Leto V.
V Celju, due 27. maja 1910.
St. 21.
Ishaja Tiak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati e» natio?: „SKarodisS List" v Celie. — Reklamacije so požtnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K. ssa poi leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto n K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — ^©ssawiaìsnis šte«8»ka stene SO wäm.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
V nedeljo, 29. maja v Slo ven j gradeč!
Kmetje! Obrtniki! Delavstvo!
Določiti imate naslednika Vašemu nepozabnemu poslancu, prerano umrlemu Vašemu zagovorniku Vinku Ježovniku! Zato prihitite v nedeljo, 29. t. m. 0t> 2. liri popoldne Y Narodni (lom y Slovenj gradeč, kjer se vrši velik shod volilcev, na katerem se postavi kmečki kandidat za okraje Slov. Gradec-Marenberk-Šoštanj-Gornjigrad. Pokažite, da še živi v Vas svobodna kmečka misel ter odločna volja voliti po svojem prepričanju in ne od politiku-joče duhovščine Vam nakomandirano osebo!
Pred nadomestnimi državno-zborskimi volitvami.
Zaupni sestanek v Velenju..
L. 1907 so se vršile v prvič državnozborske volitve na temelju splošne in enake volilne pravice. Poprej, v časih sloge in miru med spodnještaj. Slovenci, smo stali pod previdno prikrito duhovniško komando — od 1. 1907 pa odkrito. In moramo reči, da je boljše tako: kajti zadostovala so bora tri leta, da so spoznali tudi oni, ki so dvomili na naših besedah, kam vodi klerikalna politika. Doma v gospodarskem oziru največja depresija vsepovsod, draginja je narasla do neznosnosti, vinoreja se bori obupno za svoj obstanek, lesotržcem so zaprte balkanske dežele; k vsemu temu so se pridružili sramotni politični neuspehi klerikalne večine v slovenskem zastopstvu v Gradcu in na Dunaju. Še nikoli ni bil pritisk nemške vlade in politike večji, nikoli ni nemštvo in rene-gatstvo drznejše dvigalo svojih glav na Sp. Štajersko ko baš sedaj, ko imamo klerikalce na krmilu. Kako se tudi ne bi nemštvo jačilo, če je ugleden nemški veleposestnik v Savin. dolini pred dobrima dvema mescema ob priliki nekih občinskih volitev dejal: »Mi smo vendar tajno s klerikalci zvezani!« K političnim neuspehom na zunaj so se pridružile razne nevesele prikazni na znotraj : klerikalci so upe-ljali politiko nasilja, dobičkarije in demagogije; v njihov politični voz se je vpreglo nekaj mož, ki so nekdaj baje iz globokega prepričanja obsojali klerikall-zem in pljuvali na iste »verske svetinje«, katere danes za denar in časti branijo. Množica je še za take prikazni slepa — saj živimo v naši dobi jako naglo in pozabimo danes, kar smo videli včeraj. Ali množi se število onih, ki spregledujejo in če smo izgubili iz na-
prednega tabora tuintam kak pleve, se množi število klenega in čistega zrnja.
V okraju, katerega je doslej zastopal nepozabni naš Vinko Ježovnik, se vrše v pondeljek, dne 4. julija nadomestne državnozb. volitve. Ježovnik je bil vzgled poštenega, za blagor svojega stanu in naroda vnetega moža, ni pa bil zgled političnega dobičkarja. Ježovnik je bil vtelešena misel kmečke neodvisnosti, politične samostojnosti — in načela naše stranke kakor njegov spomin so vodila 22. t. m. zaupnike na sestanku v Velenju, kjer se je sklenilo, da poseže Narodna stranka na vsak način v volilni boj.
Zaupni sestanek se je vršil v Ježovnikovi gostilni. Udeležili so se ga sami odlični strankini pristaši iz vseh okrajev volilnega okoliša. Oni, ki zaradi velike oddaljenosti in slabega vremena niso mogli priti, so pa naznanili svoje misli in želje pismeno. Sestanek je otvoril g. dež. posi. dr. Kukovec, omenjal njegovo važnost in kratko ter jedrnato razmotrival vprašanja, ki so imela priti v poštev. Povdarjal je, da je ta sestanek priredil strankin izvrševalni odbor za to, da se poduči na licu mesta o mišljenju volilcev glede nadomestnih volitev. G. uredhik Lesničar je podal kratek pregled najvažnejših zadev, ki so prišle v drž. zboru v razpravo od 1. 1907 do letos. Konstatiral je, da klerikalci navzlic razmeroma lepemu številu svojih mandatov niso niti najmanje spolnili svojih obljub, katere so dali v volilnem boju. Govorili so še gg. Iv. Verdnik, Pahernik, Vodušek, Košan, Jakob Vrečko, dr. Kukovec i. dr., na kar se je na podlagi pismenih in ustmenih izjav enoglasno sklenilo, da se postavi v tem okraju napreden kandidat. O osebi bode odločil shod volilcev, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 29. maja v slovenjegraškem Narodnem domu.
Protestni shod na Polzeli.
Na Polzeli, 23. maja. .
Nemški »Schulverein« je stegnil svoje zmajeve kremplje tudi tod sem, da okuži s svojim strupom i Savinsko dolino. Pravočasno smo izvedeli za njih nakane ter sklenili — združeni, brez razlike strank
—	skupno delati z vsemi močmi proti temu, da se ta napad na našo narodno lastnino in na naše najsvetejše svetinje ne izvrši. S tukajšnjim župnikom smo stopili v eno trdno vrsto, da razbijemo in uničimo v povoju, kar bi rodila vsenemška, židovsko-prote-stantska zmija. Strinjal se je župnik s tem, da pustimo vsako strankarstvo na strani in da združeni pre-ženemc te pogubonosne sence, ki so jele strašiti pri nas. In tako smo določili, da skličemo — združeni -— velik, vsesavinski protestni shod, ki naj bi bil nekak stari slovenski tabor cele doline in to — sporazumno
—	29. t. m. Poročalo se je na merodajne strani in priprave so bile v teku, da bi res mogočnost in mogočni jek tega shoda priril do src slehernega Slovenca in do ušes slehernega onih, ki tega jeka ne bi bili veseli. —• Pa, mi smo delali in pripravljali za 29. t m., a v Mariboru so proti volji združenih Polzelanov napovedali shod kar na svojo pest in na 22. t. m.
Shod se je vendar vršil ob veliki, za Polzelo res častni udeležbi domačih mož in žena, ki so z navdušenjem manifestirali za slovensko šolo ter z naj-odločnejšo protestno resolucijo soglasno zavrnili u-sivljivce ter jim mogočno zaklicali: roke proč od naših narodnih svetinj, roke proč od največjega našega zemlje, ker tujci ste tu in nimate pravice stegati svo-zaklada, naše dece, roke proč od naše slovenske jih krempljev po tem, kar ni vaše! Tod je slovenska zemlja, tod smo mi gospodarji! Živeli smo brez vas preje srečno in zadovoljno, še srečnejše in mirneje pa v bodoče, če izginete nazaj tja, odkoder so vas poslali delat zgago, nemir in sejat narodnostni prepir.
Zašumelo je po dvorani: živela slovenska šola, proč s ponemčevalnico in schulvereinsko raznarodo-valnico! Schulvereina ne maramo, ne njegove šole!
Živeli zavedni kmeti! Polzela je bila, je, in ostane slovenska!
JZ političnega stfeta.
Štajerski deželni zbor pred jesenjo ne bo sklican. Tako se poroča iz Gradca. Baje ne namerava vlada nobenega deželnega zbora pred jesenjo sklicati.
LISTEK.
Vse je v krvi.
Srbski spisal Sima Matavulj. — Poslovenil V. G.
(Dalje.)
»Gospodu dr. Antoniju Š-iču, občinskemu zdravniku.
»Te dni vas je skupščina hrvatske čitalnice izbrala za predsednika in vi ste sprejeli predsedstvo. Vemo, da se vam s formalne strani tega ne sme zameriti, ker je društvo zakonito ustanovljeno in ker mu je vlada pravila potrdila, ali mi vemo zaupno tudi to-le: da se v društvu goji slogi raznih narodov, ki živijo v občini, protiven duh in dosledno za interese države pogubna misel.
»Radi tega je odločil občinski svet v današnji seji, da vas službeno pozove, da se ali odrečete predsedstvu hrvatske čitalnice, ali občinske službe.
»Vsekakor pa naznanite nemudoma pismeno.«
Tu nastane burja v dvorani.
—	To je pobilo! ... To je klevetanje in izzivanje! ... Tožiti jih treba!... Ne, na drug način jim moramo pokazati zobe.
Toni je čakal, da se je hrup polegel in je na to rekel:
—	Prosim vas, čujte sedaj moj odgovor, ki je seveda hrvatski:
»Občinski upravi.
»Ni res, da se v naši čitalnici goji slogi raznih narodov naše občine protiven duh, ampak v njej se goji hrvatski duh, protiven nepravičnemu tujskemu nasilju, osobito laži-italjanskemu.
»Ni res, da dela naše društvo kakorkoli proti
interesom države. To je nizkotno obrekovanje, za katero se bode laži-italjanski občinski svet zagovarjal pred sodiščem.
»Zali me misel, da bi bil zmožen se odreči svojih državljanskih pravic in patriotskih dolžnosti od straha, da ne izgubim mesta občinskega zdravnika. Ali »vsak meri hlače po sebi.«
»Ne odrekam se torej službe občinskega zdravnika, a ostajam predsednik čitalnice in smatram za veliko čast, da sem s tem odlikovan.«
Med poslušalci je zopet začelo valoviti samega veselja. Vzkliki »živel dr. Antonij!« niso hoteli ponehati.
—	To je torej nemudoma moj odgovor! Jutri bode naš sluga odnesel to pismo prav rano.
Krog njega se je zbrala gomila ljudij. Vsakdo mu je hotel stisniti roko.
—Imam predlog, prosim, poslušajte ga, saj je kratek! pravi mlad profesor.
—	Cujemo! poslušamo!
—	Čujte! To je prvi javni nesramni napad na naše društvo, a odbili smo ga častno, oziroma naš predsednik. Sicer pa dolgujemo innogo svojemu mlademu predsedniku in jaz predlagam, da se jutri zvečer vrši tu pojedina njemu na čast. To bode ob enem pokazalo protivnikom, da nas bodo njihovi napadi našli vedno složne in pripravljene. Ga sprejmete?
—Da, se sprejme!... Živel!... Živel predsednik ! ...
Drugi dan je tiste ure sedel Toni na čelu dolge mize. Na levi strani mu jc bila Jelica, na desni njena mati, a do konca stopetdeset odličnih meščanov in gospa. Ko je prišel čas za zdravico, si je natočil Toni malo čašo, vstal in izpregovoril:
—	Gospoda, jaz nisem zgovoren, ali ko bi tudi bil, ne bi mogel vsega dopovedati, kar čutim. Izrazil bom to na drug način. Vsi veste, da jaz še nikoli nisem okusil vina. To je prvo, ki ga bom izpil in pijem ga s klicem: da živi naš narod!...
Iz vseh grl se je burno odzvalo: Živel!, ali v istem trenotku se je začulo pod okni žvižganje, rjovenje, lajanje in vsakovrstni grdi klici.
—	Morte agli Slavi!.. Abasso la Croazia!... Viva l'Ungheria, viva, eljen! (Smrt Slovanom! Naj pogine Hrvatska! Živela Ogerska, viva, eljen!.. )
Mladeniči so zleteli na ulico, kjer so jih obsuli s kamenjem, ali v rokah nekaj napadenih mladih ljudij so se zasvetili noži, bodala in ... prelila se je človeška kri...
*
In zopet je poteklo nekaj let.
Reko so nazvali »madjarsko primorje«. Na Reki se je utrdila madjarska uprava, začeli so odpirati madjarske početne in srednje šole in povsod so na javnih poslopjih namestili nad italjanskimi napisi tudi madjarske.
To se je zgodilo kar tako čez noč.
Nekega jesenskega dneva je brzel vlak skoz dež in veter od Karlovca proti Primorju. Cesto se dogaja, da ta železnica ne privede niti jednega potnika na Reko, a takrat jih je izstopilo nekoliko iz tretjega razreda, iz drugega pa le eden.
Bil je visok, kostnat, hrapavega lica in se je napotil hitrih korakov k veliki kavarni kraj morja, ki je oddaljena četrt ure od kolodvora. Gredoč je mrko gledal madjarske napise in vsakokrat se je zdrznil, če je zaslišal madjarski glas. Ko je prišel na obalo, se je še le imel čemu čuditi. Skoz vedrino je sijalo solnce in pripekalo kakor sredi plavža, tx pred veliko
Iz državnega zbora. Poslanska zbornica je dne 18. t. m. v prvem čitanju sprejela vladno predlogo o novi veteranski postavi in jo izročil brambnemu odseku v pretres. Po tej vladni predlogi postanejo ve-teranci čisto erarična uredba. Ustanoviti se namerava c. kr. veteranski kor, v katerem bi se združila vsa veteranska društva; ta bodo smela nositi na svoji zastavi državnega orla in veterani bodo lahko imeli bodala in sablje kakor vojaki. Odborniki društev bodo dobili kakor častniki in podčastniki primerne naslove. Tudi bodo smela društva imeti trobento in boben. V svrho priprave za vojno bodo društva gojila telesne in strelne vaje s pomočjo državnih podpor. Tudi se bodo smeli veteranci pod gotovimi pogoji sprejemati v bolnišnice in jih bodo zdravili vojaški zdravniki. Olajšalo se bo članom tudi zavarovanje proti bolezni in pa glede pogrebnih stroškov. Ta veteranski kor bo podvržen domobranskemu ministerstvu. Ce bo obveljala ta postava, ne bodo smela obstajati veteranska društva izven -tega kora.
