prireditvi Ljubljanskega velesejma lahko z veseljem ugotovimo, da na to prireditev niso imela nikakega vpliva Velesejem, ki je ustanova v interesu Ljubljane in slovenskega ljudstva in čegar edini namen je pospeševanje gospodarskega razmaha naše pokrajine, je dosegel tudi letos izredno ugodne rezultate, kakor to objavljamo danes posebej in kakor to zgovorno izpričuje njegov veliki obisk; 120.000 obiskovalcev. Prav ti podatki jasno kažejo nesmiselno nekoristnost dejani, kakor so jih doslej zagrešili razni neodgovorni elementi, in sicer tudi v primeru, da bi bila imela takšna dejanja namen, motiti takšne pri reditve. Ponovno opozarjamo vse naše razsodne 'udi. da ie dolžnost vseh zdravih slovenskih elementov, da sodelujejo z oblastmi. Ja se enkrat za vselej preneha takšno škodljivo dclo\'anie Fašistična pravica bo šla neomajno svojo začrtano pot. Zato bi bilo zamolčanje ali prikrivanje t*kšn'h de-ianj samo znamenje moralne sokrivde vse-r>a naroda. V interesu Slovencev je. da to pravočasno uvidijo. Gospodarstvo Velik uspeh Ljubljanskega velesejma V ponedeljek zvečer je bil zaključen ljubljanski velesejem, ki je trajal 10 dni. Navzhc oviram, ki jih prinaša sedanja vojna, je velesejem že v pogledu števila obiskovalcev dosegel nepričakovano velik uspeh, saj je prireditev posetilo 120.000 obiskovalcev; od tega je 92.029 obiskovalcev plačalo vstopnino, medtem ko so ostali pripadati skupinam Italijanskega turističnega odbora in ostalim organizacijam ter osebam z izkaznico. Za primerjavo bodi navedeno, da je bilo na lanskem velesejmu prodanih 53.256 vstopnic. Ljubtjanski velesejem pa Je prav tako dosegel popoln moralni in kupčijski uspeh. Zlasti je uspel namen, v čim popolnejši obliki prikazati gospodarsko, industrijsko in kmetijsko moč Italije ter gospodarsko sposobnost in prizadevanje nove Ljubljanske pokrajine. Enako je sijajno uspel namen, vzpostaviti in olajšati gospodarske vezi med Ljubljano in drugimi pokrajinami Kraljevine. Težko si je zamisliti, da bi bilo mogoče na drug način v tako kratkem času doseči enake uspehe, ali drugače najširši javnosti ponazoriti spojitev gospodarskih koristi Ljubljanske pokrajine s koristmi ostale Italije. Pa tudi obiskovalci sami so prišli na svoj račun, saj jih je letošnji velesejem presenetil tako po svojem bogastvu razstavnih predmetov in smotrni ureditvi kakor tudi po svoji učinkoviti organizaciji. Podaljšanje stanovanjske zaščite Kakor objavljamo na drugem mestu, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino s svojo naredbo od 9. oktobra podaljšal veljavnost uredbe bivše jugoslovanske vlade od 17. oktobra 1940, s katero se omejuje rabodavčeva pravica, odpovedati najem stanovanj in poslovnih prostorov. Ta uredba, ki ima namen zaščititi najemnike stanovanj in poslovnih prostorov, je bila izdana za eno leto in bi prenehala veljati 19. oktobra t. J. Ker pa je umestno, da se glede na vojno stanje podaljša veljavnost te uredbe, je Visoki Komisar s svojo naredbo odredil, da se podaljšuje do 31. decembra 1942-XXL Istočasno je odredil, da se deloma spremeni 6. točka člena 1. uredbe. Po tej spremembi sme hišni lastnik odpovedati najemno pogodbo: »6. če rabokupnik ali njegov rodbinski član stori kaznivo dejanje na škodo raboprodavca ali njegovega rodbinskega člana, razen če gre za žaljenje časti ali za telesno poškodbo, izzvano po enakem nastopu raboprodavca samega ali njegovega rodbinskega člana.« Po starem besedilu točke 6. je imel hišni lastnik v gornjih primerih pravico odpovedati stanovanje ali poslovne prostore le tedaj, če je bil najemnik ali njegov rodbinski član s sodno sodbo obsojen zaradi takega kaznivega dejanja, medtem ko po novem besedilu ni potrebno, da bi bil najemnik ali njegov rodbinski član zaradi kaznivega dejanja na škodo hišnega lastnika ali njegovega rodbinskega člana obsojen in že zadostuje, da najemnik ali njegov rodbinski član stori tako kaznivo dejanje na škodo hišnega lastnika ali njegovega rodbinskega člana. Izvzet je primer, če gre za žaljenje časti ali telesno poškodbo izzvano po enakem nastopu hišnega lastnika ali njegovega rodbinskega člana. Po starem besedilu točke 6. hišni lastnik ni mogel odpovedati stanovanja ali lokala, če je sam ali če je njegov rodbinski član izzval najemnika ali njegovega rodbinskega člana h kaaiivemu dejanju zoper čast in telo. Po novem besedilu pa lahko odpove, četudi je sam izzval najemnika ali njegovega rodbinskega člana; ne more pa odpovedati, če je vrhu tega enako (torej z žalitvijo ali telesno poškodbo) nastopil proti najemniku aLi njegovemu družinskemu članu. Gornja sprememba je stopila v veljavo 11. t. m. Ostali pogoji, po' katerih sme hišni lastnik odpovedati najemno pogodbo po točkah 1 do 5, ostanejo nespremenjeni, in velja, kakor doslej, da sme hišni lastnik odpovedati najemno pogodbo: 1) če je stanovanje (lokal) potrebno njemu samemu ali njegovim oženj enim sinovom ali omoženim hčeram za osebno stanovanje ali za opravljanje pridobitnega dela; 2) če je treba poslopje porušiti, da se sezida novo; 3) če najemnik ne plača najemnine v enem mesecu od dne, za katerega je bilo plačilo dogovorjeno, če ni pogodbeno določeno kaj ugodnejšega za najemnika; 4) če najemnik porablja ali izkorišča stanovanje ali zoper njegovo namembo ali zoper pogodbo ali če rabokupno stvar v nasprotju z najemno pogodbo oddaja v poctnajem, ali jo namenoma kvari iz velike nemarnosti, tako da se stvar poškoduje; 5) če je življenje najemnika, sostanovalcev ali podnajemnikov nemoralno ali pohujšljivo ali če najemnik sostanovalec odnosno podnajemnik dopuščajo, da drugi tako živijo, odnosno če s svojim vedenjem v stanovanju ali na dvorišču hišnemu lastniku ali drugim najemnikom v znatni meri obtežujejo stanovanje v istem poslopju. o prodaji oblačilnih pr< obutve, mila in strojev 2e 30. septembra Je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil takojšnjo zaporo prodaje tekstilnega blaga ln konfekcije iz tekstilnega blaga, obutve ln izdelkov iz usnja ter je odredil, da morajo industrijci, obrtniki in trgovci na drobno in debelo izvršiti popis blaga na zalogi. Na-redba Visokega komisaria od 7. oktobra, ki se tiče te zapore, je sedaj objavljena v Službenem listu za Ljubljaasko pokrajino od 11. oktobra. Naredba določa naslednje: Od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo, se ustavlja vsaka prodaja ali oddaja občinstvu, in sicer manufakturO, predmetov izdelanih iz tekstilnih tvarin, drugih oblačilnih predmetov ln obutve vsake vrste. Podjetja, ki prodajajo potrošnikom te Izdelke, morajo sestaviti inventar blaga v skladiščih ln trgovinah. Podatki inventalnega vpisa se je morajo unesti v poseben vpisnik, ki ga dobijo podjetja pri pristojnih odsekih Zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine. TI podatki postanejo začetne postavke obratnih zalog vsakega podjetja, ln Jih je treba poslati tudi Zbornici za trgovino ln industrijo v Ljubljani. Tudi industrijci, obrtniki in trgovci na debelo, ne smejo teh izdelkov prodajati in morajo sestaviti inventar o blagu, ki ga imajo v svojih podjetjih aH skladiščih in poslati prepis Zbornici za trgovino in industrijo. Izdelke, ki so bili poslani obrtnikom in trgovcem na debelo in na drobno pred dnem, ko je stopila ta naredba v veljavo (pred 11. oktobrom) a& morajo prejemniki vpisati v breme in jih prevzeti v svoj Inventar. Izdelki, na katere se nanaša ta naredba, se bodo oddajali porabnikom na posebno oblačilno Izkaznico glasečo se na osebo. Visoki komisar določi dan, od katerega dalte bodo smeli proizvajalci, obrtniki ln trgovci na debelo ln na drobno ali potujoči trgovci zopet prodajati te Izdelke. Visoki komisar tudi predpiše navodila, po katerih se bodo morali pri prodaji ravnati. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju na 5000 lir v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Ker je potrebno urediti prodajo oblačilnih izdelkov in drugih porabnlh predmetov je Visoki komisar z drugo naredbo od 9. oktobra, ki je prav tako objavljena v »Službenem listu« z dne 11. oktobra izdal predpise o prodaji oblačilnih Izdelkov in drugih porabnlh predmetov, ki imajo glede oblačil in obutve očividno le začasen značaj, ker bodo izdane osebne oblačilne nakaznice, ki so že v tisku. Ta druga naredba določa naslednje: Oblačilni predmeti, tkanina vseh vrst in kakovosti, vfttevfti tkanine za hišno opravo, obutev in usnjeni ter kožni izdelki, mila In snažilna sredstva vočbe, starinske umetnine ter stroji in kovinski predmeti se smejo prodajati porabnikom samo, če pokažejo osebno izkaznico, ki jo izdaja pristojna oblastva po določbah, ki bodo še Izdane. Začasno nadomestujejo osebno izkaznico tile izkazi o istovetnosti: članska izkaznica Nacionalne Fašistične Stranke; železniška legitimacija; osebna legitimacija državnih civilnih ln vojaških uradnikov; pokojninska knjižica teh uradnikov in njih dedičev; le-gitimacijska knjižica častnikov na razpoloženju; izkaznica, ki Jc izdajajo milična pove'jstva svo;im podrejenim; izkaznica rezerviih častnikov; orožni list; šoferska izkaznica vozačev potniških avtomobilov; potni Ust izdan italijanskim državljanom za potovanje v inozemstvo; potna dovolila, izdana po kvesturah italijanskim državljanom ali državljanom