V proračunskem odseku se je poslanec dr. Ploj lb. t. in. zavzel za regulacijo Drave v ptujskem okr. in je zahteval takojšnje nadaljevanje in izvršitev za-početih del. Dalje je zahteval za Sp. Štajersko državno obrtno šolo. Poslanec Korošec pa je zahteval gradnjo ceste iz gornje Sav. Doline v 2el. Kaplo na Koroškem. — Odsek za premeno poslovnika je sprejel predlog dr. Šusteršiča, naj se ne sprejme vladni načrt, ampak naj se izdela novi. — V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o proračunu. — V proračunskem odseku se je s 24 glasovi Slovanov proti 17 nemškim glasovom sprejel predlog češkega posi, dr. Kramära, naj se pri letošnjem ljudskem štetju v tozadevne pole pri vsaki osebi poleg občevalne-g a jezika zapiše tudi njen materinski jezik in naj se izdajo stroga naročila, da se tozadevno na nikogar ne bo uplivalo. Če se bo to pravično izvedlo, bomo vendar enkrat tudi uradno vsaj prilično mogli
doznati pravo število Slovencev, t
Angleškega kralja Edvarda VII. so 20. t. m. ob
velikanski udeležbi pokopali. 35.000 vojakov je moralo vzdrževati red in vendar se je prigodilo na tisoče nesreč. 51 vladarjev sveta se je udeležilo pogreba.
Pri volitvah v deželni zbor Bosne in Hercegovine, ki so se vršile dne 18. t. m. v kmečkih občinah in 23. t. m. v mestih, so pri Hrvatih prinesle sijajno zmago nad nasilno klerikal, politiko nadškofa Štad-lerja, ki je bil učitelj ljubljanskega škofa Jegli-ča.
Hrvatski sabor je sprejel novo volilno postavo, s katero se bo pomnožilo število volilcev od okrog-50.000 na 220.000.
V Belgiji so se vršile minulo nedeljo volitve v parlament. Volilo se je novo polovico poslancev, to je 85. Od teh je bilo doslej 50 klerikalcev, 23 liberalcev in 12 socijalistov. Sedaj je pa bilo izvoljenih 49 klerikalcev, 23 liberalcev in 13 socijalistov. Klerikalna večina v parlamentu, ki je doslej znašala 8 glasov, bo znašala odslej le 7. Klerikalci lezejo v Belgiji navzlic temu, da so celo državico popolnoma počrnilj, stalno navzdol.
Repatica in klerikalna obštrukcija. Hudomušni slovenski kmfit nas vpraša, če ni mogoče vplivala repatica na uaše klerikalne junake v deželnem zboru v Gradcu, da so pometali puške v koruzo, češ udajmo se v voljo najvišjega generala Korošca ter ostanimo pokorni duhovščiui ìil nemškemu nasilstvu. Udati se v voljo božjo, to je itak že od nekdaj najboljši recept klerika-lizma. Tako je n. pr. ista repatica 1. 837. Leopoldu I. povzročila tak strah pred smrtjo iu za vladarsko žezlo, da je poklical duhovnike iu škofe na pomoč. Svetovali so mu cerkve zidati, samostane ustanavljati ter se v voljo Najvišjega udati.
Repatica je izginila, svet pa je ostal cel. Naši naročniki, ki nam še niso poslali naročnine, ker so mislili, da s propadom sveta itak prenehajo vse njihove obveznosti, naj nam pošljejo zdaj naročnino čim prej, ker zemlja je ostala, kakoršna je bila prej, in ž njo tudi naš list.
Kako pišejo klerikalni listi o učiteljstvu. Nabrali
smo iz zadnje številke »Straže« sledeči duhteč šopek psovk na naslov učiteljstva: korumpirana masa egoističnega liberalnega učiteljstva, umazani izdajalci, liberalna banda, samopašno in samogoltno učiteljstvo, brezvestni izkoriščevalci, mlečnozobi liberalni učiteljski pobje, kilavi frakarji, liberalna tolpa, ki se ponuja kakor propala ženska nemškemu frajzinu (Im Hause des Gehängten darf man nicht vom Strick sprechen, kmečka zveza! Op. uredn.) ita. Prosimo, tako pišejo klerikalni duhovniki in profesorji. In s takimi izrazi se — brani pri nas sveta vera ter slovenske narodne svetinje! Mislimo, da bode klerikalne kmete sram svojih voditeljev!
Pozor, trgovci ! Poročali smo, da smejo biti trgovine odprte od 5. ure zjutraj do 9. ure zvečer; to pa se ne računa tudi, da smejo biti med tem celim časom odprte, ampak sme znašati delavni čas samo največ 13 ur. Ako se torej trgo vina odpre ob 5. uri zjutraj, sme biti odprta samo do 6. ure zvečer. Ako pa žeti kedo imeti trgovino odprto do 9. ure zvečer, tedaj sme odpreti še le ob 8. uri zjutraj. Cez 9. uro pa na noben način ne sme biti odprto.
Velika nevihta je v noči na 21. t. m. divjala krog Weiza na Vzhodnem Štajerju. Utrgal se je oblak, reka Raba je silno narasla in v gorski soteski Raabklamu, kjer zida tvrdka Bnss veliko elektrarno, je odnesla barake, v katerih so spali delavci, večinoma Hrvati. Veliko delavcbv je utonilo. Tvrdka Buss. ki pa je mnogo sama kriva, ker je premalo skrbela za varnost, ima škode krog 30 tisoč kron.
Bernjo na piščance bodo uvedli v okrajih Gornji. grad. Šoštanj Sloveenjgradec in Marnberg. Vprašate, zakaj? No — po župniščih bode sedaj hodil kandidat Verstovšek in pa različni duhovniški agitatorji. Treba jim bode posireči — in zakaj bi potrebnih piščancev ne dali kmetje, če se gre za njihov blagor?
Denarne pošiljatve izseljencev v domovino. — Severnoamerikanski izseljeniški svet v New Jorku poroča, da pošljejo naseljenci v Severni Ameriki vsa ko leto krog 1,375 miljonov kron v staro domovino. Od teh gre: v Italijo 85 milj. dolarjev, v Avstrooger-sko 75 miljonov, v Rusijo 25 milj., v Nemčijo 15 miljonov itd. Ti podatki seveda niso točni, ker se bavi s pošiljanjem denarja v staro domovino 2300 zasebnikov, ki niso podvrženi državni kontroli ter na ogromno škodo naseljencev špekulirajo z izročenimi jim denarji.	\ <v,
Iz politične službe. Prestavljen je okr. glavar Weiss pi. Schleussenburg iz Ptuja v Maribor; v Ptuj pritje za glavarja okr. komisar dr. Eugen Neto-liczka.
Otroci, ne tekajte za mladimi ptiči! V sredo dne 18. t. m. popoldne je 16 letni viničarski sin Franc Brlič v Gornjem Dupleku hotel z nekega hrasta vzeti mläde vrane. Brlič je pa padel pri tem z drevesa in si stri levo roko. Svojo neprevidnost obžaluje sedaj Brlič v bolnišnici.
Poletni tečaj za sadje- in vinorejo se vrši od 13. do. 18. funi ja na deželni vino- in sadjerejski šoli v Mariboru.
Spremembe v sodni službi. Sodnik dr. Arnold Mally je prestavljen iz Slov. Bistrice v Ptuj, sodnik dr. F. Rakovec iz Maribora v Slov. Bistrico.
Nemški divjak. Dne 17. januarja t. 1. se je sprehajala Treza Kocraut s svojo nečakinjo Snhač na hodniku bolnišnice usmiljenih bratov v Gradcu. Razgovarjali sta se slovenski. To ni bilo po volji
51 letnemu mesarju, pristnemu „Nemcu" Hajeku. „Držite gobec", je vpil ta surovež nad staro revo, „tukaj nimajo Slovenci ničesar opraviti!" Stara Kocmut mu je odgovorila, da to nikogar nič ne briga kako ona govori s svojo sorodnico. Nemška surovina Hajek pa je na to Trezo Kocmut tako ' močno sunil na tla, da si je zlomila ramo. Surovež je bil obsojen vsled tega le na 150 K globe, oziroma 15 dni zapora, 100 K plačila za bolečine in 48 K za zgubo zaslužka cer v plačilo sodnih stroškov. Za tako surovost je to vse premalo! Značilno je, da imenuje „Grazer Tagblatt" ta slučaj nemške surovosti „ein windischer Fall". Ko bi kak Slovenec kaj takega napravil Nemcu, to bi vam bilo krika in vika po nemških časnikih o slovenski surovosti.
Varaždinske toplice je obisualo do 4. majnika 415 oseb. — Opozarjamo slovenske goste, da je skrajno neokusno navajati slovenska imena svojih domačih krajev v imeniku — hrvaških toplic nemški.
Celjski ofcraj.
Gostovanje članov ljubljanskega gledališča v Celju. Dne 28., 29. in 31. majnika gostujejo člani ljubljanskega gledališča v Celju in sicer prirede dne 28. najboljšo noviteto letošnje sezone »Sebastijan, veliki knez Georgijski«, dne 29. igro »Črni madež«, dne 31. pa pevski večer z jako raznovrstnim programom, na katerem je tudi igra »Brat Sokol«. Za danes opozarjamo samo na to, da sodelujejo na vseh treh večerih najboljše moči ljubljanskega gledališča in da se nam torej nudi prilika, videti izvrstno uprizorjene najboljše igre. Vstopnice so že naprodaj v predprodaji v Zvezni trgovini v Celju in je dobro, si jih pravočasno zasigurati. Več še pravočasno.
Ljudsko knjižnico v Sokolskem domu v Gaber-jih, ki je last kluba napr. akademikov, posetil je preteklo nedeljo tisoči obiskovalec, ki je bil s primernim darilom obdarovan. Gotovo lep uspeh za knjižnico, ki posluje še le 3A leta! Knjižnica je odprta vsako nedeljo predpoldne.
Sokolski zlet v Gaberje pri Celju. Kakor je naši javnosti že znano, se namerava letos vršiti slovesna otvoritev »Sokolskega Doma« v Gaberju pri Celju. Slavnosti bi se udeležila vsa slovenska sokoLska društva po svojih odposlancih, a tudi čeSki, hrvaški in srbski gostie. Komaj se je začelo govoriti o tej slavnosti, je začelo glasilo celjskih »Nemcev« silovito hujskati proti tej slavnosti; pisalo je tako hujskajoče, da se je celo celjsko državno pravdništvo čutilo pri-morano, enkrat zaradi tega list konfiscirati. Dosedanji dogodki kažejo, da v Celju še niso nikoli zakrivili in delali nemirov Slovenci temveč vedno različna nemška sodrga, deloma iz Celja, deloma iz Maribora in drugih zunanjih krajev, katero so poklicali celjski Nemci in jo za razbijanje celo plačevali. V včerajšnji seji proračunskega odseka je protestiral celjski državni poslanec Markhl proti nameravanemu zletu, kateri da je za Nemce — izzivalen in da je nevarnost za uboge celjske Nemce zelo velika. Prosimo naše poslance, da v istem odseku pojasnijo celo zadevo, osvetlijo dosedanje nemške nasilnosti v Celju in odločno povedo, da se vrši cela slavnost v okoliški občini, ki je popolnoma slovenska. Ako bi šlo tako daleč, potem bi morala prepovedati vlada tudi nemški turnvereinski zlet v Celje dne 12. junija, kajti v Celju obstoji znatna slovenska manjšina, katera se bode opravičeno čutila ogrožena na življenju in imetju kakor kažejo septemberski dogodki iz 1. 1908. Poslanci naj tudi povedo, da se je delalo razburjenje doslej edino z nemške strani, s slovenske se je mirno, kratko in stvarno zavračalo nemške napade. Tudi absolutno ni res, da bi se celjsko me-
kavarno nad mizami je bilo razstrto platno, da so gosti sedeli v hladu. Slekel je suknjo, se osamljeno vse-del in vprašal natakarja po nekom.
—	Sedaj bode prišel. Čudim se, da ga že ni tu, ker je izmed najzgodnejših gostov po obedu.
Ni minilo dolgo, pa je posedlo nekaj oficirjev, več uradnikov in dva, trije židovski trgovci in kmalu so zaščebetali po živahni južni šegi.
V tem pride zarudel človek, goste črne brade, precej trebušast, se vsede in vdari hudo s palico po mramornej plošči. To je izzvalo hihitanje med gosti, a ta jih pogleda zakrvavljenih oči, jim obrne hrbet in razpoloži noge po drugem stolu. Sluga mu je prinesel kave, steklenico konjaka in časnik.
—	Na zdravje! reče italjanski Žid, obračajoč se k svoji družbi. Najboljši lek proti nekaterim boleznim je dober konjak.
—	Naravno! dodene drugi. Samo zdravniki se ne strinjajo v dozah.
-— Kaj dozah; po steklenicah se mora piti! povzame zopet prvi.
—	A najboljši lek proti čifutom je to! reče ru-dečkar in dvigne palico, ne da bi se ozrl.
—	To, to — ponovi pijani gost, ko je dolgo čakal, če bodo Židi kaj odgovorili. A ti so molčali in s strahom odšli.	(Konec pride.)
Sama . . .
Spisala L. J.
Naslonila se je na okno in vdihovala opojen majski vzduh ter strmela nemo, nepremično v kra-
sno zvezdnato nebo.
Binkošti bodo jutri!
S kako radostjo se je odpravljala koleginja domov! Ni mogla pričakati trenotka, da se odpelje k ljubljenim svojcem.
A ona? Moj Bog, kako je sama, sama v ti vasici!
Zamislila se je v minulost. Ni bila njena pot posejana z rožicami, a vendar bi jo prehodila tako rada še enkrat, samo enkrat!
Bili so trije otroci. Najstarejši, Milan, je umrl v najlepši mladeniški dobi. Bil je edini up, jedino veselje očetovo. V njem je videl zrcalo svoje lepe mladosti. Ni mogel preboleti njegove smrti in v dobrem letu mu je sledil tudi on.
Odslej jim je šla trda. Pokojnina je bila še neznatna, šola pa je stala mnogo za njo in Miro. A mati je bila marljiva. Vsa dela je opravljala sama, vse, vse je naredila za svoji ljubljenki.
Ko je dovršila učiteljišče, je dobila službo v ti vasici. Bilo ji je spočetka, vajeni le na mestno življenje, zelo dolgočasno, privadila pa se je, vedoč, da čuva nad njo nevidno skrbno materino oko---
Slednje leto je tudi Mira dokončala učiteljišče. Na službo ni šla, ker se je še isto leto omožila.
Mati je prišla tedaj k nji. Tu sta živeli mirno in večje sreče si nista želeli.
Ko je prišla iz šole domov, pritisnila ji je vselej vroč poljub, poln ljubezni, poln otroške udanosti in spoštovanja, na uvelo lice, potem pa ji nežno gladila srebrno-bele lase. In hvaležna ji je bila mati za toliko ljubezen.
V tem času se je seznanila tudi z Vladom. Mati pa ni hotela pripustiti te zveze.
In zopet sta uživale neskaljeno srečo, a ne dolgo. Mati je hirala vedno bolj in neko noč ji je zatis-nila med nepopisnim jokom oči.
Oh, in od tedaj je tako sama, sama. Pač jo je prosil Vlado še enkrat ljubezni, a zavrnila ga je ob spominu na mater.
Kako neznosna je ta samota! Kako rada bi šla k sestri! Kako je žene včasih želja, se razjokati na njenih prsih, a ne more, ne more ...
Prvi Božič po materini smrti je šla pač k nji. — Da, še celo z veseljem sta jo sprejela, ona in svak. Kako rad jo je imel tudi mali Janko. Vedno je hotel biti pri nji in se igrati z njo. Ko pa je med pogovorom omenila, da bo prišla tudi o Veliki noči, o Bin-koštih, o velikih počitnicah, tedaj je zapazila na sva-kovem obrazu izraz nevolje in začutila je njegov srepi pogled ...
Niti poslovila se ni, ampak bežala je kakor brez uma na kolodvor in se s prvim vlakom odpeljala nazaj.
In odslej je že minulo več let. Ne ve, kako se godi sestri. Le enkrat ji je pisala za god, a dobila m odgovora, dasi je celo leto čakala s trepečim srcem nanj.....
Na vzhodu se je začelo zariti, zvezde so ugašale, vaški zvon pa se je veličastno oglasil, oznanjajoč Binkoštno nedeljo.
Še je slonela na oknu, solza za solzo ji je lila po bledem obličju, saj je tako sama, sama ...
ščanstvo kot tako kakorkoli razburjalo zaradi sokol-skega zleta; isto dobro ve, da živi od Slovencev in da poslednji še niso v Celju nikoli zakrivili kakih nasilnosti. Razburjanje povzroča le mala tolpa brezvestnih — večinoma renegatskih — hujskačev, kateri hočejo nemire izrabiti za se in svoje nečedne namene. Mi zahtevamo odločno, da mora veljati za nas ista pravica kakor za Nemce: ako smejo ti prirediti svojo telovadno slavnost v mestu z močno slovensko manjšino, jo smemÒ prirediti tudi Slovenci v popolnoma slovenski okoliški občini.
Imenovan je za namestniškega tajnika c. kr. komisar Ferdinand Zoffal v Celi''.
!z Laškega trga nam pišejo, da so videli repati-co iz Huma jako lepo. Izhajala je četrt na štiri in se je videla do 5. zjutraj. Bila je precej večja ko navadna zvezda, rep se je videl slabo. (Ali ni to kaka pomota? Op. ured.)
Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 29. maja ob 10. uri predpoldne pri g. Samcu v Arclinu pri Vojniku, popoldan ob 3. uri pa v Teharjih v gospodinjski šoli poučni shod. Predaval bode potovalni učitelj g. Jurančič. Vse čebelarje in tiste, kateri še hočejo postati, uljudno vabi odbor.
Iz Petrove. Nabralo se je v nabiralniku CMD v gostilni Razboršek. po domače Štriker v Arji vasi K 8.20, pri ležovniku (po dom. Šantelnu) v Petrovčah pa K 23.— Cast obema narodnima gostilnama!
Iz Griž jamrajo zadnji čas klerikalci silno veliko o pokvarjenosti napredne mladine. Po krivdi dveh klerikalnih fantov je došlo do tega, da je jeden izmed njiju res skupil — dasi ne tako hudo kakor vpijejo klerikalci. Ampak kaj ne stori mlad človek v jezi, ako ga jeden drži, drugi pa z vozno ročico po glavi bije
—	in to za prazen nič in iz strankarskega sovraštva? V naših krogih se ni nikoli odobravalo pretepavanja
—	če pa kdo pride v silobran, mu ne moremo prepovedati. da bi se ne branil. Krivi so vsega skupaj čuki — ki nam ne dado nikoli miru.	(
Iz Griž. I. M. p. d. Cigan se je baje v Žalcu pri g. Hodniku hvalil, da ima veliko denarja. Pravi, da je rekel nekemu svojemu sosedu, naj gre prašat, če še kaj vzamejo denarja v posojilnici, češ da je zvedel od Vervega, da jih niso hoteli, in da dvomi, če jih bodo od njega. No za hraste je že precej dobil, pa zdi se mi, da bo pri hiši tudi precej potreb, da ne bo samo ena lata na kozolcu nova. Hvalil se je tudi, kako je bilo pri volitvah, da je raje z ajmohtarji volil: tam sem »fejst« jedel in pil, pri napredni stranki pa ni nobeden nič dobil. Takih volilcev je po vseh občinah zadosti, da za sit želodec svoj glas oddajo.
Iz Zgornje Ponikve. Zbralo se je nekaj najbolj klerikalnih mož in so šli na okrajno glavarstvo našega g. nadučitelja tožit brez vsakega vzroka. G. glavar seveda nima slame v glavi, kakor ti štirje ki-movci, ter jih je zavrnil, da so šli čuki z dolgim nosom lačni iz Celja na ponočni lov. Gospoda naduči-lelja v imenu vseh naprednih faranov prosimo: Nič se ne vstrašite nesramnih čukov, hvaležni smo vam, da s trudom vzgajate našo deco. Vam čukom pa kličemo s sv. Pavlom: Prišel bo Jezus, sodit klerikalce in naprednjake; naprednjaki bodo šli v nebeško kraljestvo, klerikalci pa bodo pahnjeni v peklensko brezno, kjer stari klerikalni čuk na tronu sedi. — Naprednjak.
Od Sv. Štefana blizu Šmarja se nam piše glede tamošnjih cerkvenih pevcev, da so taki, da bi boljše bilo za pobožnost ljudstva, ko bi ne peli! — Od isto-tam se nam poroča o naravnost neverjetnem postopanju financarjev. G. Planinšek si je dal napraviti za svojo tobakarno novo tablo z napisom: c. kr. tobakarna. Pa Vam je prišel financar in zahteval, da mora dati gor nemški napis. Ali gg. financarji res mislijo, da smo že v blaženem rajhu kje pri Berlinu? Sem radoveden, koliko tobaka več bo g. Planinšek prodal, če bo samo nemški napis. Prej manj. In tako postopanje s strani cesarskih organov naj bi še mi imenovali pravico?!
Sv. Vid pri Grobelnem. Naši ljubi klerikalni prijatelji so nam zadnjič v »Slov. Gosp.« nekaj predba-civali, da imamo naš napredni koledar napačno sestavljen. Čudimo se, da ga tako dobro poznate. Svojega poznate veliko manj, drugače se ne bi marsikatera Marijina devica pri nas in drugod včasi tako " zaračunila. Za nas se vam ni treba bati, le glejte na svoje ljudi, da ne bodo (kakor vaš najzvestejši pristaš iz Mlač) na praznik med službo božjo blizu cerkve ščetinovcev nalagali in jih mimo cerkve vozili. Menda tudi njegov zvezarski koledar ni čisto »stimai«. Ljube duše, še veliko vam imamo povedati. Pa saj se še vidimo. Do svidenja! — Severin Mlača.
Iz gornjegrajskega okraja. Tnkaj se že več časa klati neki tujec. Pravi, da dela v prid raj-henburške cerkve, ki ]e ni najbrže še nikdar videl. Razpečava, kažoč lepo razpelo, mašno knjigo in rožni venec, proti 2 kronama are in povzetju 8 K po pošti od neke židovske tvrdke iz Dunaja poslan križ brez knjige in rožnega venca, ki ni vreden, niti pet kron. — Savinčani poženite vsakega goljufivega agenta skozi vrata, kupujte in naročnjte vaše potrebe pri slovenskih domačih trgovinah in ne boste opeharjeni.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala rodbina Ručigaj iz Bočne pri Gornjemgradu 10 K mesto venca na grob pokojnega g. Dediča. Hvala!
Šmarski okrajni zastop se je sestavil dne 17. t. m. sledeče: načelnik dr. Jos. Georg, namestnik Franc Ferlinc; odborniki so gg. Jakob
Zdolšek (Šuc), Florjan Gajšek, Ivan Debelak, Jože Kregar, Jože Mlakar in Vekoslav Kranjc. Glasovi se niso cepili in vsi člani dosedanjega odbora so zopet izvoljeni. V okrajn čakajo prevažne prometne, gospodarstvene in izobraževalne zadeve neodložljivo svoje rešitve in npamo, da se jim bode novi okrajni zastop z največjo marljivostjo posvetil.
+ Valentin Južna. Iz Št. Jurja ob Taboru smo dobili 22. t. m. žalostno novico, da je umrl eden najbolj zavednih, najbolj jeklenih naših somišljenikov, mož, ki si je pridobil za občino in za okraj nevenljivih zaslug, Valentin Južna. Pred nekaj mesci se je težko udaril v nogo in ni več vstal. 22. t. m. ob pol 8. url zjutraj mu je pretrgala smrt nit življenja. Bil je v 73 letu starosti, a še vedno čil in čvrst duševno in telesno. Bil je veleposestnik, najuglednejši mož cele občine, dolga leta neumorno delaven župan, ud okr. zastopa, vesten delavec za narodov gospodarski in kulturni napredek. Ko je 1. 1907. razplamenel volilni bolj za savinski državnozborski mandat, je bil on, ki je prvi s krepko roko posegel v tek volilnega boja, dal inicijativo za shod neodvisnega kmečkega ljudstva v Žalcu, ki je postavil Robleka kandidatom; on je bil, ki je z vso odločnostjo vodil v svoji in sosednih občinah volilno agitacijo, ki je, dasi že globoko v letih, hodil od hiše do hiše navduševat volilce za kmečkega kandidata. On je bil, ki je razposlal na vse strani po Savinski dolini in celo v daljni Št. Jurij ob j. ž. vrle napredne kmečke agitatorje, in velik del takratnega sijajnega uspeha volilnega boja moramo pripisati na račun nezlomljivi odločnosti sedaj pokojnega moža. Njegova pridnost in gospodarska vednost in vestnost mu je pripomogla do lepega premoženja. Imel je edino hčerko, ki je omožena z g. L. Plavšakom, poštarjem v Št. Jurju ob Taboru, ki prevzema s tem gospodarsko in politično dedščino pokojnika. Počivaj v miru, vrli mož!
Dramlje. Gg. učitelje bi vprašali, če so že vposlali našemu fajmoštrn Ogrizeku izjave, ali hodijo v cerkev ali ne. Štirinajstdnevni rok poteka in na poznejše izjave se ne bo oziralo. — Mežnar.
Dramlje. Splošna govorica je bila pri nas, predno je prišel k nam župnik Ogrizek, da se je v Črešnicah obnašal kakor kak ,.turški paša". Da je to tudi pri nas resnica, evo nekaj znamenitih podatkov: Ce zamudi kdo nekoliko njegovo „krasno" pridigo, v kateri spravi sv. poslednje olje s pasjim kontumacem v zvezo, takoj ga na-hruli, da takega človeka ni nič prida. Ako kdo zakašlja, mu takoj zagrozi med pridigo: ^Bog Te bode kaznoval, da boš nosil veliki „krof".; no, ko bi kaj bilo na tem resnice, bi Ogrizek imel že takega, da bi ga lahko kar na rame vrgel. Gospode učitelje seve ima najbolj v že'odcn; vsako nedeljo jih ogloda do belib kosti. Zadnjo nedeljo je vzel na muho „onega," iz Savinske doline, kateri je baje hotel tam bralno društvo ustanoviti; škoda, da ni bil osebno tnkaj, bi vsaj vedel, kako se mu še bode kaj godilo. — V zadnjem času si je stavil nalogo, da po sv. maši čaka zunaj ljndi; ob taki priliki je nekemu posestniku, katerega menda k svojim prišteva, zažugal, da ne sme pri „liberalnem" trgovcu kupiti železa, ampak pri klerikalnem. No pa tu se je mož vrezal; mož mu odločno pove, da to njemu ni nič mar, on kupi, kjer hoče. Zdaj pa naj še kdo reče, da ni to turški paša. Pa mi ga bodemo že še seznanili nekoliko z običaji Kitajcev, ako ne bode miroval. Zadnje čase smo ga pustili v miru, ker smo se nadjali, da se ga usmili Halleyev komet, če pa ne bo dal miru, bomo pa res začeli rabiti radikalna zdravila. Adijo!