iz Ljubljanske pokrajine; poslovna knjižica; živilska nakaznica: začasna osebna izkaznica izdana od občin. Prodajalec mora vpisati v posebne vpisnike imenske podatke in naslov kupca, vrsto, kakovost in prodajno ceno blaga, ki ga proda stranki z navedbo dneva nabave in številke osebne izkaznice ali drugega začasno pripuščenega izkaza o istovetnosti. Za nabave do skupnega zneska 20 Ur tak vpis nI potrebea. Gornje določbe se enako, kakor za prodajalce na diobno uporabljajo tudi za proizvajalce in trgovce na debelo, če neposredno prodajo blago porabnikom. Kršitelji določb te naredbe. ki je stopila v veljavo 11. t. m., se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Predpisi o enotnem meniju v gostinskih obratih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je z naredbo od 7. oktobra izdal predpise o ureditvi porabe jedil v gostinskih obratovalnicah in o določitvi njih cen. Naredba, ki je objavljena v »Službenem Ustu« od 11. oktobra, določa naslednje: Ves čas, dokler traja vojno stanje, se pri postrežbi občinstva z obedom v restavracijah, gostilnah, krčmah s kuhinjo, kolodvorskih kavarniških restavracijah in ostaUh gostinskih obratih oddaja obed po stalni ceni, s čemer se nadomestijo vsi doslej veljavni načini. Obed s stalno ceno obsega juho, jed s prilogo in sadje. Jed sestoji iz obroka mesa ali ribe ali jajc aU narezka s prilogo ali pa iz obroka sočivja in zelenjave. Namesto juhe aU jedi s prilogo ali sadja se lahko vzame obrok sira. S posebno odredbo se omeji število priredb, bodisi Juhe, bodisi jedi, ki so navedene v jedilnem Ustu. Prepovedano je oddajati: a) predjedi ali dodatne obroke ali druge jedi, razen določenih; b) z jajci zakuhane juhe, kakor v»i-vanci, »pavesi« in podobno; c) olje in surovo maslo ter druge maščobe posebej; d) močnate jedi kakršekoU vrste; e) ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih pa je prepovedano oddajati juhe s testeninami aU rižem ali z drugimi raclonl ranimi hranili za zakuho. V veljavi ostanejo dosedanji predpisi o kakovosti in koUčini živU, katerih poraba je dovoljena. V vsaki občini se za vsako kategorijo gostinskih obratov določi cena obeda po stalni ceni, in sicer po razporeditvi Visokega komisariata, odnosno kjer ni razporeditve, po kategoriji, določeni v obrtnem listu. Ceno, v kateri ni vštet znesek za pijačo in pribitek za postrežbo, določijo pristojni organL Gost se lahko odpove eni ali več jedem obeda po stalni ceni. V takem primeru se cena obeda zniža za ceno jedila, ki ga ni vzel. V obratih IV. kategorije se lahko oddaja tudi sama juha, pri čemer se sme cena juhi zvišati za največ 30stotink. Po želji gosta se lahko dovoU abonma za najmanj SO zaporednih obedov. V tem primeru ae mora dovoliti na stalno ceno p« kraju določen popust vsaj 10%. Vsak gostinski obrat je dolžan imeti jedilni list, ki mora vsebovati poleg imena obratovalca tudi kategorijo obrata, stalno ceno, določeno za obed, pribitek za postrežbo in seznam jedil z navedbo posameznih enotnih cen. Od dneva izdaje te naredbe so za vso dobo vojnega stanja prepoveduje prestop gostinskih obratov v višje kategorije, dovoljen pa je prestop v nižje kategorije. Te določbe veljajo tudi za menze »Dopo-lavorov«, ki so oddane v zakup in se razporedijo v kategorije kakor gostinski obrati, in za obede v restavracijah hotelov, penzlj in gostišč. Kdor se hrani v penziji ali v abonmaju na obed, mora izročiti obratovalcu hotela, penzije aU gostišča svoje živilske nakaznice ali njih ustrezne odrezke. Pristojnim krajevnim organom bodo Izdana navodila za določitev pokrajinskih cen in ostalih podrobnostih. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Določbe glede sestave obeda s stalno ceno in glede prepovedi oddajanja jedil v nasprotju s to naredbo so stopile v veljavo na dan objave naredbe, to je 11. oktobra, vse ostale določbe pa stopijo v veljavo 15. oktobra. Gospodarske vesti — Italijansko-bolgarski trgovinski sporazum. Te dni je bil v Sofiji podpisan ita-lijansko-bolgarski trgovinski sporazum, ki bo omogočil znatno povečanje blagovnega prometa med obema državama. Vrednost trgovinskega prometa bo znašala do 30. junija prihodnjega leta približno 800 milijonov lir in se bo v primeri s prejšnjimi leti početvorila. Bolgarija bo izvažala v Italijo predvsem perutnino, jajca, zelen'avo, govejo živino, oljarice, surove kože, rude in kovine, Bolgarija pa bo dobivala iz Italije v prvi vrsti tekstilno blago, kemične in farmacevtske izdelke, stroje in razne druge industrijske proizvode S posebnim protokolom je določeno znatno znižanje carinske obremenitve za tekstilno blago iz umetnih tekstilnih vlaken, ki ga bo Italija dobavljala Bolgariji. Zastopniki železniških uprav obeh držav se bodo še posebej sestali zaradi pogajanja o ureditvi prevoza, ki je bistvenega pomena za razvoj trgovinskega prometa. Na tej konferenci bodo določili olajšave pri prevažanju blaga. = Omejitve pri potovanju v Zagreb. Iz Zagreba poročajo, da je potovanje v Zagreb od 20. t. m. dovoljeno samo so posebnim potniškim dovoljenjem, ki ga izdajajo na Hrvatskem kotorska oblastva aU policijske uprave, in sicer samo osebam, ki lahko dokažejo, da jim je potovanje v Zagreb nujno potrebno in se zavežejo, da se ne bodo več nego 10 dni zadržali v Zagrebu. Izvzet je primer, če zdravnik pošlje bolnike v bolnišnico. V nobenem primeru se ne sme izdati potniško dovo3j«nje osebam, ki v Zagrebu iščejo zaposttlve. Brez dovoljenja smejo potovati v Zagreb le osebe, lei stanujejo največ 16 km oldaljeno od Zagreba. Imeti pa morajo legitimacijo, s katero se lahko ugotovi identiteta; poleg tega se morajo, ko prispejo v Zagieb, javiti policiji. Kakor smo nedavno poročali, se je v teku letošnjega leta priselilo v Zagreb okrog 60.000 ljudi, kar povzroča veiiko pomanjkanje stanovanj. Gornja odredba ima očitno namen, onemogočiti nadaljnje dodeljevanje. = Hrvatsko-slcvaški trgovinski sporazum. Te dni so biLa v Zagrebu zaključena trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Slovaško, ki so dovedla do sklenitve trgovinskega sporazuma. Sklenjena je bila okvirna trgovinska pogodba, ki predvideva medsebojno pravno pomoč v gospodarskih stvareh in določa reciprociteto in ugodnosti Urejen je tudi plačilni promet s sklenitvijo klirinškega sporazuma, pri čemer je bil določen tečaj za obračunavanje v kliringu, v relaciji 1 slovaška krona = 1.72 kune. Končno je rešeno vprašanje blagovnega prometa. Hrvatska bo dobavljala Slovaški predvsem vino, tobak in izdelke lesne industrije, zlasti vezane plošče. Poleg tega je predviden globalni kontingent 10 milijonov kan za izvoz ostalega blaga iz Hrvatske. Slovaška pa bo dobavljala Hrvatski tekstilno blago, pivovarni-ški ječmen, slad, celulozo in razne kemikalije. Odmevi nemških zmag na zapadu Ameriški tisk o vrednosti angleškega zavezništva in pomoči Sovjetski zvezi Rim, 15. okt s. »Philadelphia Inquire« piše, da v Ameriki nista v podrobnostih znana resnični položaj Anglije ter stanje njene vojaške pripravljenosti, pa se zato ni mogoče izreči o angleškem vojnem vodstvu, vendar je izven dvoma, da je pomenila rusko-nemška vojna zlato priliko^ za organizacijo protiofenzive proti Nemčiji Seveda, piše list, morajo predvsem Angleži sami odločiti, ali je invazija evropskih ozemelj mogoča ali ne; če pa Angleži tega niso storili, pričakujoč prihod novega ekspedicijskega zbora iz Amerike, so se močno zmotili glede mišljenja in čustev ameriškega ljudstva. List »Baltimore Sune meni, da se Je angleška vlada očitno znašla pred težkimi vprašanji, ker morajo izdelati svoje račune v skladu z naglico nemškega prodiranja v Rusijo. »Christian Science Monitor« se vprašuje, ali se bosta blato ln ogromnost ruskega ozemlja izkazala v praksi prav tako neučinkovita, kakor se je v tem pogledu izkazalo deževje na Poljskem, vodne naplave na Nizozemskem. Magginotova linija. grške in jugoslovanske gore, Libijska puščava in pomorska ovira pri Kreti. »Chicago Tribune« opozarja na angleške tožbe o nezadostni ameriški pomoči ter navaja članke v listih »Observer«, »Daily Mail« in »Sunday Chronicle«. »Baltimore Sun« pravi, da zahtevajo predvsem delavski sloji v Angliji, naj bi angleška vlada ukrenila kaj za Sovjetsko Rusijo, medtem k0 je časopisje, ki izraža mnenje srednjega in visokega meščanstva, zelo rezervirano Vojaški strokovnjak lista »New York Times« objavlja pregled sredstev, s katerimi razpolaga Anglija, ter prihaja do zaključka, da ne morejo Angleži trenutno podvzeti ničesar vojaško resnega na evropskem kontinentu. »United Press« poroča iz Londona, da zavzema nezadovoljstvo mnoeih angleških krogov spričo pasivnosti Anglije prave histerične oblike. Tako piše list »Evening Standard«, da je angleški narod, ki se sicer težko drami, sedaj že prav blizu iz- bruha jeze, sredi splošne nervoze pa se še nadalje pojavljajo izrazi angleškega cinizma. Tako n. pr. tolaži londonski radio angleški narod, da se Nemčija na ruskem bojišču močno obrablja v svoji vojaški sili, medtem da Anglija ne zametuje svojega vojnega gradiva. Drug tipičen primer neozdravljivih utvar Anglije je objava londonskega radia, da grade ruski, ameriški in angleški inženjer j i novo železniško zvezo preko Irana, da bi omogočili Rusiji prejemanje zavezniške pmoči v večji meri. pri čemer je napovedovalec pozabil omeniti, da je bilo potrebno za zgraditev sedanje slabe železniške proge delo petih let. Vojna na Kitajskem SanghaJ, 15. okt d. Potem ko so bile kitajske čete zopet prisiljene izprazniti luko Išang, so se v nedeljo ves dan nadaljevale ogorčene borbe na prostoru kakih 30 km severno od Išanga. Kitajci razpolagajo na tem področju z znatnimi rezervami. Borbe se razvijajo tudi približno 100 km severovzhodno od Išanga, kjer si kitajske čete v odseku pri Kingmenu prizadevajo presekati železniško progo, ki je 7<=lo važna za oskrbovanje japonskih čet. Po vesteh iz Cungkinga se je kitajskim četam, borečim se severno od Hupe j a, baje posrečilo presekati zvezo med Pekingom in Hankevom. Nadalje se bijejo ogorčene borbe ob kolenu reke Han, kakih 150 km zapadno od Hankevu. Tu se japonske čete. ki imajo svoje oporišče v Cientijangu. uspešno bore z kitajskimi oddelki, katerih namen je prodreti vzdolž zunanjega brega reke Han na tem mestu. Na področju pri Cangši so se kitajske čete morale umakniti na nove postojanke pri Taolingu in Sitangu, ki ležita na zunanji obrambni mesta Hankeva. S teh postojank napadajo kitajski oddelki jponske prometne zveze, ki so so važne za japonske prometne zveze, ki so važne za gu in Hankevu. Velesejmski razstavljalci pri Visokem Komisarju Daroval! sa večji znesek za ljubljanske reveže Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj zjutraj je Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine sprejel zastopstvo raz-Btavljalcev z velesejma, ki so mu izročili nakazilo z zneskom 8.120 lir. S tem zneskom so hoteli Ekselenci Grazioliju izraziti svojo zahvalo za veliko pomoč, ki jim jo je izkazal ob priliki velike ljubljanske prireditve. Visoki Komisar je znesek določil za podporne akcije v Ljubljani. Zastopnik družbe Barke) g. Bottai, ki je izročil Visokemu Komisarju omenjeni prispevek razstavljalcev, je izrazil v imenu vseh prisotnih, kakor tudi vseh onih, ki so ee udeležili velesejma, zahvalo za delo, ki ga je opravil Visoki Komisar in za izjave, ki jih je podal preteklo nedeljo. G. Bottai je v imenu razstav.jalcev naglasil, kako sijajno je uspela vsa prireditev in mu je iz- razil zahvalo vseh za pozornost, točno in dobrovoljno delo organizacije. Izrazil je željo, da bi se prisrčna gesta razstavljalcev v prilog revežev tolmačila po svoji pravi vrednosti in je nazadnje zagotovil, da se bodo prihodnje leto letošnjim razstav-ljalcem pridružili še drugi, ki letos niso imeli prilike in časti sodelovati na prvi gospodarski manifestaciji v Ljubljani, tej novi pokrajini Italije. V Imenu razstavljalcev iz nove pokrajine je nato izrazil njihovo hvaležnost neki razstavljalec, ki je posebej naglasil sijajni uspeh velesejma in pomen velikega napora, ki je bil pri tem dovršen. Visoki Komisar je vsem prisotnim izrazil svoje zadovoljstvo in se jim je zahvalil za velikodušni dr.r. lanmsiva odkritja univ. prof. dr. Valterja SchmMa v Femiiu 2e leta 1936. so v Forminu pri Ptuju r neki gramozni jami naleteli na sledove keltskih in zgodnjerimskih grobov. Kar so našli, hranijo v mestnem muzeju v Ptuju. Gradivo sicer še ni strokovno obdelano, učitelj Anton Smodič pa je objavil stvaren in temeljit, z odličnimi risbami opremljen pregled stvari. Pred kratkim pa se je deželn; muzej v Gradcu vnovič pozanimal za stvar in univ. prof. Valter Schmid je pretekli teden dal ponovno prekopati kraj. Pri tem je našel več grobov z okostnjaki in pepelom. V grobovih s pepelom, ki predstavljajo preproste, plitke jame, so našli sulice, pasove iz železniških verig in bronast obroč, v rimskih grobovih pa stekleno posodje, prstane, lončene vrče in v tehniki ulivanja lepo okrašene lončke. Ugotovil je tudi krai, kjer so naši davni predniki sežigali trupla. Bila je to 1.55 metra dolga in 1.25 metra široka ploskev, na kateri se je nahajalo še mnogo oglja in ostankov sežganih trupel. Prof. Schmid je prišel do zanimivega odkritja, da so davni prebivalci Ptujskega polja po navadi mrliče moškega spola sežigali, žene pa so pokopavali To razlikovanje potrjuje domnevo, da Kelti niso predstavljali enotnega plemena, temveč je njihova kultura vsebovala mnogo tujih elementov. Po redkem naključju pa je prof. Schmid odkril tudi naselbino, kateri so grobovi pripadali. Na njivah, ki se nahajajo na vzvišeni terasi sredi vasi, so kmetje pri oranju naleteli na sledove tiaka. Podrobnejša preiskava je pokazala, da so se nahajale tam tri hišice z enim prostorom, po 6 do 7.60 m dolgim in 3.6 do 5 m širokim. Dve izmed njih so bile opremljene z močnim tlakom iz grušča. Na sredi prostora se je nahajalo okroglo, 50 cm široko ognjišče iz kamna. Tretja, največja hiša, pa je imela navadna ilovnata tla, na vogalih pa so stali močni kamni, ki so nosili leseno ohišje, špranje v stenah pa so bile prevlečene z ilom. V tej hiši se je ognjišče, ki je bilo 1.45 m široko in 1.85 m dolgo, nahajalo v jugozapadnem kotu prostora. V nasprotju z drugimi naselbinami ilir-sko-halštatske dobe, ki so jih doslej v velikem številu našli na Štajerskem, obdane s krožnimi utrdbami, je Pjof. Schmid v Forminu prvikrat naletel na neutrjeno keltsko vas iz prvega s^etia pred našim štetjem. Zmerom jasnejši postajajo obrisi keltske naselitve Podravja. zmerom nove najdbe pa tudi nazorno razkrivajo neposredni prehod keltskega ljudstva v rimsko kulturo. Način gradnje hiš je sicer še značilen za predzgodovinsko dobo, nekatere najdbe posodja pa že očitujejo rimski vpliv, ki je prihajal po stari rimski državni cesti preko Akvileje, Emone in Cele je. Nove živilske nakaznice na štajerskem Pcstopcma se uvajajo nakaznice, kakršne veljajo v rajhu S pričetkom 29. delitvene dobe, ki traja od 20. oktobra do 16. novembra, bodo na Spodnjem Štajerskem uvedene državne krušne, mesne in dodatne maščobne karte. Na novo bo racicniran kruh za mladino od 10. do 20. leta, tako da bodo pripadniki te starostne skupine dobili za 1400 gramov kruha več kakor v prejšnji delitveni dobi. Na novo bo uvedena tudi dodatna krušna karta za najtežje delavce, katero bodo prejemali oni konzumenti, ki so bili z razglasom dne 25. septembra priznani kot najtežji delavci. Na novo uvedena dodatna mesna karta za najtežje delavce daje pravico do 2400 gramov mesa ali mesnih izdelkov. Količina maščob ostane po starem, uveden pa bo poseben od-rezek za margarino, ki je ni mogoče zamenjati z drugimi vrstami maščob. Otroci do 6. leta imajo tudi pravico do 62.5 grama kakaoa. Dodatna karta za težke delavce se glasi na 250 gramov slanine ali 200 gramov svinjske masti ter na 250 gramov margarine ali 200 gramov jedilnega olja. Kategorija najtežjih delavcev za zdaj ne bo deležna posebnega dodatka. Tisti, ki se ne oskrbujejo sami, prejmejo 175 gramov raznih živil, 125 gramov riža, 250 gramov testenin, 50 gramov krompirjeve moke ali pudingovega praška, 400 gramov kavnih nadomestkov in dodatkov in 500 gramov moke. Odrezek za riž v gostinskih obratih ne velja, pač pa ga potrošniki lahko zamenjajo za potniške odnosno gostinske živilske nakaznice. Tisti, ki se oskrbujejo sami, dobe na poseben odrezek 300 gramov raznih živih, samo ne riža, dalje 250 gramov testenin, 50 gramov krompirjeve moke ali pudingovega praška ter 400 gramov kavnih nadomestkov in dodatkov, medtem ko njihova nakaznica za nabavo moke ne velja. Državne nakaznice za jajca se v 29. delitveni dobi še ne uvedejo. Hranivo za otroka v starosti do 18 mesecev se deli tako, da dobi vsak otrok 375 gramov hraniva namesto moke ali kruha na teden. Otroška hraniva se lahko kupujejo, kolikor so na razpolago, samo v lekarnah in drogerijah na podlagi posebnih izkaznic. Na podlagi zdravniških spričeval pa lahko dobe otroško hranivo tudi otroci v starosti nad 18 mesecev in odrasle osebe. Oddaja otroškega hraniva na zdravniški recept pa je dopustna samo, kadar gre po zdravnikovi sodbi za življenjsko nevaren primer. Za novo štiritedensko dobo lahko otroci dobe raznih vrst otroškega hraniva po njihovi hranilni vrednosti od 200 do 500 gramov. Reorganizacija zdravstvene službe na Hrvatskem Boj nalezljivim boleznim — Novi zdravstveni zavodi Zagreb, 14. oktobra V teku šestih mescev obstoja nezavisne države Hrvatske, So bili postavljeni temelji nove zdravstvene organizacije v prid narodnemu zdravju. Zdravstveno ministrstvo pod vodstvom dr. Petriča ima v načrtu preustroj celokupne zdravstvene službe. Temeljne ustanove bodo po tem načrtu zdravstvene stanice po vaseh. Pri žu-panijskih oblastvih se bodo osnovali oddelki za zdravstvo in zdravstveni domovi, ministrstvo pa bo vrhovna in nadzorna oblast za vse zdravstvene posle. Male bolnišnice se ne bodo gradile, ker se samo velike lahko opremijo z vsemi potrebnimi aparati in namestijo v njih strokovnjaki-specialisti. Ministrstvo je izdalo vrsto zakonskih odredb in odločb za boljšo organizacijo zdravstvene službe. Prevzelo je vso premično imovino tvornic, veledrogerij in trgovin s sanitetskim materialom in zdravili. Izdane so zakonske določbe o zdravnikih in zdravniški službi, objavljeni so predpisi o lekarnah, izdana je odredba o ra-cioniranju zdravil, prepovedano je odtujevanje zdravilišč in kopališč in so zaščiteni izviri zdravilnih voda in nahajališča zdravilnega blata. Sprejeta je