Sv. Šteian blizu Šmarja. Kako priljubljen in ča-tivreden je »Nar. List«, se lahko vidi iz tega, da ga gg. duhovniki porabljajo za nedeljske in prazniške pridige. Potem se še pa naj reče, da je to pohujšljiv list. Mi ne bomo z našimi dopisi nikogar pohujšali, ker to, kar smo do danes poročali, je do pičice resnično in to tudi, ako treba, lahko dokažemo. Pohujšali pa se bodo tisti, kateri dopise, kateri so objavi ljeni v »N. L.«, čisto po svoje zavijajo. Drameljske-mu župniku Ogrizeku, kateri je že tako zelo razupit razpornik, bi pa svetovali, naj se rajši ob sobotah nekaj pridige naštudira, da bo v nedeljo zjutraj kaj druzega iz sv. pisma vedel povedati, ne pa razlagati ljudem samo »Nar. Dnevnik« in »Nar. List«. Zdaj pa poglejte, g. urednik, ali niso taki gg. kakor otroci, kateri v šolo hodijo in vpijejo: »tožni mož, tožni mož, kupi si pipčeka za en groš!« Hvala Bogu, pri nas imamo pa čisto drugačnega g. župnika. Naš č. gosp. župnik nam pa le sv. evangelij razlagajo, zato je pa tudi cerkev vsakokrat prenapolnjena. Pri vas, gosp. Ogrizek je pa evangelij »Nar. List«, sv. pismo pa »N. Dnevnik«. Sicer pa Crešničani so lahko zadovoljni, da so se vas odkrižali, zato pa pravijo tudi stare vaše tercijalke: takega duhovnika reši nas, o gospod. Toraj ne pišejo gg. dopisovalci zastonj čez vas, O-grizek! Tudi ubogi ljudje povejo, kako ljubezen imate do njih. Svarim vas tudi, da drugokrat razlagajte rajši Kristusov nauk, sv. Štefanske dopise pa vam ni treba razlagati, imate tudi dosti smeti med vašimi pristaši. Še enkrat, takih hujskačev reši nas, o gospod!
Iz Št. Pavla pri Preboldu. Za novi šolski zastavi, (prejšnji je uničil požar) je nabral neumorni nabiralec gosp. Vidic, nadučitelj v p. od velecenjenih gospà in gospodov: Mihael Plešnik, župnik. Št. Pavel 10 K, Vidic Josip, naduč. v p.
10 K, Norb. in Ana Zanier 20 K istotam, Oton Vidic, c. kr. sodnik, Celje 10 K, Fischer, žnpuik, Mozirje 10 K, dr. Fran Vidic, c. kr. drž. uradnik, Dunaj 10 K, Ant. Petriček, naduč., Žalec 3 K, Jernej Vurkelc, župnik, Dobje 20 K, Fr. Roblek, drž. poslanec 10 K, Aut. Maloprov, pivarnar, Celje 5 K, Kari Petriček, ekonom, Celje 4 K, Ivan. Petriček, c. kr. žel. nadzornik, Ratka 5 K, Ivan Zotter, naduč., Gomilsko 5 K, Ivan Jakša, velepos., Loka 10 K, Marija Fazarinc, pos., Ostrožuo 8 K, Matija Randl, prošt, Dobrlavas 15 K, Jožefa Aru-šek, Trst 10 K, Ivan Stenovec, c. kr. žel. pristav, Velenje 10 K, Pavla Böhny, Št. Pavel 3 K, Amalija Fajdiga, Trst 10 K, Fani Haller, trg. pom., Radeče 10 K, Marg. Langer, gost., Radeče 3 K, Mar. Cerovšek, pos., Šoštanj 5 K, Ant. Rajšter. hotel., Šoštanj 5 K, Mihael Randl, c. kr. major, Belovar 15 K, Ema Lakner, hotel., Opatija 10 K, Rud. Vasle, Št. Pavel 10 K, Alb. Zotter, zasebnica, Gomilsko 5 K, Neža Vurkelc, gosp., Dobje 10 K, Andrej Marine, Št. Pavel 4 K, Angela Agnola, trgov., Ljubljana 20 K, Julija Večenina, Trst 10 K. Iskrena zahvala blagim darovateljem, posebno še gosp. Vidicu, ki je že drugo pot nabral potrebno svoto za nabavo zastav in milostivej gospe dr. Vidičevi na Dunaju za brezplačno oskrbo in zgo-tovljenje zastav.
Iz Celja. V noči od 20. na 21. so neki nepridipravi ukradli raz zida gostilne Pleterski na Bregu tablo z napisom »Bralno društvo na Bregu« ter pri tem razbili gostilničarju tudi eno okno. Uzmoviči naj ni-kari ne mislijo, da bode radi tega oškodovano društvo nehalo delovati, še bolje se bode podvizalo in napredovalo.Sicer je hiša zastražena, a kaj to pomaga, ko pa imajo nekateri celo noč čas pohajkovati drugim škodo delati.
Bralno društvo na Bregu pri Celju priredi v nedeljo, dne 5. junija zabavni večer. Na vsporedu je enodejanka Bratranec, kupleti in godba. Opozarjamo sosednja društva na to prireditev ter jih prosimo, da se ozirajo na ta dan.
Poročil se je v Gradcu zdrav. dr. Fr. Premschak v Celju z gospdč. Malvino Kranjc, notarjevo hčerko iz Šmarja pri Jelšah.
Duhovniška vest. Sedaj potrjuje celo »Slovenec« — s kislim obrazom sicer — da je šel bivši kaplan v Ljubnem, g. Šiler s svojo ljubico v Ameriko. — Pater Anzelm, o katerem je bilo tudi veliko govora in ki je bil v mozirski okolici glavna opora kmečke zveze, jo je že popihal pred njim; zapustil je dva otroka. Oba napišeta sedaj lahko za »Stražo« zanimive razprave o duhovniški — morali.
Toča je v soboto po noči precej pobila tremarskn okolico pri Celju.
Griže. Naš župnik Krančlč postala, odkar so začeli »čuki« rogoviliti, vedno slabši. V nedeljo popol dne, ko so se začele večernice, sta se srečala dva fanta pred kaplanijo na cesti in ker se že dolgo nista videla, sta nekoliko postala in govorila. Župnik pa pride iz zakristije in jih hripavo nahruli: »V cerkev ali pa domov!« In to je ponovil še parkrat tako surovo, da bi človek lahko dušnega pastirja s svinjskim zamenjal, če bi ga po tolarju ne pcjznal. Vendar pa mu ni toliko zameriti, ker je, kakor je bilo po njegovem rdečem in zabuhlem obrazu soditi, po kosilu užival tekočino, katero bi stari latinci ne imenovali »aqua«, in kot tak torej ni vedel, kaj govori. — Svetovali bi mu pa, naj si rajši kakega psa dobi, ker se ne spodobi za božjega namestnika, da s temi kosmatinci konkurira.
Iz Ponikve ob J. ž. 22. t. m. popoldne se je vršil v Podgorškovi gostilni občni zber C. M. podružnice.
Vkljub neugodnemu vremenu je bila udeležba velika. Posetili so veselico zlasti šentjurski Sokoli in pevci. Od domačinov se je udeležila zborovanja zvečine mladina in s tem pokazala, da razumeva namene Ci-ril-Metodove družbe bolje nego naši stari magnatje. Posebno se je opazilo, da se je naš župan ravno ta popoldan odpeljal v vinograd. Tako je že večkrat napravil, kadar je bila pri nas kaka narodna veselica. Ko bi bil prišel kak nemčurček kozle podirat, bi bil g. župan gotovo navzoč. — Iz poročila odstopivšega odbora posnemamo, da je imela družba v minulem letu nad 200 K dohodkov, kar je za mlado podružnico gotovo lepo. V novi odbor pod predsedstvom g. A. Podgorška so bili izvoljeni večinoma prejšnji odborniki. Pri včerajšnji veselici se je nabralo za družbo 80 K, kateri znesek pa se bo še povišal z udnino, katero so obljubili nekateri že plačati. — Za lep uspeh C. M. podružnice pri nedeljski veselici so si iztekle zasluge gdč. Vošnjakova, Kregarjeva, Anica Mlakarjeva. Rozika Tremeljnova in Mimika Ratajeva. Pohvalno mora se omeniti še vrlih šentjurskih pevcev, ki so razveseljevali s svojim ubranim petjem občinstvo. Od podružnice pa pričakujemo, da priredi letošnje poletje še eno zborovanje in veselico.
Iz celjske okolice. Brezobzirnost vojaštva. Vojska je. V vojni veljajo le vojskini zakoni. Tako smo si mislili, ko smo gledali te dni vojaške vaje na Ostrožnem. Dragonci so jahali čez travnike kakor na jesen po košnji. Ljudje so kleli, pa vojska je vojska! Dragonci se za kletev niso zmenili, dirjali in skakali so čez potoke. Jeden pa — štrbunk — v vodo. Drugi čez zelene, z bujno rastočo travo pokrite travnike naprej. Mimoidoči so opozorili podčastnike, da leži tovariš s konjem vred v potoku in ne more
ven. To je lep škandal! Obrnejo torej konje in hajd zopet nazaj k ponesrečenemu vojaku. Kajti konj je eraričen — za domovino je pa še vedno čas umreti in kmečke trave tudi ni škoda. Tu bi imel g. dr. Benkovič priliko, da bi zagrmel in branil svoje volilce, ne pa, da brani nemškujoče natakarice in psuje narodnjake, kateri so davno prej delali za Slovence, ko še on niti ni platna platna pradajal po Kamniku.
Iz Ljubnega. Tukajšnja prost, požarna brantba si je omislila novi društveni voz. prekrasno društveno zastavo in več drugih potrebnih stvari. Sklenila je, da se bo društvena zastava dne 19. junija slovesno blagoslovila; v to svrho je razposlala društvenim prijateljem in somišljenikom vabila, naj zabijejo spominske žeblje v drog zastave; povabljeni so se v res nepričakovano obilnem številu odzvali. V kratkem se razpošljejo vabila na slavnost samo, pri kateri se bo bržčas določil sledeči spored: Zvečer 18. jun. po trgu obhod z godbo. V jutro 19. junija budnica. Ob 10. uri sv. maša na prostem. Ob 3. uri popoldne sprejem došlih društev in gostov in odhod na slavnostni prostor (»boršt«). Blagoslovljenje zastave, zabijanje spominskih žebljev in slavnostni govor. Prosta zabava s plesom. Dne 20. junija ob 7. uri zjutraj izlet v Logarjevo dolino in tam opoldne obed pri Piskerniku. Ob 3. popoldne na Okrešelj, ogled Frischaufovega doma in sploh Savinskih planin. Pri- « jatelji požarnih bramb in turistike se toraj uljudno vabijo, da se slavnosti v obilnem številu udeležijo.
Iz Gornjegagrada. »Frboltar« grajščine g. Antona Bonaventure, zaupnik in prijatelj Berkov, dekana Dovnika in svetnika Grebenca ni videl Halleye-vega kometa, ker je šel jest ričet in premišljevat 7. božjo zapoved. Da, da Matek, tudi les se ne sme krasti v gozdu svojega bližnjega! Dva dni preje, je bil pa obsojen svetnik Grebene zaradi razžaljenja časti. Sedaj naj pa še kdo reče, da komet ne prinese nesreče. Našim klerikalcem izrekamo tem potom svoje najglobokejše sožalje!
Kmetijska podružnica žalska priredi v nedeljo dne 29. t. m. dve poučni predavanji in sicer predpol-dan ob 8. uri v Št. Pavlu pri Preboldu in popoldan ob 3. uri v Št. Petru v Savinski dolini. Predaval bo dež. pot. učitelj g. Goričan in sicer v šolskih poslopjih. Vse ude in druge kmetovalce vabi k obilni udeležbi odbor.
Od Sv. Lenarta nad Laškim. Po noči od 20. na 21. t. m. imeli smo tukaj prvo točo. Padala je v grahovi debelosti; škoda se pozna na sadnem drevju in vinogradih. — V soboto, 4. junija je pri nas po 50. letih zopet birma; vabijo se kramarji, slaščičarji in medičarji.
WIM oKraj.
b V Rajhenburgu se je včeraj ustanovil „Sokol".
Iz Brežic. Zadnji čas dobivajo gostilničarji v brežiški okolici terjatve za bolniško blagajno in to ne za natakarje ali natakarice, temveč za njihove sinove in hčere. Nek črnogledi mož je hodil po gostilnah v vsej brežiški okolici in si naročal v presledkih zdaj to, zdaj ono. Slučajno sta bila gostilničar, ali gostil-ničarka zaposlena, pa mu je donesel naročeno sin ali hčerka: »Aha, ga že imam!« si je mislil ta črnogled in res, čez nekaj časa dobi gostilničar terjatev za bolniško blagajno, češ, da ima natakarje ali natakarice in je obvezan zanje plačevati v bolniško blagajno. Tako se tirja od gostilničarke v Dobovi, za sina in dve hčeri preko 100 K. Slično tudi v Kapelah. Prosimo vas, gospod urednik, jeli upravičeno terjati kaj tacega od gostilničarjev? Dosedaj se namreč še ni pripetil enak slučaj, a menda ne obstoji okr. bolniška blagajna še le od letos. Torej bi ne smela več sin ali hčerka pomagati svojim starišem. Po našem mnenju je to velik nesmisel. Poleg tega pa nesramnost, da se pošiljajo samonemške terjatve. Ne moremo se dovolj načuditi, zakaj da slovenski gostilničarji ne vrnejo teh izzivajočih terjatev in celo ne zahtevajo natančnega pojasnila. Nemčurska bolniška blagajna bi prišla rada do denarja, p če si ga ne more dobiti na uljudnejši in pravilnejši način, ga tem potom tudi ne bo.
Iz Dobove. Po dolgem času in dreganju se nam je dovolila brzojavna postaja. Kraj, kakor je naš, je živo potreboval take naprave. C. kr. poštna in brzojavna direkcija v Gradcu se ne bo protivila vpeljavi brzojavljenja na tukajšnji pošti in bo prošnjo podpirala pri ministerstvu, ki odloča v teh stvareh. Treba pa izpolniti nekatere pogoje, pod katerimi je pripravljena direkcija vpeljati brzojavni urad. Občine, ki so se podpisale, naj poskrbe brzojavne droge in nekaj malenkosti, kar bo vse skupaj stalo kakih 100 K. To je prav malenkostna vsota za tako važno napravo. Če stori vsaka občina svojo dolžnost, bo stvar naenkrat urejena. Občine se morajo tudi zavezati za 10 let, da nadomeste, če bi se kaj pokvarilo. Podpisalo se je 8 občin, torej pride na vsako približno 15 K. Čujemo, da je občina Veliki Obrež že dolgo tega dovolila 30 K. Torej na noge, skličite seje, da bo prav kmalu vse v redu!
SloVctijcgraflif o^raj.
Iz Šoštanja. Začeli ste se marljiveje baviti z razmerami pri tukajšnji sodniji. Evo jednega slučaja, kf tudi kaže, kako se pri tej sodniji ravna z ljudmi. V ne-
ki zadevi zaradi grajskih psov je discipliniral dr. Trtnik pričo, ker mu ni vedela nečesa povedati, na 3 dnevni zapor in je že ukazoval odvedbo. Med tem pa se je spomnil, koga ima pred seboj in je kazen opustil. Zakaj je to neenako postopanje? Občinstvo na hodniku se je glasno čudilo ...
Iz Podgorja pri Slovenjgradcu. V noči od 18. do 19. maja je vlomil nekdo v zakristijo naše farne cerkve. Pazdrl je omrežje v oknu, a ni odnesel drugega ko kos železa od omrežja. Vlomi in tatvine se zadnji čas v slovenjgraški okolici zelo množijo.
Iz šoštanjske okolice. Pretekli mesec smo imeli v naši občini občinske volitve. Vkljub velikanski udeležbi so se vršile prav mirno in v odboru so sami odločni možje. Županom je bil zopet enoglasno izvoljen vrl narodnjak Josip Ko-šan. Pod njegovim vodstvom se je občina, v kateri je neumorno deloval, mogočuo dvignila in želimo, da bi še nadalje deloval tako uspešno in za procvit naše velike občine, kot do sedaj.
Na Gortini blizu Mute so bile pretekli teden občinske volitve. To obmejno in skoro docela slovensko občino imajo že mnogo let Nemci in nemčurji v oblasti vsled brezbrižnosti in nezavednosti slovenskega življa. Letos se je prvič čutila precej močna opozicija. Ostal je večinoma prejšnji odbor; le dva mlačna Slovenca sta prišla na novo vanj. Občina za nas še ni popolnoma zgubljena ter se bode dala v nekaterih letih po smotrenem delu pridobiti.
Nezgoda na železnici. Posestnik Jakob Sitar iz Št. Jarsža na Vinski gori je imel opravka pred dnevi na Pragorskem. Plačal je tam nek račun v znesku nad 250 K. Peljal se je na to domu čez Celje. V vlaku pa je menda zaspal in se je odpeljal mimo kolodvora. Onkraj mosta čez Savinjo je najbrž opazil, da je' že mimo Celja in je skočil z vlaka. Padel je z glavo naprej in se je hudo poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. Na licu mesta je tudi že bila sodnijska komisija. Mož je že v bolnišnici umrl. Bil je zaveden naprednjak. Blag mu opomin!
O zaupnem sestanku Narodne stranke v Velenju vedo klerikalci v »Straži« povedati čudovite stvari; seveda so to prazne domišljije, ki bi naj begale naše ljudi. Mi smo glede klerikalnega pisarjenja popolnoma mirni in hladnokrvni. Dejstvo je, da so klerikalci v državnem in deželnem zboru dokazali svojo popolno nezmožnost in pa tako nedoslednost, da jo obsojajo celo politično nešolani kmetje. Uspeh klerikalne politike je navzlic velikemu številu klerikalnih mandatov in navzlic veliki moči klerikalizma popolnoma ničev. To je stvarna podlaga za naš volilni boj. Dejstvo je nadalje, da vlada po celem okraju dobro razpoloženje za volilni boj in klerikalci bodo morali priliti svojemu kipečemu vinu o zmagi precej vode. G. prof. Verstovšek se je povrh tega imel sam priliko prepričati o »navdušenju« za se, je li?
Dr. Verstovšek, klerikalni državnozborski kandidat. »Slovenec« je sicer že v soboto vedel povedati, da je dr. Verstovšek državnozborski kandidat v bivšem Ježovnikovem okraju. Vendar pa se je »ljudska volja« oglasila še-le v nedeljo in gg. duhovniki so na shodih v Vuzenici, Slovenjgradcu in Velenju koman-dirali vernemu ljudstvu, da mora voliti gosp. prof., Verstovška , ki je nedvomno najboljši zagovornik verskih svetinj ljudstva in strokovnjak v kmečkih stanovskih zadevah, da ne kmalu tacega. Tudi je s svojim vspešnim in zaslužnim delovanjem v dežel, zboru dokazal, da je bolje, ako ostane glede držav, zbora — doma.
Iz Šmartna ob Paki. Ko je bil Verstovšek pri nas, se je po drugih »govorih« oglasil tudi naš slavni župan Pristošek, med drugim posestnik hleva šoštanjske viničarije; stavil je predlog, naj se uradnikom na vsak način plače znižajo in sicer srednje plačanim do 20 gld., boljše plačanim od 30 do 40 gld. in najvišje plačanim do 50 gld. Vidi se, da je mož izredno duhovit, in Avstrija bi bila že na drugem stališču, ko bi bil Pristošek finančni minister. Opozorimo na to duševno veličino našega slavnega c. kr. okr. glavarja Poigerja, naj na višjem mestu priporoča, da bo dobil vsaj zdaj, ko je sprožil tako imenitno idejo, že tako dolgo zaželjeni križec. Morda mu k temu pripomore vsaj nekoliko tudi zadnja razdelitev mrve, ki jo je občina dobila, in ki so jo g. župan lepo razdelili med se in svoje sorodnike, ki konje rabijo k večjemu za — vinsko trgovino. Slava »zaslužnemu« županu slava!
Iz Šaleške doline. »Popotnik« nam piše: Grede skozi Staro vas proti Velenju začujem naenkrat, da gre naglo za menoj s pijano druhaljo obložen voz. U-maknil sem se naglo v gostilno g. Iv. Senica in sem povprašal, kdo so ti ljudje. Povedali so mi, da so to nemški požarni brambovci iz Šoštanja, kateri so se vračali od pogreba ponesrečenega krojača Patrnev-ža. Ko so se pripeljali pred Senicovo gostilno, ki ima samo slovenski napis, so začeli prav živinsko heilati, kruliti in vriskati, da so se ljudje čudili nad njihovim početjem. To je torej tista olikana nemška druhal iz Šoštaja, ki še niti nemški ne zna; saj so se ravno isti brambovci, kakor sem slišal od ljudi, ko so se peljali trezni skozi vas — slovenski pogovarjali!
Iz Šmartnega ob Pakl. Hmeljarsko društvo v Žalcu je priredilo na, prošnjo tukajšnje kmetijske podružnice v nedeljo, dne 22. t. m. pri nas hmeljarski shod. Nad 120 poslušalcev je sledilo z največjo pozornostjo 3 ure trajajočemu, jako za-
nimivemu predavanju žalskega nadučitelja gosp. Aut. Petričeka. Pouk se je vršil zlasti o vezi hmelja, o novem škodljivcu, nekem hrošču, ki preti uničiti naša hmeljišča, nadalje o selekcijo-niranju, o pravilnem gnojenju te rastline itd. Vodstvo kmetijske podružnice v Šmartnem ob Paki izreka gospodu predavatelju najtoplejo zahvalo za njegov trud.
liutomersHf oi(raj.
Iz Bunčan. Redkokedaj imamo kaj novega v naši občini, ali zdaj pa vam moram nekaj naznaniti. Sedaj imamo že v naši občini več ,.N. L." kakor „Slov. Gosp.", sčasoma bode slednji izginil. Dragi čitatelji, skrbite, da bo povsod tako napredoval, kakor pri nas.
Z murskega polja. Velecenjeni g. urednik! Prosim, dovolite nam kotiček v Vašem listu, da razjasnimo širši javnosti razmere, kakoršne so v župniji Sv. Križa na murskem polju pod župnijskim upraviteljem, znanim Weixlom. Kaj si ta velečastiti v svoji klerikalni, prepira in sovraštva željni glavici ne izmisli, to presega že vse meje. Slišal sem, ko sem šel v nedeljo dne 15. t. m. ravno tam mimo, od ljudstva take besede, ki so se tikale župnika, da, če bi isti vedel za to, bi jim že v nedeljo s prižnice grozil z večnim ognjem. Občini Bunčani in Banovci in istotako tudi trg Veržej imajo na župnijskem travniku že na stotine let svojo pot, in jim dozdaj ni nikdo branil, da ne bi smeli tam hoditi. V soboto dne 14. t. m. si pa zmisli g. župnik, kot »vzoren kmetovalec«, da treba to pot malo zabraniti; no in kaj stori modra, izšolana glava? Umetna gnojila so predraga, in če jih kupi, ni za grlo nič. hlevski gnoj je zvozil na njivo, kaj torej storiti? Kdor zna pa zna! Ko je torej pregledal svoja gnojišča in zapazil, da ni nič tam, prišlo mu je na misel, da so še straniščne jame polne; hajd torej, kje je hlapec! Našel ga je hitro in mu naročil, da ima jame izprazniti in zvoziti na to gori omenjeno pot v daljavi kakih 150 m., kar se je tudi zgodilo. Politične oblasti so pred časom prepovedale, da se take reči ne smejo zvoziti na take kraje, ampak tja, kjer ne pridejo v dotiko z ljudmi; tukaj Je pa zrak okužen po celi okolici, smrad pa tak, da je groza, a tega ne vidi nikdo. — Poživljamo politično oblast, posebno g. dr. Varda v Ljutomeru, ki vidi takoj, ako se le kje gnojnica razlije, da tudi tukaj pogleda in naredi konec takim nezaslišanostim, kakor se je zgodila tukaj že v drugič. Če pa g. Weixl nima drugod prostora za to, bi si pa naj dal zvoziti pod svoje okno v župnišču, ako mu je duh tako všeč.
Dr.
Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer
izleti v četrtek, dne 2. junija 1910 v Radince kjer zboruje po sledečem'7vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi, 3. Podavanje profesorja Lavtarja. 4. Slučajnosti. NB. Odbor je odločil za to zborovanje Radince, ker 1. pride g. prof. Lavtar, ki ima do Radinec najugodnejšo zvezo in 2. ker se v Ra-dincih snidejo referenti za revizijo učnih načrtov obeh okrajev. — Zborovanje se začne točno ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Rosenberger-j a. Odbor se nadeja, da se udeleži radi predavanja g. profesorja Lavtarja vso učiteljstvo vbeh okrajev, torej tudi nečlasi. — (Mohorjeva pesmarica I. zvez. se naj prinese s seboj! Pele se bodo pesmi 48, 52, 64. Na svidenje! Odbor.
Iz Ljutomera. Ciril - Metodova podružnica za Ljutomer in okolico ima svoj občni zbor v soboto, dne 28. majnika t. 1. v gostilni g. Franca Seršena.
ìm\ oHraj.
Ptujski ,.Štajerc" blebeta v svoji prismo-jenosti uekaj o surovosti, tolovajstvu, pretepu in nasilju Slovencev ter kliče kouečno: ptujska okolica se mora od prvaških tolovajev očistiti! — mi pa prayimo, da se mora najprej mesto Ptuj očistiti nemškutarskih tolovajev! Dokler bode v Ptuju nemčurska druhal tolovajsko napadala mirne Slovence, kakor se je to zgodilo dne 13. septembra 1908 ob priliki slavnosti Ciril - Metodove družbe, dokler se bode slovenske kmečke fante v Ptuju . zapiralo, ako nosijo slovenske trake in kličejo „živijo", tako dolgo se pač ni čuditi, ako se slovenski okoličani ne bodo dali na svojih tleh izzivati od nemških ptujskih smrkolinov!
Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ker pri nas v celi občini živa duša? ne mara za nemškutarskega prismojenega „Štajerca", pošilja si Linhart sam dopise iz naše občine. Tako si je zadnjič sam skoval dopis iz naše občine, v katerem pravi, da mu ga pišejo kmetje. No, mi bi radi poznali v naši občini kmeta, ki dopisuje bu-dalasterou „Štajercu". Ni ga pa tudi v celi občini kmeta, ki bi se zavzemal za znanega gorskega nemškutarja Repo. Ako bi bil Repa pri nas tako postopal, kakor je pri zadnji slavnosti na Gori, bi se mu pač bilo še-kaj hujšega zgodilo. Kar se pa tiče nas Šentlovrenčanov, ki smo Gorski volilci, pa si „Štajerc" naj ne beli glave. Tudi če nismo vsi Plojevi pristaši, gotovo pa je, da „Štajerčeve" nemškutarske bande na Gori ne mara nobeden. Nemškutarske lumparije naših „Šta-jerčijancev" poznamo predobro. Repa in Verdenik nam ne bodeta komandirala nikoli.