zakonska odredba o gradnji delavskih družinskih hiš in je zdravstveno ministrstvo dalo iniciativo in izdelalo načrte za delavska naselja. Posebno važni so zakonski predpisi o pobijanju bele kuge, da bi se preprečilo ubijanje človeškega ploda v materinem telesu in zagotovila rojstva zdravega in krepkega potomstva. Zakonske sankcije za ta dejanja so ze]o stroge in so predvidene hude kazni tako za matere, kakor za zdravnike in babice. S tem je v veliki meri preprečeno, da se hrvatski narod ne bo na zločinski način uničeval od svojih lastnih brezvestnih članov. Velika pozornost ie posvečena pobijanju nalezljivih bolezni. Organizirana 1e posebna obveščevalna služba. Epidemiološki odsek zdravst^ne^a nvrvs+r^tvn i« poslal svoje osebje zlasti v tiste kraje Bosne in Hercegovine, ki so najbolj prizadeti Prirejajo se tečaji za pomožne desinfektorje in organizirane so postaje za razkuževanje v vseh večjih prometnih vozlih. Cepljenje se je izvršilo proti vsem nalezljivim boleznim, ki so pretile, da se v večjem številu razširijo. Zaradi neprimerno velikega števila obolenj za malarijo je bila še posebna skrb posvečena uničevanju njenega povzročitelja. Za vzdrževanje zdravja med narodom, je ministrstvo posvetilo veliko pažnjo tudi zdravstvenim ustanovam. V hrvatski Kamenici je odprlo otroško ortopedsko zdravilišče, v Iriškem Vencu pa okrevališče za bolne na jetiki. Bolnišnica v Kra-pini, ki je v gradnji, bo imela 177 bolniških postelj, razširjena bo bolnica v Vrap-ču, v Zagrebu je tik pred dovršitvijo nova moderna zakladna bolnica. Za ureditev bolnice v Sarajevu je odobrena vsota 12,500.000 kun; ob tej priliki bo osnovan tam tudi poseben zavod za zdravljenje gobavcev. Dosedanjo bolnico v Mostaru bodo porušili in bo zgrajena nova s 400 bolniškimi posteljami. V Banjaluki je v gradnji nova bolnica s 500 posteljami Tudi v številnih drugih krajih So določene znatne vsote za izpopolnitev zdravstvenih ustanov. Za pobijanje jetike deluje 21 dispanzerjev, 4 državna zdravilišča in 3 zdravilišča delavskega zavarovanja. Krojač zadel 2 milijona Turin, 15. oktobra. Na drugem mestu poročamo o tem, kako so dva dni po Turinu iskala srečnega izbranca, ki je zadel glavni dobitek Meranske loterije v znesku dveh milijonov lir. Včeraj pa se je razvedelo. da se je sreča nasmehn"1* znanemu turmskerou krojaču in mu vtaknila dva milijona v žep. Srečka štev. 75.777 je b^la prvotno na nrodaj v trafiki v Mentoine, a ker se je trafikant bal, da bo ostala neprodana, jo je odstopil z nekaterimi drugimi nekemu prodajalcu takšne vrste blaga Prav zato, ker ie bila prodana na tak način, je ostal izvoljenec sreče tako dolgo neznan. Kupil jo le krojač D^uienico CappeJla, ki ima svojo delavnico v ulici Pietro Micca 16. Včeraj se je oglasni v neki banki v mestu in jo poveril, da zanj kasira dva milijona. Provvedimenti concernenti le locazioni di immoblli L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista l'ordinanza 17 ottobre 1910 M. s. 1387 dell'ex governo jugoslavo con-cernente il vincolo delle disdette del con-tratti di afffittanza per gli immobili, vl-sto che tale ordinanza cessa di aver vigore col 19 ottobre 1911nel (Kapela), Kerschbach (Črešnjevci). Kunigund (prej Zg. Sv. Kun-gota), La»>riach f~rej Laporje). Lorenzen am Bachern (prej Sv. Lovrenc nad Mariborom), Mahrenberg (prej Marenberg), Oberpulsgau (Gornja Polskava), Plcnken-stein (prej Loče). PoLtschach (prej Poljča-ne), Pragerhof (prej Spodnja Polskava), Preichau (prej Prihoda), Rast (prej Ruše), Ranzenberg (prej Pewiica), Reifnig (prej Ribnica), Richterberg (prej Pameče), Rot-tenberg (prej PodveJfca), Saldenhofen (prej Vuzenica), St Martin am Bachern (prej Sv. Martin na Pohorju), ScMeinitz bei Marburg (prej Slivnica), Schober (prej So-bersko), Taubling (prej Gcflobiijjek?), Wachsenberg (prej Sv. Marjeta ob Pesnici), Waldegg (prej Mislinje), Weitenstein (prej Vitanje), Widerriese (prej Razbor), Windischferistritz (prej Slovenska Bistrica), VVindischgraz (Slovenj Gradec) \Vitschein (prej S večina). Wuchern (prej Vuhred), VVurz (prej Korena), ZeHlnitz an der Drau (prej Selnica ob Dravi). Deželno okrožje Ptuj obsega naslednje občine: Allerheiligon bei Friedau (prej Svetinje), Amtmannsfdd (prej Sv. Lovrenc na Dravskem podju), Ankenstein (prej Sv. Barbara v Halozah), Benedikten (prej Sv. Benedikt v Slov. goricah), Bergneustift (prej Ptujska gora), Burgstalll : zbor bo razpravljal o likvidaciji Zveze. u— Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično 16. oktobra. Največja strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Šolnina zmerna. Posebni tečaji tudi za italijanščino, knjigovodstvo, korespondenco itd. Podrobne informacije in prospekte daje ravnateljstvo. — Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82. u— Danes »Veseli teater«. Začetek ob 19 (7.) — konec še pred 21. (9.) (—) u— Obvestilo. Avtotaksiji so se preselili iz Ulice 3. maja (Aleksandrove) v Verdijevo uL (Gf>4eva ul.). telefon št 33-66 HI. re plesne glasbe zadnja ponov»<;v v nedeljo 19. oktobra ob 10. uri v Frančiškanski dvorani u— Ročne brizgalne, predpisane za hišno gasilstvo, uporabne tudi za* razne vrste škropljenja. Odlične! — Rupena Lutz, Ljubljana - Šiška, tel. 32-52. (—) u— Advokat Muc Viljem je svojo pisarno preselil na Rimski trg št. 9 (pri sodišču), telefon 34-32. (—) u— III. Revija plesne glasbe. V nedeljo 19. t. m. ob 10. bo v Frančiškanski dvorani zadnja ponovitev te uspele prireditve. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Herz-mansky. Cene znižane. u— Gg. Pavel in Milena Dereanl sta darovala dijaški kuhinji »Domovina« 150 lir namesto venca na grob pok. dr. Metoda Dolenca. Denar je na razpolago v blagajni našega lista. Z Gorenjskega 50.000 Šolskih knjig za Gorenjsko. Ze mesec dni je pouk na šolah po Gorenjskem v polnem teku. Kakor poročajo nemški listi, si dečki in deklice vzorno prizadevajo, pridobiti osnovno znanje nemškega jezika. Najvažnejši pripomoček pri tem je kajpak nemški učbenik. Zato je šef civilne uprave na predlog Nacicmalno-socialistič-ne učiteljske zveze brezplačno stavil šolam na razpolago 15.000 abecednikov v novem nemškem normalnem črkopisu, 5000 čitank za nižje in višje razrede, 10.000 Anderluhovih slikanic »Zum Reigen her-bei« in 15.000 izvodov pomožnega učbenika »W5r lernen deutsch« prof. Miklitscha. Kmetijsko preizkuSevanje na Koroškem. Poljedelski raziskovalni državni zavod v Admontu je v preteklem letu preizkušal razne vrste žita. Obsežni poizkusi so bili na posebno pripravnih njivah na Koroškem. Poizkusi s krompirjevimi, koruznimi in krmilno-rastlinskimi semeni se bodo še proučili. Vse vrste se natančno preizkusijo, ali so primerne za koroško in gorenjsko kmetijstvo. Na Koroškem sta dve poizkusili postaji ln sicer okrožni kmetijski posestvi Litzhof in Drauhofen. Kmetijska poizkusila dela podpira in pospešuje državno namestništvo v Celovcu. Zimska zaposlitev vojnih ujetnikov. Minister za kmetijstvo je odločil, da se vsi tisti vojni ujetniki, ki se letošnje zime lahko odvzamejo s kmetskih gospodarstev, zaposlijo pri napravljanju lesa. Ko se bodo I pričela pomladna dela, se bodo spet vrnli ' na svoja prejšnja mesta. Na kmetijah se morajo pridržati samo tisti vojni ujetniki, ki oskrbujejo živino in opravljajo najnujnejša kmetijska dela. Upoštevale se oodo posebne želje posameznih kmetovalcev in obratovodij. Promenadni koncert v Kamniku. V nedeljo je Kamnik obiskala nemška vojaška godba in na trgu Adolfa Hitlerja priredila promenadni koncert. Po koncertu je politični komisar godbenikom priredil pogostitev. Z najboljšimi vtisi o mestu in ljudeh je vojaška godba zapustila Kamnik. Nesreča pri delu. 341etni France Perko iz Senične pri Tržiču je bil zaposlen pri cirkularki, pa je z levico zašel na ostrino, da mu je žaga odrezala 4 prste. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnico na Golnik. Iz Trsta Nesreča pri delu. Karel Stanič, 30-letnl delavec, stanujoč na Videmski cesti 39, je v torek razkladal zaboje s tovornega avtomobila. Pri tem mu je težek zaboj padel na levo roko in mu jo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Prav tako je moral v bolnico 331etni Josip Legiša, stanujoč pri Sv. Pelagiju, ki je doma padel po stopnicah in si zlomil desno nogo, in pa 34-letni Emil Juren iz Gabrovice, ki je padel in si nalomil nogo v gležnju. Iz Goriške pokrajine Umrli so v Gorici 80-letni posestnik Alojz Brisan, 83-letna upokojenka Katarina Katunarjeva, 33-letna delavka Marija Valerija Bizjakova, 32-letnl mizar Stanislav Ambrožič in 4-letna Matilda Terpi-nova. Nesreča v gozda. V bolnico Brigata Pavla so pripeljali 62-letno Ano Kvaličevo iz Podbrda, ki je v gozdu nabirala drva, pa ji je težak hlod padel na nogo in ji jo zlomil. Iz Srbije Železniški promet med Belo cerkvijo in Vršcem v Banatu je obnovljen. Proga je bila v vojnih dneh močno poškodovana, zdaj pa je v toliko obnovljena, da je komisija spet lahko dovolila promet Vtovarjanje je dovoljeno tudi ob nedeljah in praznikih. Ker je zdaj doba največjega prometa, je srbski gospodarski minister odredil, da je vtovarjanje in iz-kladanje na kolodvorih dovoljeno tudi ob nedeljah in praznikih. Brzojavna služba med Nemčijo in vsemi kraji v Srbiji je spet dovoljena. Pristojbina