Iz Varej in Dravec. Ptujski zakoten listič, glasilo ptujskega velikaša Ornika in pa sedanjega ptujskega okrajnega odbora (izvemši naših vrlih tamoš-njih slovenskih zastopnikov) vedno trobi v rog in
hvali na vse pretege gospodarstvo sedajne večine ptujskega okrajnega odbora in njegovega načelnika peka Ornika, češ, ti store vse v prid kmeta, posebno v prid naših ubogih Haloz. Veste kaj, gospod urednik, in veš ti, dragi nam »Narodni List« — to je naravnost vnebovpijoča laž! Da, če si kupi kak ptujski kramar seveda s slovenskim denarjem v slovenskih Halozah kak vinograd, potem že skrbijo ptujski »purgarji« za to, da sklene sedajna večina okrajnega zastopa popraviti cesto do tega vinograda, če bi sc morala izvršiti ta poprava tudi na škodo drugim posestnikom, ako pa imajo cele občine take vrste ceste, da ni mogoče po njih peljati niti ne praznega voza, ne pomaga tem občinam nobena pritožba na okr. odbor, zakaj (Bog se nas usmili!) v naših občinskih zastopih so skoraj v vsaki občini tudi odborniki, ki prisegajo tudi na modrost peka Ornika in njegovega »Štajerca«. Vsled tega se vsaka taka tudi opravičena tožba na merodajnem mestu (Ornik in kak nemškutarski odbornik si stisneta roke!) prepreči in občinska cesta ostane taka, kakor je bila! V naših krajih imajo svoje vinograde tudi Nemci, ki so zares pravi Nemci, namreč iz Gradca iz Zgornjega Avstrijskega itd. in ki so vseskozi drugačni, kakor ptujsklf posili Nemci. Mislite, gospod urednik, da se ustreže njihovim včasih opravičenim željam? Kaj še! Ptujski »purgar« ali pa vsaj ptujski »kramar« mora človek biti in sedajna večina ptujskega okrajnega zastopa razprostre takoj svoje peruti nad njim in ga obvaruje s pomočjo naših občinskih odbornikov »Staiercijancev« vsake nezgode. Evo dokaz za te le naše trditve! Kjer ima Ornik, Strašil, Perko, Slavič itd. svoje gorice v Halozah, tam se popravi vsaka občinska cesta seve pod vplivom sedajne večine okr. zastopa; občinske ceste pa, ki vodi od okrajne ceste preko Varej v Dravce, ni nihče popravljal že celih 13 let ne. Zato pa je tudi v takem stanu, da ni mogoče po njej peljati niti ne praznega voza. Ravno taka je cesta na tako zvani Brukošek. Po njej v breg peljati ni mogoče ničesar, navzdol pa je celo nevarno za živino in za človeka, ker s.e voz navadno po tej-cesti obrne povprek . Seve ni tukaj nikjer v bližini kakega vinograda ptujskih »purgarjev« ali »kramarjev«. V našem kraju je, posebno ako dežuje, mnogo zemeljskih plazov in to baš radi zanemarjenih občinskih cest, na katerih so večkrat mlake, globoke kakor studenci. Ti plazi bi se morali takoj popraviti in mlake odstraniti. Da, da, haložki kraji, haložki plazi, haložki trpini in pa sedajna večina ptujskega okr. zastopa! Pred kratkim je utrgal nekemu posestniku v Tramberku (občina Vareja) zemeljski plaz večji kos posestva in ga odnesel navzdol. Pa človek obrača, »Stajercijanci« pa obrnejo in sicer po svojem! Na opetovano prizadevanje tega posestnika lotil se je zares občinski odbor varejski tega plaza in ga popravil tako, da je s tem popravilom povzročil novi, še večji zemeljski plaz na do tega časa neprizadetem posestvu soseda dotičnega gospodarja. Toda, gosp. urednik, temu ni bil celi odbor varejski kriv, temveč le par odbornikov, njim na čelu oče župan Zetnljak, odbornik liriberšek in odbornik Božičko. To je tista trojica, ki hoče Varejo imeti pod svojim žezlom, to tista trojica, ki prepreči popravljanje imenovanih občinskih cest in to tista trojica, ki dela po svojem, ne da bi vprašala druge odbornike in ki tako — Vsi trije možakarji so namreč jako »kiinštne« glave! še tisto delo, katerega se loti, tako prične in tako izvrši, da bi vsikdar boljše bilo. če bi zares pustila vse pri miru! — Kako pa to? Vsi trije možakarji so vseskozi pristni — »Stajercijanci«. Mi jih obžalujemo, toda naj jim bode tudi pravica! Le eno«dejstvo še njih nekoliko opravičuje v očeh ubogih posestnikov v Varejah in v Dravcih in to je: mi vsi vemo, da ti možakarji zares ne vedo, kaj delajo in da je za njih po-čenjan.ie dogovoren njih duševni vče, ki pa ima sam prav malo duševnega v sebi, namreč gospod — Sehoschteritsch pri Sv. Vidu pri Ptuju. Ta pa je nekak krušni oče »Štajerca«, povrh ud okrajnega zastopa ptujskega in njegove sedajne »sloveče« večine. Gospod urednik! Sedaj pa veste, od kod vse to šim občinskim volilcem. — Več občanov iz Varej.in in mi mislimo, da se bode počasi zjasnilo tudi na-Dravec.
S Podravja nam pišejo: Vsled deževja in taljenja snega v planinah je Drava silno narastla in dela povsod, zlasti na zg. in sp. Dravskem polju občutno škodo. Mislili smo, da prideta med nas gg. poslanca Ozmec in Meško, da bi jima pokazali učinke deroče reke. Gospoda sta vendar na volilnih shodih kar najslovesnejše obljubila, da bodeta delovala za naš blagor. A sedaj ju ni od nikoder. Ali imata slabo vest? Menda že — ker poslanci »kmečke« (reci fa-rovške) zveze vse obljubljajo, a nič ne storijo.
Toča v ptujski okolici. Minulo nedeljo je pobila spodnjo ptujsko okolico, tje proti Sv. Marku in Sv. Marjeti toča, ki je napravila na poljih in v vinogradih precej škode.
Od Sv. Janža na Dr. p. Dne 22. t. m. si je ogledal g. drž. posi. dr. Ploj, ki je glede regulacije Drave že mnogo storil, kako škodo povzročuje ta reka posebno sedaj, ko je nenavadno velika.
N a prizadevanje središke C. M. podružnice je sklenila občina trg Središče pristopiti k obrambnemu skladu CMD z enim deležem.
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. V mesecu oktobru 1. 19G8 vršile so se v naši občini občinske volitve; zmagali so takrat z dvetretinsko večino napred-njaki. Klerikalci pod vodstvom kaplana Stuheca so vložili proti volitvam ugovor in c. kr. namestnija je odredila nove volitve za 1. in 2. razred. Te so bile meseca avgusta 1. 1909. Z izidom klerikalci zopet niso bili zadovoljni in so zopet rekurirali. Vsled polževe hitrosti naših oblasti se je rekurz vendar rešil za-
četkom maja, a neugodno za klerikalce. Vlada je potrdila volitve. Tako je v našem občinskem odboru osem naprednjakov in štirje klerikalci. C. kr. okr. glavarstvo je potem zaukazalo, da se voli občinski predstojnik in svetovalci. Tozadevna volitev je bila v četrtek, dne 19. maja. Izvoljen je bil dosedanji naS vrli predstojnik g. Alojz Rajh, posestnik v Slančivesi. Skoraj dve leti bojeval se je boj za občino. Vkljub raznim napadom so ostali volilci trdi in volili vedno po svojem lastnem prepričanju. Tudi večina odbornikov se je hrabro držala, ko je poverila čast obč. predstojnika svojemu dosedanjemu večletnemu predstojniku g. Rajhu. Pokazala je, da mu napadi klerikalnih listov niso vzeli zaupanja, kojega je užival. Novemu občinskemu odboru z g. predstojnikom na čelu želimo mnogo sreče. Delujte naprej v blagor občine in občanov!
Iz Ivanjkovec. Na mnogostranska vprašanja sosednih društev in slavnega občinstva, kedaj da bo-demo imeli slovesno blagoslavljanje našega spravi-šča in orodja, naznanjamo, da nam je to že g. župnik Bratušek na binkoštni ponedeljek ob pol 10. uri dopoldne skozi okno blagoslovil, ne da bi prej o tem načelstvo obvestil. Naprosilo sc je g. župnika za blagoslavljanje ob času, katerega bi določil bramben odbor. Načelstvo je dvakrat vprašalo, a župnik ni dal nobenega točnega odgovora in na tozadevno pismeno prošnjo z dne 2. t. m. štev. 134. pa se v obče ni odgovorilo. — Prostovoljna požarna bramba Ivanjkovci. Lovro Petovar, načelnik. Šijanec Ludv., pod-načelnik in tajnik.
Obesil se je v Zg. Velovleku bi. Ptuja v nedeljo zjutraj pos. Anton Irgl. Baje se mu je zmešalo.
Ormoška čitalnica priredi v prid družbe sv. Cirila in Metoda koncert dne 10. julija t. 1. v svojih prostorih. Proizvajali se bodo moški in ženski zbori, deloma s spremljevanjem središkega orkestra. — Bližnja narodna društva se prosijo, da na ta dan opuste lastne prireditve.
Iz Rogatca. Avtomobilna zveza med Rogatcem inKrapino, ki se je letos otvorila, je v dobrem teku. Avtomobili švigajo med svetovno znanimi krapinski-mi toplicami in Rogatcem. Ta zveza bode na sloves obeh zdravilišč zelo ugodno vplivala.
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Čebelarska podružnica za ormoški okraj je priredila v nedeljo dne
22. maja pri nas čebelarski shod. Vršil se je pri čebelnjaku g. Martina Zadravca v Slančivesi. Predaval je potovalni učitelj g. Jurančič. G. predavatelj je obširno in nazorno razpravljal o čebeloreji v panjih, o razširjanju prostora v istih, o rojenju itd. Pokazal nam je, kako je treba pripraviti panje za nove roje in delati na to, da bodo ljudstva v panjih močna in prinašala dosti dobička. Za svoje predavanje bili so mu poslušalci prav hvaležni. Zahvalil se mu je predsednik podružnice g. učitelj Serajnik iz Ormoža. O-menil je, koliko zaslug si je g. Jurančič že pridobil za čebelarstvo na Spodnjem Štajerskem v obče, pa tudi v našem okraju. Dasi ima kot kmetovalec doma dosti dela, vendar ne mine nedelja, da ne bi predaval na kakem čebelarskem shodu v tem ali ali onem kraju. Te zasluge je znala ceniti tudi ormoška podružnica, ki ga je na svoiem občnem zboru imenovala svojim častnim članom. V znak podelitve častnega članstva izročil je na to g. Serajnik gospodu Juran-čiču krasno izdelano diplomo. V lepih besedah se je g. Jurančič zahvalil za podeljeno mu čast ter nas navduševal za čebelorejo, ki se pri nas že lepo raz-cvita. Bil je res lep čebelarski dan! Le škoda, da je slabo vreme zadržalo mnogo čebelarjev. G. Juran-čiču pa izrekamo tem potom še enkrat svojo srčno zahvalo!
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Na binkoštno nedeljo dne 15. t. m. so pri Sv. Bolfenku pri Središču položili k večnemu počitku blago, slovensko ženo Heleno Puklavec, posestnico na Vitami. Pokojnica je bila mati velezaslužnega strokovnjaka v vinorej-stvu, deželnega vinorejskega pristava gosp. Antona Puklavca. Bila je vzor slovenske gospodinje, izvrstna odgojiteljica svojih otrok, ki je kljub temu, da je postala vdova v mladih letih, vodila svojo obširno kmetijo tako spretno in umno, da se ista prišteva med prve daleč na okrog. Puklavčeva hiša slovi že od starih časov zaradi svoje gostoljubnosti in da-režljivosti napram siromakom. — Sočutje vsled izgube, ki je zadela spoštovano rodbino, posebno še sina, katerega je vezala na drago mater ginljiva ljubezen, je splošno. Žalujočim ostalim naj bo to v tolažbo, da jo bomo vsi, ki smo poznali to izvanredno in požrtvovalno ženo, ohranili v blagem spominu. Domačini in tujci so ji skazali v največjem številu, bilo je nad 500 oseb, zadnjo čast in jo spremili na kraj večnega počitka. Bodi ji žemljica lahka!
Iz Ptuja. Zadnji »Štajerc« vpije in kriči o tolovajskem napadu, ki bi se naj bil izvršil v nedeljo 19. tm. v Bračičevi gostilni v Novivasi pri Ptuju na nem-čurske ptujske turnarje, ki so prišli z izleta od Sv. Urbana. Ni bil naš namen o tej stvari pisati po časnikih, ker vemo, da raznim sodnijskim uradnikom, ki so bili na nemški strani pri tem takozvanem napadu udeleženi, ni ljubo, če pride stvar v javnost. Ako pa ti gospodje niso mogli uplivati na »Štajerca«, da bi o celi stvari ne širokoustil .in lagal, je naša dolžnost, da jo brezobzirno pojasnimo. Na binkoštno nedeljo torej so napravili razni ptujski smrkolini pod vodstvom c. kr. sodnega nadoficijala, zagrizenega nem-škutarja Kersche-ta izlet k Sv. Urbanu, seveda k ta-mošnjemu štajercijanskemu gostilničarju. Naši gostilničarji nimajo od takih izletov nikakega dobička in želijo, da bi ti nemškutarski petelinčki ostali lepo doma. Dobiček imajo k večjemu kake štajercijanske
gostilne, ako jim turnarji s ceho ne popihajo. Toliko omenimo na opazko kričavega »Štajerca«, ki piše o velikanskem dobičku, katerega donašajo turnarski izleti kmetskim gostilnam. Ko so se turnarski pobali-ni, seveda uslužbenci raznih nemškutarskih trgovin v Ptuju, katere hočemo še enkrat ljudem priporočati, napili nekoliko korajže, so že pri Sv. Urbanu začeli s hajlanjem izzivati potrpežljivo slovensko ljudstvo. Ko so se domov gredoč bližali Bračičevi gostilni, so zagnali huronsko vpitje, peli, prav, rjoveli so Wacht am Rhein; Kersche je bil v njih družbi in jim je pomagal. Pri kapelici blizu Bračičeve gostine so fantje in dekleta opravljali ravno svojo majnikovo pobož-nost. Nekdo izmed teh fantov je najpoprej mirno posvaril nemčurske divjake, naj ne izzivajo s svojo izdajalsko pesmijo. Turnarji so pa kar planili s palicami po tem fantu. Mislili so seveda, da se pusti mirni Slovenec tudi pobiti, ako se zljubi tako kakemu ptujskemu predrznežu. Toda kakor so naši zavedni Rogozničani pognali c. kr. sodnika Teltschik-a, ki je mislil, da bode smel neovirano tu vganjati svoje svinjarije, tako so napodili tudi sodnega oficijala, ki je prišel v Rogoznico rogovilit. Treba je bilo le par krepkih zaušnic prisoliti po vrsti vsem turnarčkom, najpoprej seveda njih komandantu Kerschetu in Gspaltlu in cela hrabra turnarska četa se je razpršila na vse strani. Na bojišču so ostali le njih klobuki in palice, s katerimi so hoteli turnarji udrihati po slo-ven. fantih, ki so pa svojo ulogo vedeli takoj spremeniti. Laž je, da bi bili slovenski fantje koga pobili s poleni, koli ali kamenjem. Branili so se le s prosto pestjo in to je zadostovalo. Vprašajte samo g. Ker-scheta, ali ni dovolj trda že slovenska pest. Poškodovan ni bil nihče, celo Kersche se še ni dal zdravniško preiskati. Nesramna laž je tudi, da bi bila Bra-čičeva krčmo zbirališče hujskačev in da človek mimo te krčme ne pride, ne da bi ga kak lopov ne opsoval ali dejansko napadel, v Bračičevo gostilno zahajajo tudi pošteni Nemci in ti so sami ogorčeni obsojali izzivajoče in predrzno obnašanje nemčur-skih Ptujčanov v slovenski okolici. Naše ljudstvo je mirno in še preveč prizanaša nemčurskim razgrajačem. Vendar si pa naj čedna družba v Ptuju enkrat za vselej zapomni, da tudi nas potrpežljivost mine in da se ne damo izzivati. Klic po orožnikih na kmet-sko ljudstvo je nepotreben. Orožništvo že ve, kaj je njega dolžnost in opravlja vsikdar tudi brez Ornigo-vega posredovanja vestno svojo službo. Za to pa tudi ne dvomimo, da bo orožništvo prijelo v jednakih slučajih nemčurske ptujske izzivače in če je med njimi sodni uradnik, ne pa kmetskih fantov, ki se proti napadom branijo. Ako »Štajercu« to pojasnilo še ne zadostuje, smo pripravljeni prihodnjič prinesti mu še več zanimivih podatkov.
Mariborski okraj.
Odlikovana orožnika. Zaradi pogumne rešitve nekega človeka iz ognja sta bila pohvaljena in obdarjena orožnika Mülleret in Groblaher v Slivnici pot'« Mariborom.
Od Marije Snežne na Veiki. Kočar Ferk je dne 12. t. m. streljal s staro puško na vrano, ki mu je odnesla pišče. Pri tem se je puška, ki je bila močno zarjavela, razletela in je Ferku desno roko tako raz-mesarila, da so mu jo morali v radgonski bolnišnici odrezati.
Iz Pobrežje pri Mariboru. V četrtek, dne 19. t. m. popoldne je padla 30 letna delavkinja Ivanka Kod-rič iz Pobrežja štev. 62 s svinjskega hleva na tla, in si je pri tem na nekem ostrem kolu predrla trebuh do črev. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico.
Od Sv. Jakoba v Slov. Gor. Hudo točo smo imeli v nedeljo dne 22. t. m. ob 2. uri popoldne v naši župniji; oklestila je grozno vse kulture, posebno pa v občinah Kušernik, Flekušek, Slatenik, Drankovec In Spodnji Jakobski dol. Še drugi dan je lahko našel vsakdo velike kupe toče.
V Bačah otvorijo s 1. septembrom 1910 državne hleve za odgajanje žrebet.
Kačo ima v ustih. Neko 43letno Marijo Ofič iz Selnice ob Dravi so spravili v opazovalnico za umobolne v Gradec, ker je blodiia po Koroški cesti v Mariboru in trdila, da ima kačo v ustih, katero so ji prišili.
Velik požar v Hočah. Dne 7. maja popoldne ob pol 4. uri je začelo goreti v listniku posestnika Ludvika Rečnika; njegov petletni sinček je zakuril z vžigalicami. Ogenj se je razširil po bliskovo na sosednja poslopja. Rečnikov sinček je v listju zgorel. Zgorelo je skupaj 10 objektov. Škoda je velika. Poleg Rečnikovega sinčka sta se ponesrečila še dva druga ter so ju z rešilnim vozom prepeljali v mariborsko bolnišnico. Vsi posestniki so bili zavarovani.
Denar nezakonskega otroka poneveril. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 17. t. m. 60 letnega vpokojenega adjunkta J. ž, Jožefa Ze-lenka na 5 mesečno ječo, ker je poneveril in porabil 320 K od denarja nekega nezakonskega otroka, kateremu je bil jerob. Zelenko se je izgovarjal, da je bil v sili ; k obravnavi ni došel.
Gospodarski pabcrki.
Pridelovanje in razpečavanje mleka na Slovenskem.
Mlekarstvo se je v zadnjih letih na Slovenskem začelo krepko razvijati. To je gotovo dobro znamenje, da nočemo zaostajati za drugimi narodi, ki se že desetletja z najboljšimi uspehi pečajo s to ve-levažno panogo kmetijstva.
Mala mesta in trge zalagajo z mlekom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki v bližini bivajoči kmetje, ki spravljajo pridelke bodisi na trg, bodisi meščanom in tržanom v hiše, navadno na mesečni »konto«. Da se velikih mest ne more zalagati samo iz bližnjih krajev, kaže dejstvo, da samo Dunaj potrebuje za svoje prebivalstvo dnevno krog 3 miljone litrov mleka. Da tudi kmetje, ki so oddaljeni od mest in železnic, morejo svoje mlečne pridelke spraviti v denar, se združijo v svojih krajih v gospodarska društva, največkrat pa v mlekarske zadruge. — Po drugih državah, n. pr. na Danskem, v Švici in na Nemškem je mlekarstvo na zadružni podlagi zelo daleč pred nami, dasi lahko tozadevno tudi v naši državi že kažemo na lepe uspehe. Pri nas na Slovenskem imamo v raznih krajih mlekarske zadruge, ki se pečajo z izdelovanjem surovega masla in sira ali pa tudi sveže mleko pošiljajo v daljna in bližnja mesta. Z zadovoljstvom opazujemo, da te preko-ristne kmečke naprave vrlo napredujejo, dasi se jim 'ßbnekod kmet mnogokrat z nezaupanjem približuje Vzrok temu je pač, ker med slovenskim ljudstvom še ni razširjena zadružna misel in ker je ljudstvo vsled v zadnjil letih se ponavljajočih polomov v duhovniških konzumnih društvih splašeno.
Nekaj besed o mlekarskih zadrugah! Jasno je, da si zadruga ne more na prvi hip preskrbeti poslopja in vseh strojev, potrebnih za pasteriziranje, pre-kuhanje in hlajenje mleka, predno ga odpošlje v oddaljena mesta. Zato ima dostikrat v poletnem času velike sitnosti in škode s širjenjem in kisanjem mleka. Zgodi se tudi, da je mleko, katero prinese ali pošlje zadružnik v mlekarno, po eno uro oddaljeni poti že skisano, ne da bi si gospodar ali gospodinja mogla raztolmačiti vzrok pokvarjenju mleka in pride vsled tega večkrat med voditelji mlekarne in med zadružniki do nesporazumljenja in celo do prepirov. Poglejmo pa si to belo tekočino, mleko imenovano, nekoliko bližje in videli bomo, da se tudi v njej, kakor v vsaki tekočini, v vsaki kapljici nahaja na tisoče malih živalic, imenovanih bacili, glivice, bakterije itd. Te živalice, ki jih lahko vidimo le z močnim po-večalnim steklom, povzročajo kisanje in širjenje mleka. Zakaj se mleko poleti skisa? Navedene živalice imajo lastnost, da se pri toploti od 15 do 40 stopinj Celzija strašno hitro množijo. Preiskano in do-gnano je, da se ena taka živalica v eni uri razmnožf na osem delov in tako se pomnoži število teh glivic v 24 urah na 1 in pol miljona, čez tri dni na 47 triljonov in v 1 tednu v tako množino, da moramo to število pisati z 51 mesti. Ni čudo, če se mleko kisa in siri, če v njem kar mrgoli. Da pa se prepreči1 množenje teh glivic, je treba mleko ohladiti pod 15 stopinj, ker se pri taki temperaturi nahajajo v nekakem spalnem nedelujočem stanju. Zato je velike važnosti, da se mleko koj po molžnji ohladi ter tako razmnoževanje glivic zmanjša. Ako pa hočemo mleko očistiti in bakterije umoriti, ga moramo razgreti nad 70 stopinj. Kakor je pri vseh drugih živalih več plemen, tako je tudi pri najmanjših živalicah nekaj plemen tako trdoglavih, da se dajo šele pri vročini 110 stopinj umoriti.
Ker nam od vseh strani preti nevidni sovražnik za mleko, se moramo tudi postaviti v bran in sicer z mečem »s n a g e i n reda«. Najboljši pogoj za razširjenje glivic je nesnaga, ki pride: 1.) od osebe, ki molze, 2.) od krave, 3.) od hleva, 4.) od nesnažne posode in zraka. Neobhodno potrebno je: 1.) da so osebe, ki molzejo ter vsakdo, ki pride z mlekom v dotiko, zdrave in snažne na telesu in obleki. Bolan človek lahko z mlekom prenese kal bolezni. 2.) Krava naj bo vedno snažna in naj ima dobro stajo, da ne pride pri molži v mleko dlaka, prah, muhe, deli gnoja in odpadkov, kraste, nastelja in krma. Z vsemi imenovanimi tvarinami se zanesejo v mleko najbolj škodljive bakterije. Posebne važnosti je snaga vimena in okolice. Hlev bodi vedno snažen in zračen; tik pred molžo ali med molžo se naj ne krmi. Krava se naj pred molžo z ležišča nažene, da se blato in dlaka v mleko ne naprši. Od vsake krave se naj mleko posebej iz hleva takoj odstrani. Posoda za mleko se naj po vsaki rabi z vrelo vodo dobro osnaži, da se umorijo vse škodljive glivice.
Posvetimo se z večjo skrbjo in zanimanjem mlekarstvu in zadružništvu. Od tega je odvisen dober razvoj živinoreje ter kmečkega blagostanja. Ne samo za tiste, ki nosijo mleko v mlekarno, ampak tudi za one, ki ga porabijo doma, je važno, da se pridela dosti snažnega in zdravega mleka, ker uživa ga rado staro in mlado, kmet in gospod. Friedland na Češkem, na binkoštni pondeljek 1910.
Andrej Oset.
Žveplanje trt. O tem delu se je že mnogo pisalo po časopisju, žal pa, da nekateri naši vinogradniki kljub temu še vedno nepravilno žveplajo. Žveplati je treba v prvo, ko je razvila trta 4—6 listov. Popolnoma posuti trto z žveplom, kakor delajo nekateri, ni dobro, ker ožge lahko to žveplo trti nežno mladje. Žveplati je torej tudi v prvič le toliko, da se pozna na listu žveplen prah. To delo je opravljati le ob lepem gorkem vremenu, najboljše zjutraj, ko se je posušila rosa. S prvim in drugim žveplanjem, ki se vrši malo pred cvetom na isti način, hočemo zabraniti razvo; bolezni, s tretjim ali četrtim pa, ki se ga opravlja v juliju, avgustu ali septembru, se bolezen zatira. Vse-kako je boljše pa, da se bolezni izognemo, nego da jo moramo zatirati, ko je naredila že škodo. Zato na] nikdo naših vinogradnikov ne odlaša z žveplanjem. Oidium ni napravil pri nas zadnja leta mnogo škode, Bog ve, ali ne nastopi letos ta bolezen bolj močno!