za besedo je 21 pfenigov. Ceškomo-ravski protektorat je izvzet Proti navijalcem cen nastopajo srbska oblastva še nadalje zelo strogo. Beograjska »Obnova« je te dni objavila spisek obsojencev, ki morajo zaradi navijanja cen plačati globo ali odromati v zapor. Spisek obsega skoraj poldrugo kolono imen. Trebljenje komunističnih tolp v Mačvi. Beograjsko »Novo Vrijeme« objavlja izjavo nekega govornika v Smederevu, ki obravnava razmere v Mačvi. Med drugim je dejal: Te dni sem prejel dva obvestila iz Mačve, ki sta črna in žalostna. Komunisti so zažgali vso Mačvo. Osvojili so nekatere kraje in s svojimi oddelki obkolili šabac. Okupatorske oblasti so nekaj čaša to-počertje mirno gledale, potem pa so začele trebiti komunistične elemente z dveh strani, iz Valjeva in Sabca. Mnoge vasi so požgane in mnogo življenj je uničenih. Iz Hrvatske Koruzo smejo trgati šele 20. t. m. Mestno poglavarstvo v Zagrebu je odredilo kot začetek spravljanja koruze za področje mesta Zagreba ponedeljek 20. oktobra. Poglavnikovi gcvori izidejo v posebni knjigi. Kot prvi zvezek urada za propagando je izšla knjižica »Ustaša«, ki vsebuje vse doslej objavljene odredbe usta-škega pokreta. Kot naslednjo izdajo je napovedal urad za propagando zbirko vseh poglavnikovih govorov od ustanovitve ne-zavisne države Hrvatske do minulih dni. Pobijanje nepismenosti v Posavju. Zaradi velikega števila nepismenih na področju velike župe Posavje so bili imenovani v vseh večjih krajih odbori za širjenje pismenosti Zlasti bo poskrbljeno za pobijanje nepismenosti med ženskim svetom, ki je v nekaterih krajih do 90 odstotkov nepismen. Obenem se bo začela izvajati stroga kontrola glede obiska ljudskih šol, da se ne bo dogajalo, da posečajo otroci pouk samo eno ali dve leti, potem pa iz šole izostanejo. ZAPISKI LIBRETO OPERE »L A BOHE ME* Uprava Narodnega gledališča je izdala kot prvi zvezek zbirke Operna besedila, 48 strani obsegajočo knjižico »La Bohč-me« (Prizori iz H. Murgerjeve La vie de Boheme)«, libreto Puccinijeve, pri nas posebno priljubljene opere, ki so jo pravkar spet uvrstili v tekoči repertoar. V okviru naše kulturne kronike smo že pozdravili zamisel izdajanja besedila najznamenitejših oper, ki se bodo tako še bolj približale občinstvu. To je sedaj tem laže, ker so se v zadnjih letih nadomestili pre;'šnji pomanjkljivi, večkrat nestrokovnjaško izdelani prevodi z boljšimi, ki so bolj v skladu ne samo z izvirnim besedilom, marveč predvsem z glasbo in s pevskimi zahtevami. Najobilnejši delež je prispeval k tej kvalitetni prenovitvi naših opernih libretov kapelnik in skladatelj Niko štritof. Iz njegovega peresa poteka tudi prevod libreta opere »La Boheme«, ki sta jo po Murgerjevem tekstu (in sicer najbrž po drami »La vie de Bohčme«, ki jo je Mur-ger priredil leta 1849 skupaj z Baričrom, ne pa po njegovem 1. 1851. knjižno izišlem pripovednem delu »Scčnes de la vie de Boheme«) priredila Italijana G. Giacosa in L. Ulica, štritofov prevod se bere (in verjetno tudi poje) prav gladko, zveni neprisiljeno in ponekod kar domače, kar je velika odlika opernega besedila. Prevajalec ume najti vsakemu razpoloženju primeren izraz: tu nežen, skoraj sentimentalen, tam realistično vsakdanji. Kako neprisiljeno se glasi sedaj spev Mimi v prvem dejanju: ... Vse kliče me Mimi, prav za prav sem Lucija. Povest je moja kratka: na platno rožice vezem svilene ... Tiha in vesela živim za rože ln lilije bele. Iz njih mi sreča sije, v njih so blažene nade, ki mamijo srce in tko sanje zlate ... V omotici se k rožam tiho sklanjam... poezija ime je takim sanjam. S čitanjem libreta ne spoznamo samo marsičesar, kar prezremo pri poslušanju opere, marveč si tudi oživljamo v duhu sladke zvoke Puccinijeve glasbe in se laže prenesemo z domišljijo v Pariz tridesetih let prejšnjega stoletja, v leta zmagovite, takrat še človekoljubne in osrečujoče romantike, med boheme, ki žive od lepote in zanosa, v kavarne Latinske četrti, v svet umetnikov, študentov in veselih deklet. Zbirka opernih besedil je vredna najširše pozornosti gledališkega občinstva. NIETZSCHE V RIMU V Rimu so nedavno podrli hišo, ki je biLa združena s sipominom na najznačilnejšega filozofa našega časa, avtorja »Der Willle zut Macht« Friedricha Niotzscheja. V tej hiši, ki je sama po sebi brezpomembna, je bival Nietzsche, ljubitelj Italije, v času. ko so se mu že oblikovale v glavi temeljne misli o Zaratustri. O njegovem odnosu do Večnega mesta čitamo v nekem tujem listu: Prvikrat je prispel Nietzsche v Rkn 1. 18S2. na povabilo Mallvine von Meysen-burg, ki je pletla zakonsko zvezo med njim in svoio dvajsetletno varovanko Salom e Lou, Rusinjo finskega rodu. Seznanila sita se nekega dne v aprilu pri sv. Petru. Kje je ob tej priliki bival Nietzsche, ni za-trdno ugotovljeno. Naslednjega leta se je bil zopet vrnili v Rim. Iz pisma z dne 24. maja 18b3, naslovljenega na pisatelja KarHa Hildenbranda, je videti, da se je Nietzsche nastanili v zadnjem nadstropju št. 56 na trgu Barbe-rini pri švicarskem slikarju - krajinarju Miillerju. Bil je to čas d'Annunzievih rondo. Su la piazza Barberim sfapre il tidl zaffiro schietta II Tritone del Bernini leva il candido suo getto. I nudi olmi ai Cappucini met ton gi& qualche rame t to... Samotarski Nietzsche je opazovali zvečer z balkona visoke hiše dolge sence, ki jih meče dvojica zaljubljencev in poslušal žuborenje fontane. Iz tega vtisa se je rodil »Nočni spev«, ki ga je pisec uvrstil pozneje v drugo knjigo »Zaratustre«: »Ubog sem; naj bi se mi roka nikdar ne utrudila z dajanjem. Ljubosumen sem; vidim oči, ki so polne pričakovanja in s hrepenenjem osvetljene noči...« V drugem pdsnjiu, datiranem iz Rima v juniju G. Keilerju, je že navedeno drugo bivališče: Via della Polveriera 4 drugo nadstropje. Tu je bival tedaj, ko je Petru Gastu takole opisal svoj obisk v Kapito-linskem muzeju: »... Sel sem sipet pogledat Epikurovo onrsje: moč volje in inteligence je do najvišje mere izražena v tem kipu « Sedemnajst let pozneje je D'Annunzio napisal ob Nietzschejevi smrti pesem, ki se v nji spominja njegovega odnosa do Italije. »Blodni tujec — se je pod tvojim žarkim nebom — naučil zbornega speva — navdahnjen od tvojih avličnih gozdov, — o Italija. — On pije vino tvojih trt kakor ambrozijo — pobira med iz tvojega čistega satja — vrtnice iz tvojih rožnih grmov — obtežene s čebelami in golobicami. — Njegove noge so se oLajsalle — na travnikih vijolic. Hišo v ulici della Polveriera so sedaj podrli. Z ene strani je gledal njen nekdanji slavni stanovalec v zapuščeno ulico, ki se spušča k Annibaldom, medtem ko je z druge videl v živahno Via delila Polveriera z dolgo visto visokih stanovanjskih kasarn. Šestdeset let ni nihče slutil, da je tu nekoč bival in pisal Friedrich Nietzsche, povefli-čevalec moči in cznanjevalec »rebarbariza-cij« ostarelega sveta« Sedaj se je umaknila času in njegovim zahtevam dolgočasna hiša, ki je nekoč dajala streho samotnemu mislecu in poetu »nadčloveka«. Prof. Matteo Bartoli o slovenskem jeziku. Revija »Romana« je priobčila v svojem zadnjem zvezku besedilo predavanja, ki ga je imel lani v ljubljanskem Institutu za italijansko kulturo znameniti jezikoslovec prof. dr. Matteo Bartoli. Predavanje je izšlo tudi v posebnem odtisu. Govoreč o stikih in vplivih italijanske kulture na slovensko, se prof. Bartoli bavi zlasti z jezikovnimi vplivi Poseben učinek pro-storninske lege Slovenije — izvaja v tej razpravi — se zrcali v slovenskem slovstvu, prav kakor v slovstvu drugih slovanskih narodov, in sicer v odsevih vsaj štirih resnično svetovnih slovstev, ki so pro-cvitala in procvitajo v sosednih deželah: izprva grškega in lat nskega, pozneje pa italijanskega in nemškega. Medtem ko Je latinščina prešla v svojem razvoju v revolucionarno fazo, se pravi, da je bila prvotno dolgo časa nespremenjena, na to pa se je močno izpremenila, Je hodila italijanščina v svojem razvoju nasprotno pot, tako da je postopoma opuščala svoje obilne izpremembe. V nadaljnjih izvajanjih se bavi prof. Bartoli s poiasnjevanjem teh razvojnih sprememb zlasti glede na ostanke prvotnega govora, ki so se ohranili v sosednih jezikih in narečjih, medtem ko so v sami italijanščini izginili Ob koncu se vrača k odnosom med italijanskim in slovenskim jezikom ter pravi med drugim: V odnosih med italijanščino in slovenščino kažejo proučevanja lingvistike, da je bila stara slovenščina mnogo bogatejša z vokali kakor današnja in da se je izogibala konzonantnim zvezam kakor je dn ter končnim soglasnikom kakor sta h in n. Vzlic temu je slovenščina ohranila še mnoge besede, ki se končujejo z vokalom in se tako približuje italijanskemu jeziku, uporabljajoč celo iste samoglasnike, ki pa dajejo besedi drugačen pomen. Prof Bartoli navaja v svoji študiji nekatere primere. Obisk HUnkove garde T (MJeka. 11 t m. obišče odposlanstvo Hlinkove garde Osdjek. Dopoldne bo svečan sprejem, opoldne bodo gostje mestne občine, popoldanski čas pa bodo porabili za obisk pri velikem županu in na magistratu. Zvečer bo svečana akademija v gledališču. Šola za zdravstvene pomočnice se be preselila. Ze vseh 20 let od ustanovitve so bili prostori šole za sestre-pomočnice neprimerni in premajhni. Število učenk je vedno naraščalo in so zato pred leti začeli graditi novo poslopje, ki je sedaj dograjeno. V poslopju bo internat za 70 učenk in zadostno število prostornih učilnic. Gozdni delavci so dobili kolektivno pogodbo. Med Zvezo industrij cev in trgovcev gozdnih proizvodov v Nezavisni državi Hrvatski, Udruženjem industrij cev in trgovcev za Bosno in Hercegovino ter državno gozdno upravo je bil sklenjen dogovor o delovnih pogojih za delavce, zaposlene v teh podjetjih. Delovni čas je odrejen na 8 ur dnevno, prekoumo delo pa se plačuje za prvi dve uri 50 odstotkov, za nadaljnje ure pa sto odstotkov ve® Delavci imajo plačo tudi za čas bolezni in vojaških vaj. Plačani dopust pripada vsakemu delavcu enkrat letno po številu let | zaposlitve. Hrvatski delavci se uče nemščine in italijanščine. Hrvatska delavska zveza je v okviru svojega kulturno-prosvetnega odbora otvorila tečaje nemščine in italijanščine za nameščence HRS in Delavske zbornice. Tečaji bodo trajali 6 mesecev in so obvezni za vse nameščence. Tudi za delavstvo in ostalo meščanstvo so se začeli s 15. t m. nemški in italijanski tečaji Sprejemi pri poglavniku. Iz poglavni-kovega kabineta sporočajo, da se stranke sprejemajo samo, če se prej pismeno javijo in dobe pismeno odobren je. Zato naj stranke nikar ne prihajajo brez tega odo-brenja v Zagreb. Zahvala železniškemu osebju. Ob priliki pollletnega obstoja Nezavisne države Hrvatske je državni tajnik za promet Mar-kovič naslovil na vse železniško osebje prisrčne besede, v katerih se jim zahvaljuje za vestno in požrtvovalno delo v najtežjih okoliščinah. V njegovi zahvali je tudi naslednji odstavek: Posebno pohvalo in zahvalo izrekam železničarjem-herojem, ki služijo na področju Bosne, Hercegovine, Like in Gorskega Kotarja. Nanje in na njihove najbližje vsak trenutek preži smrt od strani naših sovražnikov. Kljub temu pa so oni vedno na svojem mestu in domovina tega ne bo pozabila. Ujeta komunistična tolpa, V Sremu so odkrili in ujeli komunistično tolpo 35 članov, ki je imela mnogo orožja in razstreliva. Tolpa je hotela izvršiti atentat na nemški vlačilec, ki je po Donavi vozil strelivo. Napad na policijskega agenta, V soboto je policijski agent Ivan Martkiovič ustavil neko sumljivo osebo in jo legitimiral. Pri tej priliki je sumljivec streljal iz samokresa, ranil policijskega agenta in p®» begnil. Za napadalcem so pohiteli dva pv licista in neki nemški vojak. V spopa<4 so bili ranjeni policist Josip Oštrič, nem« ški vojak Alojz Blassner in begunec, ki jL kasneje na posledicah umrL Ugotovili so, da se piše Azeir Ahmedbegovič. Naše gledališče DRAMA četrtek, 16.: Hamlet. Red četrtek. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Petek, 17.: zaprto. Sobota, 18.: Katarina Medičejska. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Nedelja, 19.: Hamlet. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Izreden uspeh je doživela letošnja nova uprizoritev Shakespeareove tragedije Hamlet z Janom v naslovni vlogi v prevodu pesnika Otona Župančiča, dr. Kreftovi režiji, inž. Franzovi inscenaciji in D. žebreto-vo scensko glasbo. Nenehno ploskanje ob koncu dejanj, številni klici glavnega igralca pred zastor ter priznanje kritike, dokazujejo, da je predstava zelo ugajala in da obeta postati prav tako velik dogodek kot lanska uprizoritev »Romea in Julije«. Glavne vloge bodo igrali: Jan, Levar, Mira Danilova, Vida Juvanova, Stupica, Cesar, VI. Skrbinšek, Lipah, Nakrst in Gregortn. — Predstava bo danes v četrtek 16. t m. ob 17.30 za red četrtek. Gledališki večer pod naslovom s^ocoj bomo improvizirali« je posebnost, ki se oddaljuje po svoji vsebini od tradicionalnega okvira, številne originalne misli in zamisli so zajete v tem delu igralcev in režiserja. Večer bo zanimivost prvega reda. V soboto 18. t, m. ob 18.15 bodo igrali v Drami kot predstavo izven abonmaja »Katarino Medičejsko«, delo italijanskega dramatika Rina Alessija, v katerem je pokazal zgodovinske zapletljaje za časa Ka-tarinine vlade, njeno osebnost in značaj. Vloga Katarine spada med nenavadno zanimive dramatske vloge, kreirala jo bo Marija Vera. Prevod je napravil direktor Pavel Golia. Režiser: dr. Bratko Kreft. OPERA četrtek, 16.: La boheme. Premiera. Red Premierski Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Petek, 17.: Aida. Red B. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Sobota, 17.: La Boheme. Izven. Začetek ob 18.15. Nedelja, 19.: Netopir. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Puccinijeva opera »La Boheme« ima libreto posnet po slovitem Murgerjevem romanu »La Vie de Boheme«. Slike iz življenja pariških bohemov so strnjene v celoto, ki jo odlikuje zelo čustveno dejanje ki '.epa lirična nastrojenja. številni učinkoviti solistični spevi dueti ter kvarteti so popularni in osvajajo s svojo melodioznostjo občinstvo vedno znova. Peli bodo: Vidalijeva — Mimi, Manoševski — Rudolfa, Janko — Marcela, Polajnarjeva — Museto, Dolničar — Schaunarda, Betetto — Golli-na, Zupan — Benoita, Anžlovar — Alcin-dora. Dirigent: N. Štritof. Režiser: C. De-bevec. Opozarjamo na premiaro, ki bo danes v četrtek 16. t m. za red Premierski Ob 18.15 uri Verdijeva »Aida« s Heybalovo v naslovni partiji pomeni velik uspeh. Enoglasna pohvala vseh kritik dokazuje močno umetniško rast mlade pevke. Poleg nje se uveljavljajo močno nosilci glavnih partij, ki so prav tako prejeli za letošnje stvaritve najtoplejšo pohvalo. Zanimiva nova režija je dala predstavo, ki jo smemo šteti med naše izredno dognane operne uprizoritve. ŠPORT Spet obujamo spomine .. • Kako se nam je v športu godilo pred 20 leti — v juaiju in Juliju 1921? Dne 1. septembra t. L smo v eni pone-deljskih izdaj našega lista objavili daljši članek, v katerem smo nanizali — recimo kar odkrito zaradi tega, da smo nekako zamašili neizbežno vrzel v pravem ritmu športnega življenja sedaj — nekaj spominov na sezono iz leta 1921., ki je zdaj natančno 20 let za nami in nudi že samo zaradi tega marsikaj zanimivega za vsakogar, ki ga zanima šport in njegov razvoj od prvih početkov do danes, že pred 20 leti srno imeli s tem vprašanjem mnogo težav ln skrbi in tudi danes še niso odstranjene vse zapreke, zaradi katerih se naši športniki še ne morejo razvijati in izpopolnjevati, kakor jim je bilo dano in jim bo spet — tako upamo vsaj — ko bodo padle vse ovire, ki jih danes drže uklenjene v tako tesnem krogu. V onem članlcu smo poživili spomine na ||J!avne športne dogodke iz prvih dveh spomladanskih mesecev, danes pa nadaljujemo to zbirko z nekaterimi dodatki iz mesecev junija in juiija leta 1921. Tamkaj čitamo med drugim: In ko smo konec maja 1921 otvorili ono novo igrišče na Tyrševi cesti — kjer še dandanes uživamo vso žalost in veseije nad našim nogometom — se je v Ljubljani še bolj razmahnila ta borbena športna panoga. Nedeljo za nedeljo so se tresle mreže, od vseh koncev smo dobivali nove goste in prijatelje, toda glavno prizorišče vseh važnejših dogodkov na zelenem polju je bilo šs zmerom na starih tleh SK Ilirije — nasproti gorenjskega kolodvora. Nad dim smo se jezili, ki ga je pošiljala pivovarna včasi tudi ob nedeljah tja nad travnik, sicer pa je bilo vse naokrog še prav tako kakor takrat, ko je bila Šiška z Ljubljano vred ena sama dolga vas. Po hudem porazu, ki so ga ljubljanski izbranci v nogometu vtaknili za klobuk — ne prvič niti zadnjič — v Zagrebu — to pot je bilo kar 8:0 — je med prijatelji tega preklicanega usnja završalo vnovič, ko se je izvedelo, da pride v Ljubljano — čisto živa reprezentanca francoske nogometne federacije. Moštvo je spremljal takratni predsednik Fife Rimet in sploh onih svečanosti pred tekmo in po njej ni hotelo biti ne konca ne kraja. Na tekmi je bilo — reci in piši in ne pozabi — okrog 4000 gledalcev. L. 1921. na nogometni tekmi v Ljubljani! Rezultat sam — 5:0 za goste — je bil malo laskav tudi za takratno stopnjo slovenskega nogometa, fSodia kljub temu je bila publika — tako ugotavlja kritik — z našimi »povprečno zadovoljna, predvsem menda zato, ker od njih ni kaj posebnega pričakovala.