Obiranje trtnega mladja. Na cepljenih trtah je to delo še bolj važno, nego je bilo prejšnje čase na domačih. Cepljena trta poganja namreč mnogo vec
divjih nepotrebnih pogankov, od katerih so posebno oni, ki se nahajajo na podlagi, škodljivi. Zato je treba koj, ko je pognala trta 5 do 10 cm na dolgo, odtrgati vse ono mladje, ki se nahaja na podlagi in tudi na cepljenem starem leSu. To poslednje navadno nima zaroda, če ga pa ima, je ta slabo razvit in se dostikrat izgubi. Šele potem, ko se pozna na mladju, katero je rodno in katero ni, se vrši drugo obiranje, ali kakor mu pravimo, mandanje. Pri tem se navadno odstrani vse ono mladje, ki ni pokazalo zaroda, razun v slučaju, da bi služilo za les v prihodnjem letu.
51oftnci V tujini.
Iz Gradca. V nedeljo 8. t. se je vršila tombola v društvenih prostorih „Domovine" (Stierer-gasse št. 2). Pokazali smo, da še društvo zmiraj napreduje. Bilo je toliko ljudstva, da je bil zadnji kotiček napolnjen. Po tomboli smo skupno odšli na zabavni večer, katerega so ^Čehi priredili. Igrali so I novo izvežbani tamburaši iz društva „Domovina" ter želi burno ploskanje. Vsa čast in hvala gre >g. tamburaškemu vodju, da je v tem kratkem času podučevanja dosegel take uspehe. Prireditve se od slovenskega razumništva^nihče ni udeležil. Naj bi si od bratov Čehov vzgled vzelo, kako češki delavci in gospodje skupaj sedijo pri eni" mizi. Slov. razumništvo (inteligenca) in Hrvatje si pač lahko roke podajo. Naj se priredi od naše ali češke strani kakšnakoli zabava, skoro nobenega ni blizu.
Iz Gradca. Z zanimanjem sem v št. 19. „Nar Lista" citai članek o Slovencih, ki prebivajo po Zgornjem Štajerskem. Videl sem, da so g. dopisniku graške razmere dobro znane. Vendar bi ga rad nekoliko izpopolnil. Podporo društvo danes nima nobenega vpliva na delavstvo, to se vidi pri „Domovini". Pač pa bi bilo dobro, ako bi z „Narodno delavsko organizacijo" začeli, ker s tem bi imeli mogoče več uspeha. Gospodu dopisniku svetujem, naj deluje po začrtani poti in naj širi slov. časopisje, ker to je temeljni kamen napredka. Če enkrat ljudstvo čita, potem se tudi da lažje organizirati. Nadalje tudi zagotovim, da se bodejo koraki naredili od strani „Domovine", da se bo začelo z „Narodno delavsko organizacijo". Govorilo se je že tudi, da se bo v Celju enako osnovalo, pa dozdaj se še stvar ni uresničila. Ker je v vsakem večjem kraju na Zgornjem Štajerskem na stotine Slovencev, bode gotovo v vsakem mestu med temi Slovenci eden ali več zavednih in ti bi se naj potrudili, da se kolikor mogoče slovensko časopisje razširi. Štajerskim rojakom se naj „Narodni List" ponuja, kranjskim pa „Slov. Dom". In vsak tak agitator se naj v časopisih oarlasi, ker potem se bodemo spoznali in bodemo tudi veliko lažje delovali. Rojaki, kličem vara: na delo!	Priprost delavec.
Razne noVosti.
Jetnišnica je zgorela v Alabami v Ameriki in z njo 36 jetnikov. Ogenj je zanetil eden jetnikov.
Velik požar v Petrogradu. V noči 18. t. m. je * v nevskem delu Petrograda izbruhnil požar, ki je uničil 20 delavskih hiš. 500 ljudi je brez strehe.
Miljonarka — detomorilka. 23-letna miljonarka Marija Santi v Bologni je imela razmerje z nekim šoferjem, ki ni ostalo brez posledic. Ko se je rodilo dete, ga je mati zadavila, a sodišče jo je oprostilo, češ da je storila dejanje v zmotenju misli. Sedaj je baje babnica dobila vse polno ženitnih ponudb iz »najboljših krogov«.
Devetleten morilec. V Kromargenu na Nemškem je ustrelil devet let stari učenec Fratzke 13 letno Elizabeto Ahon s samokresom v pljuča. Potem se je hotel še sam usmrtiti, a se je le težko ranil.
2 miljona na cesti. V Moorflethu pri Hamburgu sta dva moža našla na cesti listnico, v kateri je bilo državnih zadolžnic in drugih vrednostnih papirjev v znesku 2 miljona kron. Zgubil je listnico najbrže kak avtomobilist, ki se še pa ni javil.
Poslano.*
Pojasnilo tistemu časnikarskemu mazaču, kateri piše v „Narod. Dnevniku", v „Narod. Listu'1 in v „Straži" o občinskih volitvah v Ljutomeru ter omenja: le malo je bilo strahopetnežev, ki so jo popihali ta dan iz Ljutomera, da jim ni tre-balo na volišče. Kaj ko bi jo sedaj mi tako pobrisali mimo njih trgovin?"
Gospodeki, poznamo Vas že dolga leta. tudi vašo neozdravljivo bolezen; vse čase poslušamo vaše čivkanje: „Svoji k svojim" in „svoji za svoje", tega gesla pa se držite samo tam. kjer se gre gratis za vaša grla, vaš želodec, žep in v podporo našim nasprotnikom. Taki velikoustni bahači nas najdejo samo takrat, kedar fehtajo. Zato bi jim kazalo tudi tudi takrat mimo pobrisati.
Gospodeki, oprostite, da sem tokrat brez dovoljenja „popihal", pri prihodnjih volitvah, ako bodem imel dovolj časa, predložil bodem pismeno kolekovano prošnjo.
Viljem Schneider
Ljutomer, 24. maja 1910.
* Za vsebino tega ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti.
Listnica uredništva.
Chicago: Kakor vidite, imamo daues o re-patici en članek, ki smo ga imeli pripravljenega že predno je prišel Vaš. Iskreno nas veseli Vaše zanimanje za naš list in pa za taka velika pri-rodna vprašanja. Prosimo Vas, da nam o priliki kaj drugo napišete, osobito bi nas veselilo, če bi nam tuintam poročali, kako živijo naši rojaki v Ameriki. Iskren pozdrav! — Friedland: Zadnjič ni več šlo. Hvala! Pošlji še večkrat kaj! Tukaj po starem. Bliža se burja v Ježovnikovem okraju. Kdaj že prideš? Zdravo! — Dobova: Kar je brez podpisa, mora v koš. Če še kaj pošljete, se podpišite, saj ostane vaše ime uredniška tajnost! — Vareja: Iskrena hvala! Prosimo še večkrat! Zdravi! — Sv. Štefan p. Š.: Ono o cerkvenih pevcih ni mogoče priobčiti, ker je razžaljivo in tožljivo! Kaj druzega! — Griže: Velja isto glede dopisa o K. G. p. d. K. Zdravi!
n
297 —10
:bbebìi:
Šubieeva slika
WÀ
Franceta Prešerna
ter Groharjev
.*. Primož Trubar
v okvirju ali brez okvirja se dobita ir Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. --
ihii:
u
mmäammmmmm
Veletrgovina z železnino
,MERKUR'
eno« izmt	™
PETER MAJDIC
Celje.
se priporoča za nabavo vsakovrstne železnine, stavbenih nosilcev, portlandskega in roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potrebščin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in
orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor, vitelje, mlatilnice, škropilnice za vinograde itd. Postrežba točna.
259 14—18
Cene nizke.
Med SO recepii
boš qotovo našla marsikatere, po katerih bodo Pekatete tebi in tvojcem izborno dišale. Naroči si kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v Ii. Bistrici. 155 42-12
LoterijsKe številke.
Trst. dne 21. maja 1910: 78, 29. 30, 87. 88. Line..........,.	37, 38, 7, 8, 9.
Prodam 80bl dobrega starega Vina
iz leta 1908 po nizki ceni. — Štefan Mikša v Gjurmancu, p. Krapina na Hrv.
146 1

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h ; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega . snežnobelega. pulje-
fiJ'Vega H K 40 h ; 8 K; 1 kg puha ^^sivega H K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega. belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma. vsak 80 cm dolg. 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K: puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K. 14. K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeuo je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovni k zastonj in franko. 59 25-18
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava. Češko
Želodec
kot posredovalec živeža je vzdrževalec človeškega organizma. — Zategadelj naj se podpira njegova funkcija kot prebavnega in čistilnega organa.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izSrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti. napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor: gore-čico. napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragner j a v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ————
GLAVNA ZALOGA: lekarna B Frag ne rja. c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu". Praga. Mala strana 203, vogel Nerudove ulice. IV" Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2 —, pol steklenice K 1.- . Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8'- štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrski monarhije. -—_
Zaloga v lekarnah Avstro-ogrske.
Najboljše se dobi le pri nas!
Zelo ugoden nakup ^ ^ 40 metrov ostankov.
Ceflr. voile, flanele in drugo pralno blago, zelo lepo. sortirano. v dolgosti 1—8 m razpošilja po poštnem povzetju za 18 kron franko dobroznana razpošil. alnica
V. J. H a v |iček a bratr v Podebradech (Češko.)
Od ostankov se vzoici ne razpošiljajo. — Vzorce modnega blaga in manufakture z nizkimi cenami razpošiljamo franko.
linapshega učenca
ki ima veselje do mlinarskega dela, sprejme proti mesečni plači
Kari Zupane, valjčni mlin, Sevnica.
147 1
KWMWnMMMM
Zahvala.
Povodom izgube svojega preljubega soproga, gospoda
Mat. Dedič-a
nadučitelja v p.
mi je došlo iz vseh krogov: častitih tovarišev, prijateljev in znancev predragega pokojnika toliko izrazov sožalja, da mi je nemogoče se vsakemu posebej zadostno zahvaliti. Blagovolite torej ,tem potom sprejeti mojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo sem dolžna izieči čast, duhovščini, slav. učiteljskemu ia uradniškemu zboru iz uornjegrajskega okraja ter cenjenim pevcem za krasne ža-lostinke, ki so jih zapeli doma in ob grobu, dalje za ginljive govore nadučitelju g. Jos. Bizjaku pred hi^o žalosti, župniku č. Gregor Pot-okarju v cerkvi ter učitelju g. Ign. Pijancu in trgovcu g. Peter Rnčigaju ob grobu. Nadalje se iskreno zahvaljujem slav. požarnim hrambam Bočna. Gornjigrad. Ljubno, Sv. Frančišek, Rečica iu Šmartno, ki so se poluoštevilno udeležile sprevoda. Najlepša tudi zahvala prijateljem dragega pokojnika nadučiteljema g. Fr. Kocbeku, g. Iv. Burdianu in učitelju g. Branko Zemljiču ter gg. Ivan Purnat, Anton Tevž iu Feliks Trepel, ki so umrlemu lajšali trpljenje. Prisrčno se zahvaljujem tudi onim, ki so blagovolili pokloniti krasne vence, oziroma so namesto vencev naklonili primerno svoto dobrodelnosti in končno vsem. ki so spremljali blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Bočna pri Gornjemgradu, dne 21 maja 1910. 144	Antonija Dedič, nadučiteljeva vdova.

IV. EX & SÌH9 Ljiibljana
Dunajska cesta štev. 17
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler"! Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.

düWtmNWWlL
uge, bron
peronospora - brizgalnice in vse poljedelsko stroje, žične mreže in umetna gnojila priporoča po


najnižjih cenah

trgovina z železnimi „Merkur", P. Majdič, Celje.
tmmtsoz -smmsmch
PoStne hran. račun št. 64. - Telefon št. 48. —
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. IS
© © ©
Uraduje se vsak dan pazun nedelj in praz* nikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
54
Majboljša prilika sigurno štedenje je plodonosno nalagan'e gotovine '	Pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje,
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberjn pri C e 1 j n
,LASTNI DOM'
Z
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vlog«« od vsakega, Je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
SE™*«® 5niiiice dr«9ih dmnmrnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se
Ilrl u!1! «rtrne, a; . "S "t"' rfavek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako d, It h/ i t5 , 0d nal0Ž?lh ,100 K ~ Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti , n0tlC' 5ra?oceilost] al1 nepremičnin na menice ali dolžna pisma. - Odplačuje se na račun © © © © © glavnice m obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
!
Na prodal
je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občim Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala boste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebuo. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradšška p. Pesnica. ii6
Širite „Narodni List!"
o ceneje
sSJ
oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, eufone in plošče; zahtevajte cenike. — Istotam se dobi najboljši po-množevalni aparat jlevograf1 za 20% znižano ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ugodnost.- — Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. Gor. 105 i
32 52-20
denarja si prihranite, ako
takoj naročite cajgaste ostanke za ženske obleke 20 m po K 8 -, K 10-in K 12'— iz narodne vele-trgovske hiše
R. Stermecki, Celje.


Kdor je osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1. Vitkov „Vedno mlad" piavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja štiri krone.
2. Vitkor „Nucin", stekleničica eno krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala r tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Vitek & Co., Praga II.

^L Za «
Zahtevajte samo Yitkove preparate, TSe druge zavrnite !
é
Lekarnarja A. Thierry) a balzam
Allein echter Bahn«
■US dei SihutuapNpiM*
ri	iu t»
A. Thierry in Prjfnda briioUtnh-Swwfcm
(obi. varovano.)
Edino pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5'—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K 3*60. Naslov: Lekaraia pri angelu varhu
/i. Tiiierry v Pregradi pri «Rogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
315 18-2
trgovina z urami in zlatnino v ,;8iaro(lnem domu'E v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Darujte dr. sv. Cirila in Metoda!
3EÜ
EIE
Nagrobne
vence
v raznih* velikostih in cenah s trakovi^ in ibrez trakov ima t zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
-—UP=====
feovec
stavbeni podjetnik m tesarski mojster,
fi prf Celju
61 50-18
fi