« Danes seveda nismo več tako popustljivi! V juniju onega leta smo imeli v Ljubljani prav posebno prireditev, ki je ostala precej osamljena in je žal pozneje ni uspelo ponoviti nikomur več. Takrat pa je društvo telovadnih učiteljev organiziralo javno telovadbo srednješolske in me-ščanskošoLske mladine, na kateri je pod vodstvom posameznih učiteljev nastopilo okrog 1800 učencev in učenk v raznih prostih vajah in tudi v orodni telovadbi. Med tisoči gledalcev je bil takrat marsikdo prvič na športni odn. telovadni prireditvi in spet je bil storjen krepak korak za propagando športne in telesnov7~-ine misli Vzgledno delavni pa so bili oni čas naši kolesarji, ki so jih takrat vodili gg. Jaklič, Goreč in Gorjanc — razen tolikih drugih. Vsako nedeljo so bili na cesti; zdaj na Jesenicah, kjer so obenem položili temelje za prvo kolesarsko organizacijo, zdaj na Vranskem, kjer jim je na primer — kakor čitamo — nagajalo vreme v obliki »močnega protivetra in neprestanega divjanja prahu«, zdaj v Mariboru (kar 135 km daleč), kamor je startalo skoraj 50 dirkačev, pa spet v Novem mestu, kjer so se sestali po zvezdni vožnji z brati Hrvati in dali pobudo za ustanovitev novega kluba v dolenjski metropoli itd. To je bi'o življenje, bo dejal nestor Jaka, če ga vprašate danes za katero koli onih dirk! O atletih v poletnih dveh mesecih ni nobenih razveseljivih beležb. Nekaj so jih izpodbujali iz Športne zveze za razne važnejše nastope v jeseni, sicer pa so bili še v skromni manjšini in so se še borili z začetnimi težavami, ker so bili naši prvi atleti skoraj vsi tudi nogometaši obenem, pa so imeli že tam polne roke dela. Sredi junija so bile v Pragi Masarykove igre, kjer se je plasiralo nekaj Hrvatov in Srbov, tako Lukač iz Sarajeva s 629 v daljino, Gaspar in Lendič s 43.57 odn. 42.15 v kopju, Poluga in Gaspar z 31.58 odn. 28.86 v kladivu in Jovanovič z 12.49 v krogli. Prve dni julija se je Ilirija lotila izvedbe atletskega mitinga, prvega v sezoni. Nastopilo je — čujte in strmite — 68 tekmovalcev in 8 tekmovalk. Izide je treba motriti — tako ugotavlja takratni poročevalec — kot uspehe nogometašev, ki goje atletiko kot dopolnilni šport... Tako smo začeli in upali pač, da bo polagoma, tudi atletika dobila svoje mesto med športnimi panogami pri nas. Kakor vemo zdaj, je cilj dosegla, da celo daleč, daleč se je odmaknila od nogometa. Zaradi zanimivosti objavljamo nekaj takratnih rezultatov, ki so bili zadostni za zmago kakor n. pr. na 100 m: 12 (Perpar), v daljino 5.22 (Pretnar), v krogli 9.12 (isti), na 1500 m: 5:11.8 (Vidmajer), v višino: 1.49 (Beneš), na 400 m; 60 »k (Vidmajer), v disku: 27.22 (Bašin), v štafeti 4 X 100 m: 51 sek. (Ilirija). Težak je vsak začetek, dolga je pot do uspehov, takole je treba pomisliti včasih, kadar človek obiskuje današnje športne prireditve, katerih prvi po-četki segajo komaj za 20 let nazaj. Nekaj te poti imamo že za seboj, ne moremo pa se postavljati ob stran narodom, ki imajo vse drugačne tradicije. * To bodi spet nekaj odlomkov iz zgodovine slovenskega športa na straneh iz L 1921., saj so pri vsej skromnosti v teh burnih časih vendarle razveseljivi. L. S. TORINO • 1835 CORA-CORA 1'aperirivo di gusto moderno. Si prende con selz, speririv modernega okusa. Pije se s sodavico. Mali oglasi -beseda l —.60. uksa --6I ■s daianif aaslova tli •> iifro l 2.—. Hišnika brez otrok sprejmem za vilo na Mir-ju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17476-1 nekaj neželjsSsils sfogcdkov V nemškem nogometu so imeli zadnjo nedeljo dve odločilni srečanji v tekmovanju za Tschammerjev pokal. Dresdner SC, ki brani to lovoriko, je na Dunaju porazil Ad-miro s4:2(3:l),v Gelsenkirchenu pa je enajstorica Schalke 04 visoko odpravila drugega semifinalista, moštvo Holstein-Kiela s 6 : 0. Finalna tekma bo torej med Dresdner SC in Schalke 04, in sicer na dan 2. novembra v olimpijskem stadionu v Berlinu. Nemški rokometaši so imeli minulo nedeljo prvi nastop v inozemstvu, in sicer so nastopili proti Madžarom v Budimpešti. Domačini so ta dvoboj dobili z 11 : 8. Poročila pravijo, da je sodnik močno oškodoval goste. Na tekmi je bilo okrog 3000 gledalcev, med njimi tudi nekatere politične osebnosti. i ' i , Mednarodna nogometna tekma pretekle nedelje je bila edina v Bukarešti, in sicer med reprezentancama Rumunije in Slovaške. Rumuni so zmagali s 3 : 2 (2 : 1) precej tesno. Slovaki so tako v 14 dnevih izgubili že drugo mednarodno srečanje, saj so nedavno zaigrali že dvoboj v Zagrebu z 2 : 5. Zadnji dan teniškega dvoboja med Nemčijo in Hrvatsko za donavski pokal je Hrvatom prinesel obe točki, ki pa nista bili več pomembni za končno zmago na turnirju, ker so Nemci že po prvih dveh dnevih vodili s 3 : 0. V nedeljo je torej najprej Mitič po dramatični borbi, ki je trajala nič manj kakor tri ure in pol, premagal Kocha v petih setih, in sicer 3:6, 6:4, 4:6, 11 :9, 6 : 4. Zadnje igre med Henkelom in Pun- čecem — kdo ve, ali bi bil Punčec kos nemškemu prvaku — sploh ni bilo, ker je moralo nemško moštvo že oditi na vlak. Končni izid tekmovanja je bil torej 3 : 2 v korist Nemčije. Iz Spodnje štajerske Regulacijska dela pri Slovenski Bistrici. Za izšušitev močvirnatega ozemlja pri Slovenslu Bistrici je državna delovna služba najela 700 delavcev. Razen tega pride v Slovensko Bistrico od 50 do 60 ženskih delovnih moči, ki bodo zaposlene v raznih panogah. Slovenska Bistrica dobi novo športno igrišče. V načrtu je gradnja modernega športnega igrišča v Slovenski Bistrici, župan Arzenšek pripravlja velike športne tekme. Smrtna kosa. V mariborski bolnici je umrl gluhonemi Ivan Pinteršič iz št. Ilja. živinski sejmi v celjskem okrožju. Prehranjevalni urad političnega komisarja za celjsko okrožje je objavil poseben razglas na župane krajevne kmečke vodje, mesarje in prodajalce živine o ureditvi živinskih sejmov v okrožju. V Celju bo sejem vsako sredo (prvi je bil že preteklo sredo), v Ljubnem prvi ponedeljek v januarju, marcu, avgustu in novembru, v Šoštanju prvi torek v januarju, aprilu, juniju in novembru, v Braslovčah drugi ponedeljek v januarju, marcu, avgustu, oktobru in novembru, v Novi cerkvi drugi torek v januarju, marcu in septembru, v Slivnici prvo soboto v januarju, marcu, juliju, septembru in novembru in v Ko-strivnici drugi četrtek v januarju, marcu, juniju, avgustu, oktobru in novembru. Služkinjo vajeno vseh hišnih del, za takoi iščem. Plača dobra. Gasilska c. 15-1, Grčar. 17463-1 Brivskega pomočnika iščem. Nastop takoj, plača po dogovoru. Nlslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17456-1 beseda t —.60, taksa —.60. a daianje naslova tli u 5,-fr I 2.—. Gospodična 25 let, vsestransko inteligentna, tudi šivilja, prosi kogar koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujna pomoč«. 17479-2 Beseda L —.60, Uksa —.60. za dajanje naslovr ali za «ifr I 2.—, Srebrna lisica popolnoma nova, naprodaj pod ugodnimi pogoji. — Vprašati: modistka A. tekač, Vošnjakova ulica (nasproti gostilne Novi svet). 17431-6 Chianti vino prvovrstno, rdeče in belo, oddaja po ugodni ceni Niklsbacher, Tyrševa 36. 17464-6 Železno peč zelo dobro, za večji prostor, prodam. — Vprašati: Malgajeva 12, upravitelj. 17469-6 Otroške vozičke stare, športne, ie od Lir 80.— naprej, proda Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 17455-6 c«da l -.30. caksa -.6« ' latinit naslova tlj u iifrc t l.-s Kauč dobro ohramen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kauč«. 17473-7 Beseda L —.60, taksa —.60, »? 'name naslova ali u šifro l 2.—. Predam Gladnikovo zbirko 5 knjig, gramofon His Master's Voice zamenjam za damsko kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prešern«. 17481-8 Pohištvif Beseda L —.60. taksa —.60. >* daianie naslova ali u iifro l 2.—. Staro pohištvo modroce, postelje, omare, kredence, mize, ogledala in razno, proda Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 17454-12 Oblačitu "eseda L —.60. uksa —.60. za daianie aaslova ali za Iifro t 2.—. Moški plašč temnomoder, poceni prodam. Antolin, Sv. Petra cesta 49. 17459-13 Kapital Beseda L —.60. Uksa —.60, 73 daianje nasitiva ali za iirro l 2.—. Posojilo 25.000 lir na prvo mesto vknjižbe, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »25.000 lir«. 17461-16 Posojilo 130.000 lir na hipoteko na I. mesto nove dvonadstropne hiše v Ljubljani, v vrednosti 500 tisoč lir, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po dogovoru«. 17470-16 Dotrpel je po daljši težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Bedenk Rudolf vlakovodja drž. žel. v pok. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 16. oktobra t. 1. eb 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. oktobra 1941. žalujoči: MARIJA, soproga; RUDOLF, MIRA, FRANCI, VANDA, otroci in sorodstva Stanovanja Beseda L —.60, Uksa —.60, t* daianie naslova alt zs iifro l 2__. Enosob. stanovanje s plinom, v centru ali severnem delu mesu. iščem za 1. nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad par«. 17437-21a Samostojna gospa išče dvosobno ali manjše komfortno sUnovanie za takoj ali pa za pozneje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 17467-21 a TU >Ii mm Beseda l -.60. Uksa — .60. •> '"«nir naslova tli za (itro L 2. -. Opremljeno sobo oddam boljšima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17457-23 Opremljeno sobo cddam ves dan odsotni osebi. Ogled od 10. do 15. ure. Bezrukov, Mestni trg 17-111. 17458-23 rteseda L —.60. Uksa —.60. i* laianie aaslova ali ta iifro L 2__. Novoporočenca iščeta prazno sobo s souporabo kopalnice. Event. tudi s kuhinio. Rabim U-koi ali 15. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri m točni plačnik«. 17433-23a Opremljeno sobo s souporabo kuhinje, išče zakonski par za takoj. Po-rudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni plačnik 99«. 17475-23a Opremljeno sobico išče gdč. za takoj proti U-kojšnjemu plačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17472-23a Lokali Beseda L —.60, uksa -.60. za daianje naslov ali ca iifro i > — Lokal oddani ▼ Prešernovi ulici* Poizve se dnevno od 1. do 2. ure: Vidovdanska 3. 17443-19 rteseda L —.60. uksa —.60. 'M daianie naslova ali za iifro L 2.— Nadstropno hišo s sončno lego, v okolici Jegličeve, Fiignerjeve, Fri-škovec ali drugje, tudi polovico hiše, kup:m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijeten dom 99«. 17465-20 Glasbila »eseda l —.60. uksa —.60 '-» daianie aaslova ali m iifro L 2.—v Klavirsko harmoniko železen štedilnik in otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 17477-26 Beseda L —.60, uksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 2.—. Jabolka po L 1.50 io 2.— liri kg dobite vsako množino v Javnih skladiščih Balkan, Tyrševa 33. Naročena jabolka v trgovini Lavrič, Toplice, dobite v skladišču. — Lavrič & Štrumbelj. 17474-34 "eseda L —.60, uksa —-6C. daianie naslova ali u iifro I 2,— Ali bo srečna zakonska, družabna ali poslovna zveza, zanesliivo razodene horoskop zadevnih oseb. Pojasnila in posveti brezplačno. »FATA« astrološka posvetovalnica, Ljubljana, palača Cralike, poleg hotela Metropol. Psihografolog Globočnik Feliks, Ljubljana, Sv. Petra cesta (Hotel »Lioyd«), sprejema stranke dnevno od 10. do 12. in od 13. do 19. ure. Svetuje v vseh življenjskih vprašanjih. Strogo znanstveno delo, diskrecija zajamčena. 17480-31 Živali Beaeda L —.60, uJtaa —M. za daianie naslovi m iifro L 2.—. Izgubila se je lovska psica »Asu«. Na| se jo odda proti nagradi dr. Rantu, Gajeva l-II. 17478 27 PREMOG DRVA — nudi i Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna PIANTE da frutto, da giardino, da boseo. Catalogo gratis. SBI-DITTA RAFFAELO FEDI PISTOIA SADIKE za sadovnjake za vrtove za gozdove Brezplačni katalog INSERIRAJ V ttJUTRU"! RAPPRESENTANTE esperto, attivo, introdotto, cercasi da importante Fabbrica apparec-chl radiologici - elettromedicali - dentali. — Scrivere a ZASTOPNIKA izkušenega, delavnega in dobro uvedenega, išče večja tovarna radioloških aparatov, priprav za električno zdravljenje in zobo-tehniko. — Poundbe na naslov: SANITAS — Milano (Crescenzago) Via Fabbri 27 Inserati w JUTRU" imajo ve lk uspe S) f Naš najdražji, predobri oče, dedek in tast, gospod JULU POLEC dvorni svetnik v pokoju je danes zjutraj v častitljivi starosti 90 let v Gospodu zaspal. Plemenitega pokojnika položimo k večnemu počitku dne 16. oktobra na domačem pokopališču na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 23. oktobra ob 8. uri v stolnici Sv. Nikolaja v Ljubljani. V Kamniku, dne 14. oktobra 1941. Dr. JANKO in dr. JULIJ, sinova; dr. i ur. ANKA, vnukinja — EIARIJA, sinaha ZAHVALA Vsem, ki so mi s svojim sočustvovanjem lajšali neizmerno bol ob smrti mojega nepozabnega očeta dr. iur. et h. c. METODA DOLENCA univerzitetnega profesorja i. t. d. se najiskreneje zahvaljujem. Prav posebno pa velja moja zahvala gg. dr. Fabhriju, zastopniku eksc. Visokega Komisarja in dr. Carraju, zastopniku eksc. prosvetnega ministra, dalje preč. g. duh. svetniku akademiku F. S. Finžgarju in ostali preč. duhovščini, govornikom, ki so počastili spomin blagega pokojnika: g. predsedniku Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Nahtigalu, g. rektorju univerze prof. dr. M. Kosu, g. dekanu pravne fakultete prof. dr. H. Steski, g. podpredsedniku društva »Pravnik« univ. prof. dr. R. Sajovicu in zastopniku slušateljev juridične fakultete S. Vilfanu. Najtoplejšo zahvalo dolgujem tudi ostalim gg. predstavnikom oblastev in korporacij, dalje akademskemu pevskemu zboru, vsem darovalcem vencev in prekrasnega cvetja ter vsem in vsakomur, ki so nepozabnega pokojnike spremili do groba. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 17. t. m. ob 8. uri v Križankah. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1941. Mag. pharm. MARIJA DOLENC in ostalo sorodstvo J. Marquand HVALA iOSPOD NOTO! »Zabavate me, ker moram znova misliti na vse najine bistroumne razgovore o poteku zgodovine,« je nadaljeval. »Soglašala sva se v tem, da ne more nihče izpreminjati dogodkov, in evo, nocoj ste jih poskusili izpremeniti. Dasi priznavate jalovost svojega prizadevanja, ste se vendar zavzeli za to dekle. Za človeka je zmerom nevarno, ako v svojem zanimanju za ljudi posega preko rodbinskega kroga. V rodbini je treba doprinašati neke žrtve, zunaj rodbine pa nikakor ne. Namesto da bi pustili dogodkom njihovo pot, ste jih poskusili zajeziti.« Spet je srebnil požirek čaja, nato pa izvlekel pahljačo, črnozlato kakor lak stolov, ki sva sedela na njih, in se odmerjeno popahljal. Priznati sem moral, da so se njegove besede ujemale z resnico. Namesto da bi se pustil nesti, sem se boril proti toku, a zdelo se mi je, da zdaj, ko sem začel, ni drugega izhoda. Knez Tung je pahljačo s kratkim udarcem zaprl. »Najbrže upate, da vam lahko pojasnim, kar se je zgodilo?« je vprašal. »Ne morem vam veliko povedati. Marsikaj je takega, da ne razumem. Ne razumem, kaj ima ta stvar opraviti s slikanico. Ali jo imate tu? Jo lahko vidim?« Črna halja mu je rahlo zašelestela: ko je vstal. Vzel je zvitek z mize, na kateri so stale čajne sko- delice, in ga odnesel na drugo, prazno mizo, nekaj korakov v stran, kjer so dajale pisane svetilke več svetlobe. Obrnil sem se in pogledal Noro. V hotelu se je bila zaradi te slikanice močno razburila, zdaj pa je ravnodušno opazovala gibe kneza Tunga. Njegova postava pri luči svetilke je tvorila sliko, ki jo je bilo zanimivo videti. Rumeni sij sveč je poudarjal spreminjasti vzorec njegove črne halje. Ves zaverovan se je sklonil nad mizo; kot poznavalec je ogledoval umetnino, kakor se spodobi mandžurskemu plemiču, čigar rodbina je skozi mnogo pokol en j podpirala umetnost. Njegovi prsti so nežno razvezovali trak, ki je držal zvitek, in vsa njegova pozornost je bila uprta v svilo in papir. »Brokatna prevleka je dobra,« je rekel, nato pa spretno začel odvijati slikanico. Pristopil sem in mu pogledal preko slokih ramen. V načinu, kako so izdelane te zvite slikanice, je nekaj teatralnega — nekaj, kar nas spominja presledkov med gledališkimi predstavami, preden se zastor dvigne in odkrije prizornico. Prvi del, ki ga odviješ, je za las podoben zastoru iz belega papirja. Knez Tung je spretno obračal zvitek v rokah. Nazadnje se je pokazal prvi prizor. Ko sem ga ta mah znova gledal, so se mi zdele barve in tehnika še dragocenejše kakor prvič. Začetek je tvorila kitajska gorska panorama in njeni otenki bi se bili zdeli vsakomur neverjetni, kdor ne bi bil videl fantastičnih oblik gora pod čistim in hkratu mrkim kitajskim nebom. Zame, ki sem poznal kitajsko pokrajino z njenimi zelenimi, temnorjavimi in safirnimi toni, pa niso bili pretirani — narobe, bili so značilni za nekakšen nežen, popoln impresionizem, ki mu vsa stoletja ne morejo vzeti veljave. Kakor sem prej rekel, razumem o slikariji dovolj, da sem vedel: ta zvitek je bil umetnina prvega reda. Vendar nisem bil pripravljen na reakcijo, ki jo je pogled na slikanico zbudil pri knezu Tungu. Ob pojavljenju prvih centimetrov slikanice sem videl, kako so se okrogla ramena kneza Tunga zdrznila. Njegovi prsti so izpustili zvitek, ki se je z naglim šumom zaprl. Vzravnal se je in se tako nenadno obrnil k meni, da sem že po tem gibu spoznal, kolikanj je razburjen. »Kaj pa je?« sem vprašal, a knez je bil v tem deloma že obrzdal svoje začudenje. »To je izvrstna slikarija,« mi je rekel z glasom, v katerem sem opazil nov, čuden poudarek. »Poznavalcu, kakršen ste vi, ni treba praviti, da spada v eno izmed najboljših dob kitajske umetnosti. To slikanico poznam od prej. Dvakrat sem jo že občudoval v svojem življenju. Vem, da je delo cesarja Sunga in da spada v vrsto osmih slikanic... čeprav je bila že pred davnim časom ločena od ostalih sedmih. Tri sto let je ležal ta zvitek med zakladi samostana Nebeške dobrohotnosti v dolini Vu Tai. Ste vprašali gospodično po kakih tozadevnih podrobnostih? V vsej stvari je nekaj sumljivega, da veste.« Knez Tung je vzel pahljačo, ki jo je bil položil na mizo, in jo odprl. Slutil sem, da hoče s tem pridobiti nekaj sekund za premislek in pomirjenje. Ko je spet izpregovoril, sem videl, da je bila moja domneva pravilna. »Bojim se, da tiči za tem nekaj zelo sumljivega. Nekaj, kar mi ni všeč. Če se je slikanica pojavila na tukajšnjem trgu, zadeva ne more biti v redu. Opata poznam prav dobro; moja rodbina je imela navado, poklanjati njegovemu samostanu darila. Opat je imel to slikanico v velikih čislih. Če je zdaj prišla na trg, je to znamenje, da je bil samostan oropan in zvitek odnesen.« »Kaj pravi?« me je vprašala Nora Jqyceova. »Ali mu je slikanica všeč?« Krenil sem skozi sobo in obstal poleg nje. Če je bil zvitek del roparskega plena, tedaj se mi je zdelo, da vem, kdo ga je odnesel; vprašal sem se le, ali tudi ona ve. »Prav bi bilo, da bi povedali, kar veste,« sem ji rekel. »Kje in kdaj ste slišali govoriti o tej slikanici?« »Kaj vam je mar?« mi je Nora vrnila vprašanje za vprašanje, hkratu pa se je v vidni zadregi zganila na svojem lakastem stolu. »Prav to hočem preveriti. Pametno bi bilo, da mi poveste vse, kajti v nasprotnem primeru bi moral prositi policijo za podatke. Nacionalistična vlada skuša ubraniti, da bi se takšne umetnine izvažale iz Kitajske. Zdaj se mi zdi, da slutim, kaj delate v teh krajih. Škoda, da nisem že prej uganil. Ali niste nakupovalka za kak muzej, gospodična Jpyceova? Ste mar zaradi tega ostali več mesecev v Pekingu? Če je tako, tedaj moram priznati, da ste kar dobro jadrali, pa naj mi bo vaš posel še tako malo všeč. Ali hočete govoriti odkrito, ali vam je ljubše, da pride zadeva v javnost?« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni deJ je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani