Št. 24. Ljubljana, 16. grudna 1891. XXXI. leto. "Vsebina: Prednosti stoječe pisave v zdravstvenem oziru. — A. Fakin: Kako postopati, da se šolska mladež preskrbuje s potrebnimi učilnimi sredstvi. — Lj. Stiasny: Podobice v abecedniku. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — Društveni vest -nik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb — Listnica upravništva. — Listnica uredništva. Prednosti stoječe pisave v zdravstvenem oziru. B. Mnenje v orthopedičneni oziru. (Dr. A. Lorenz.) a prošnjo gospoda Bayra, vodje mestne ljudske šole na Dunaji, Kopernikove ulice 15, se je podala v omeneno šolo komisija, v kateri so bili gg. ministerijalni svetnik K r u s y, višji zdravstveni svetnik Albert iti izvedenci gg. Reuss, Gruber in Lorenz, da bi si ogledali ondi stoječe pišoče otroke. V tem poročilu se nikakor ne bodo razlagali teoretični dokazi, kateri se navajajo za ravno srednjo ležo proti poševni srednji leži zvezka, ker to vprašanje se je že razlagalo večkrat prav dovršeno. Poudarjati se mora vender, da govore uspehi najnovejših študij o tem predmetu (omenja naj se tu zlasti izvrstno delo S c h u-berta, zdravnika za oči v Noriinberku) brez izjeme za stoječo pisavo. Naloga komisije je bila, videti od g. direktorja Bayra metodično v prakso uvedeno stoječo pisavo v šoli pod njegovim vodstvom, oziroma opazovati njen vpliv na držanje ot.r6k pri pisanji. Glede na to se mora potrditi, d a s o dobili vsi člani komisije od pravilnega držanja stoječe pišočih otrok najboljši utis. Z odredbo, da so otroci v klopeh na jedni strani šolske sobe pisali navadno, poševno ležečo pisavo, v drugih klopeh pa so pisali stoječo, bil je vtis nenavadno ugoden, katerega je naredilo držanje stoječe pišočih otrok in tem večje vrednosti. To, brez sleharnega vpliva službo opravljajočega učitelja pri stoječe pišočih otrokihohra-neno pravilno držanje života se je pokazalo tako karakteristično in stanovitno, da so v drugem < » 1 asilo Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Izclavatelj in urednik: Andrej Žumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. razredu, v katerem so bili stoječe ] in poševno pišoči otroeizmešani, člani komisij e lahko že iz daljave in sicer že na pogled od spredaj, kakor tudi zlasti od zadaj razločevali stoječe pišoče od poševno pišočih otrok. Dalje seje pokazalo, da tudi pri hitri pisavi le nekoliko vajeni otroci nikakor ne zaostajajo za poševno pišočimi. Vredno je še poudarjati, da stoječe pišoči otroci niso rabili nikakih posebnih peres (kar se je od mnogih stranij predlagalo), ampak so z navadno rabljivimi peresi pisali prijetno, razločno in lahko čitalno pisavo, katere poskusi so se prepustili članom komisije. Bilo je očividno, da so obdržali stoječe pišoči otroci glavo trajno po konci. Pri poševno pišočih otrocih se je opazilo, tudi ako je bilo v začetku držanje glave dobro, da se je čez nekaj časa glava polagoma na levo nagnila. Kakor se je pokazalo, je držanje glave odvisno od meri vrste in ker je ta pri stoječem pisanji vsporedna z robom, ni treba stoječe pišočemu otroku glave na stran (levo) nagibati, k čemur je poševno pišoč otrok nekako prisiljen vsled na desno navzgor dvigajoče se vrste. Pravilno držanje glave se mora smatrati za podlago dobrega držanja pri pisanji. Vsako nagi- banje glave na stran dovede končno vsled premeščen j a težišča (des Schwergewichtes) njenega neogibno v postransko držanje hrbtenice, katero se tako pogosto po-vrača pri vsakokratni daljši trajnosti in je brez dvojbe pripoznano kot naj-pogostnejši vzrok krive rasti otrok. Vsled tega ne glede na vse druge prednosti da, celo glede na marsikako majhno neugodnost stoječe pisave, tako n. pr. postransko premikanje vse roke pri pisanji v vrsti, oziroma skrajšanje vrste, mora se prisoditi temu pisanju brezpogojna prednost pred drugimi metodarni, ker stoječe pišoči otroci pri pisanji niso prisiljeni, vsaj glave na stran nagibati. Praktično uporabo stoječe pisave potrjuje teoretična dedukcija (dokazovanje), da način, kakor se ona izvaja, ne sili sedeti poševno ter tako ne provzroča krive rasti. S pogojem, da so klopi prav razmer-jene in zlasti dobro sestavljene in da se križna naslonjala pri pisanji rabijo, s čemur se zabranjuje po mogočnosti po vsa-keršnem sedenji nastalo utrujenje, ima stoječa pisava z orthopedičnega stališča mnogo prednostij pred poševno pisavo in se že dalj časa od m 11 o g i h o r t h o p e d o v priporoča tudi doma z najboljšim uspehom za zboljšanje držanja pri pisanji. Kako postopati, da se šolska mladež preskrbuje s potrebnimi učilnimi sredstvi. f Učitelj i na deželi se moremo v tem e večkrat so se razpravljala v raznih ozim mučiti vge šolsko leto> osobito v za- učiteljskih konferencijah sredstva, koja bi četkU; ko mladini primanjkuje vseh učnih imela dovesti mladino, da bi si pravočasno sredstev. Preteče teden za tednom ter še preskrbljevala učilnih pripomočkov; a še pogreša marsikateri tega in onega. Tako vedno se je učitelju boriti z napakami, zavlačenje je vestnemu učitelju nepo- koje se ne dajo strmoglaviti. Mladina po- | voljno, ker zavira in otežkoči delovanje. hajajoča šolo brez učilnih pripomočkov, Istinito se slavna c. kr. okrajna šolska trati dragi čas, zavira pouk in napredek. ; svetovalstva prizadevajo odstraniti nave- dene nerednosti. Tako je slavno c. kr. okrajno sežansko šolsko svetovalstvo že pred več leti hvalevredno zaukazalo županstvom , da naj siromašni mladini preskrbi potrebnih učilnih sredstev; a malo učiteljev odnosno šolske mladine je dobilo pomoči od občinske oblasti. Tudi je z odlokom 5. mal. srpana t. 1. št. 404 zaukazalo šolskim vodstvom, da naj v začetku šolskega leta po preteku osmih dnij, naznani krajnemu šolskemu svetu mladež, ki nima učilnih pripomočkov, a krajnemu šolskemu svetu zaukazalo pozvati dotične stariše in opomniti, da morajo v osmih dneh potrebna učila preskrbeti svojim otrokom. Ako tudi to ne pomaga , naj krajni šolski svet vsem takim otrokom potrebna učila nakupi ter predlaga račun županstvu, koje od premožnih zadevne vsote iztirja, za ubožne pa plača iz svoje blagajne. Hvalevredno je takošno prizadevanje, a učitelj večkrat pride tudi tu na ovire, kajti tacemu zavlačenju noče biti konec. Ako učitelj po preteku osmih dnij predloži krajnemu šolskemu svetu tak zaznamek, krajni šolski svet opomni roditelje, da zadoste v osmih dneh; ako ti ne zadoste, mora krajni šolski svet pomoči z nakupilom. V to je treba časa treh tednov. Krajni šolski svet pa navadno nima zaloge, naravno ne mara tacih sitnostij in ako kateri izmed udov ne pomore, kaj potem? Večkrat najdalje odlagajo naku-pitev knjig premožni roditelji in ako udje krajnega šolskega sveta v zaznamku vidijo, da se premožni obotavljajo kupiti svojim otrokom učilnih pripomočkov, kako li morejo oni za take seči v žep. Ko bi bile take ovire le v začetku leta, bi se že vstrpelo, ali kolikokrat pomanj-kuje med letom šolski deci: pisank, risank, peres, svinčnikov i. dr., ki deloma zavira napredek. Dandanes se zahteva od učitelja točnost in vsestransko spolnovanje svojih dolžnosti, kar je povsem pravo. Skrbeti nam je torej, da je šolska mladina pravočasno preskrbljena z učilnimi sredstvi, ker tako pospešimo pouk in veselje do šole. To pa ni lehko, ker dandanes imamo odpravljati vkoreninene malomarnosti. Posilna sredstva imajo svoj namen, a učitelju bodi dolžnost, posilnosti kolikor mogoče s prepričanjem nadomestiti. Prav malo se nahaja na kmetih roditeljev, ki bi bili tako ubožni, da bi ne zamogli svoji deci kupiti učilnih pripomočkev, kajti vsakemu učencu zadošča letni goldinarček za šolske potrebščine. Ako spomnim, da c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo vsako leto do-pošlje krajnim šolskim svetom več komadov knjig za ubožne učence, je resnično ubožnim že pomagano. Malomarnost marsikaterega roditelja privede, da deca pohaja v šolo praznih rok. Mnogokrat se pripeti, da oče v krčmi goldinarčke poganja, a njegov otrok po več dni brez učilnih sredstev in slabo oblečen pohaja v šolo. Žalostno, a resnično! Razne nevšečnosti, s katerimi je računati , so me privele do nasveta: Učitelji naj konec šolskega leta navedejo učencem, kar bodo bodočega leta potrebovali ter priporoče, da med počitnicami njih roditelji toliko prihranijo, da bodo zamogli prvi dan šolskega leta nakupiti potrebna učila. Pojasni naj, da kosec si mora prej kupiti koso, žanjica srp, kopač pikon, šele potem gredo na delo; tako morajo si tudi učenci — prej ko v šolo pridejo preskrbeti s potrebnim. Tako učitelj vselej vstrajno in prepričevalno opominja deco, da to roditeljem tako povedo, kakor učitelj v šoli zaukazaje. Predoči naj deci, kakšen utis bi naredil kosec, ko bi prišel na delo brez kose, žanjica brez srpa, kopač brez pikona; da je istotaka v šoli mladež brez učilnih pripomočkov. Ako pa vstrajni in prepričevalni opomin ne pomore, menim, da bi bilo najboljše, da se mladič, ki pride po dva ali več dnij v šolo brez učilnih potrebščin, poslal na dom po-nje ali po denar, saj v šoli ni sebi niti so-učencem v korist nego v kvar ter bi se tem potom stariši privadili resno skrbeti za deco. S takimi učenci pa je treba lju- 24* beznjivo občevati ter prepričati jih, da tudi oče, odnosno gospodar, ki najme kosce, žanjice, kopače, jih pošlje domov, ako pridejo brez orodja na delo; da je učilna polje, kjer dela šolska mladež in da v šoli ne more biti ostanka brez učilnih pripomočkov. Tedaj naravno naj se dokazuje in spaja zakon narave, opiraje se na postavna sredstva. Na ta način bi se več doseglo nego z drugačnimi sredstvi. Roditelji so dolžni skrbeti za svoje otroke in ako bi bili kateri tako ubožni, da pri vsej dobri volji ne morejo pomoči, naj bi se pa oni obrnili s prošnjo do županstva, koje je dolžno vsestransko preskrbovati svoje resnično uboge. Tako bi se odstranile krajnemu šolskemu svetu skrbi in zaloga za učilne pripomočke, neugodnosti učitelju, pospešil napredek, za-prečila županstvena tirjatev, napravil red in tudi pomagalo ubožnim roditeljem. Ta bi bila, menim, prava pot, zato sem jo navel v preudarek. a. Fakin. Podobice v XII. z — zvon. 1. Pripovedovanje. Močni Janez. E3ila je nekdaj močna žena, katera je imela fanta, ki so ga imenovali, akoravno je bil šele sedem let star, močni Janezek. „Mi smo ubožni ljudje", pravi mu mati nekdaj, „zato glej in poišči si kako službo. Poprej pa pojdi v gozd in prinesi precej drv, da bom videla, ako si že dovolj močan, da te pošljem v tujino. Janezek je zelo žalosten ter prinese le malo butaro drv domov. Zato doma ostane v še sedem let. Cez sedem let ga zopet pošlje mati v gozd. Sedaj je pa bilo drugače. Smreke je izdiral kot bi bile bilke ter nosil domov, kot bi bile žveplenke. Mati ima sedaj dovolj kuriva za več let in Janez se poda v tujino. Vstopi v službo k skopemu kmetu ter ne zahteva za letno plačilo nič druzega, kot da sme kmetu ob letu jedno zaušnico dati. Kmet ga pošlje drugi dan v gozd, da naj zvozi posekani les domov. Ker pa konjema preveč naloži, ne moreta se z mesta premakniti. Jezen izpreže Janez konje, jih vrže k lesu na voz ter voz privleče kot veter domov. Ko kmet to vidi, se prestraši ter z grozo misli na obljubljeno zaušnico. Ne abecedniku. reče vender nič, ampak se vsede z vso družino h kosilu. Tu se gospodar prepriča, da Janez potrebuje več, kot vsa druga družina skupaj. Prepriča se, da mu Janez pojé v jednem letu hišo in kmetijo. Premišljuje, kako bi se ga iznebil. Slednjič mu reče: „Moji ženi je padel pred par dnevi prstan v vodnjak. Splezaj doli in poišči ga. Janez uboga. Komaj pa je bil doli, vržeta kmet in hlapec debele kamene nanj, „Stran s kokošimi zgoraj", vpije Janez, „one brskajo pesek v vodnjak". Sedaj vzame kmet s hlapci v kapelici zvon ter ga vrže v vodnjak. Ta naj pokrije Janeza. „Kako čedna kapica za mene!" sliši se iz globine. Sedaj jim ne ostane nič druzega kot mlinski kamen. Vržejo torej tudi mlinski kamen nanj. „Stojte!" vpije Janez, „sedaj imam prstan, pojdite mi iz luči, jaz pridem!" Zvon na glavi in mlinski kamen na roki se prikaže Janez. Kmet se zopet z grozo spomni na zaušnico, katero bo od Janeza ob letu dobil. Podari torej veliko denarja Janezu, da ga zapusti. Močni Janez je potoval še več let po svetu ter si s svojo močjo pridobil veliko bogastva. Slednjič se poda k svoji materi ter živi ž njo veliko let v zadovoljnosti. Pouk. Janez je bil vsikdar svoji materi pokoren. Bog mu je dal zaradi tega veliko telesno moč. Ker je bil ubog, moral si je po svetu svoj kruh služiti. Bog ga je obvaroval vseh nesreč. Vrnil se je domov zdrav, vesel in bogat. Prepričal se je, kako resničen je rek: Le delaven in priden bod', Zakladov našel boš povsod! Nazorni nauk. Tu vidite zvonček. Take zvončke imamo pri vratih, da pozvonimo. Iz česa je zvonček? Kaj hna ^ sredi? V visokem zvoniku visi več zvonov. Zvon vas zjutraj pokliče, da morate ustati, moliti in iti v šolo. Opoludne vas opominja zopet, da je čas molitve in kosila. Zvečer kliče vam zopet: „Molite in zaspite!" V nedeljo in ob praznikih naznanja vam, da je gospodov dan ter vas kliče v cerkev. Ako v mestu ali vasi kaka nevarnost preti, ako gori ali preti povodenj, toča, oglaša se zopet zvon. Ko pa umremo, spremi nas do groba. XIII. ž — žaga. 1. Pripovedovanje. Mož v luni. Bil je mož, ki ni spoštoval ne petka ne svetka. Neko nedeljo se napoti v gozd. Vzame svojo žago, ter odžaga ž njo drevo ter naredi butaro. Na butaro priveze svojo žago ter nese vse domov. Medpotoma ga sreča lep mož v nedeljski obleki, kateri je bil na potu v cerkev. Obstane in vpraša moža: „Ali ne veš, da je danes nedelja? Ali ne veš, da je Bog na ta dan počival, ko je ustvaril nebo in zemljo? Ali ne veš, da stoji v tretji božji zapovedi: Posvečuj nedeljo in praznik?" Lep mož v nedeljski obleki je bil Bog, a mož mu trdovratno odgovori: „Nedelja na zemlji in ponedeljek v nebesih, kaj meni to mar in kaj tebi to mar?" „Nosi svojo butaro večno", pravi Gospod, „in ker ne spoštuješ na zemlji nedelje, imej večni delavnik. V strašilo za iste, kateri skrunijo nedeljo, pa stoj v luni." Od istega časa stoji v luni še vedno mož z butaro in tako bo ostalo na večne čase. Pouk. Ta mož je bil zelo brezbožen. Spoštoval ni ne petka ne svetka. Zato je pa tudi občutil ostro božjo kazen. Bog človeka kaznuje, ako greši, torej : Varuj človek greha se, Vir nesreče vsake je. 2. Nazorni nauk. Kaj vidite tu ? (Žago). Žaga ima podstavek in rezilo. Iz česa je podstavek? Iz česa je rezilo? Rezilo je iz železa in je tanko. Ima ostre zobove. Z žago žagamo les. Imamo pa tudi žage, katere goni voda. S temi žagami prežaga Žagar hlode v deske. 3. Uganki. a) Imam zobe in vender ne jem, režem in vender nisem nož. Kaj je to? Kdo ima zobe pa ne grize? XIV. s — srp. 1. Pripovedovanje. Zenjice. Jutro je bilo. Pridne žanjice vzamejo srpe in začnejo žeti zlato pšenico. Ko pridejo do srede njive,.zagledajo gnezdo s sedmimi še negodnimi mladiči. Žalostno obletavajo stare prepelice gnezdo. Mislile so, da bodo žanjice mladiče vzele domov. Toda tem se male ptičice smilijo. Dolgo premišljujejo, kako bi jih rešile. Slednjič pustijo isti kraj v miru in požanjejo ostalo pšenico. Stare prepelice z veseljem krmijo svoje mladiče in kmalu zrastejo mladičem peroti, da morejo odleteti. Dobre žanjice požanjejo med tem časom druge njive ter so vesele, da so rešile nedolžne ptičice. 2." Nazorni nauk. Krivo rezalo, kratko držalo? Kdor ne ugane, ta ve kaj malo, kaj je to! Kaj ima rezalo? Ali ima nož krivo rezalo? Kaj ima še rezalo? Ali ima kosa krivo rezalo? Kaj ima torej krivo rezalo in kratko držalo? Kakšno držalo ima srp? Iz česa je rezalo? Iz česa je držalo? čemu rabimo srp ? XV. š. — šilo. 1. Pripovedovanje. Jurijče in Zorka. Jurijče je bil hudoben deček. Velikokrat so ga kaznovali v šoli in doma, če se je zvedelo, da je jemal ptičja gnezda in brezčutno gledal, kako so ubogi ptički žalostno čivkali in plaho iskali mladičev, katere je bil že zdavna potisnil v žep! Kolikrat so ga kregali ljudje, če je lučal kamenje na kure in pse! Ali nič ni pomagalo. Jurijče je ostal vedno isti hudobnik. Zategadelj ga ni maral nihče. Pridni in uljudni otroci so se ga izogibali že od daleč, zlasti Zorka, modrooka, živahna, pla-volasa deklica, ki je rada s svojim kruhom pitala uboge ptiče. Bala se ga je posebno zato, ker jo je dražil. Kaj rad je namreč lučal kamenito točo, kadar je potresala krilatim gostom, da so se hipoma razpršili. Zorka je imela ljubeznjivega psička. Snežnobel je bil, samo na levem ušesi je je imel črno liso. Jurijče ga je rad vabil k sebi. Kadar pa je bil dosti blizu, polil ga je s tinto ali z barvilom. Ij. Stiasny. Knjiga Slovenska XIX. veku. * 6. Valenštajn. Dramatično delo. Spisal Miroslav Siler. Poslovenil France Cegnar. V Trstu. Založila tržaška Čitalnica. Tisk avstrij. Lloyda. 1866. 8. 421. — „Komur je znana dovršenost Cegnar-jevih prevodov Silerjevih tragedij „Marija Stuart in Viljem Teli", ta je gotovo z nami vred željno pričakoval njegove prestave Silerjeve trilogije „Valenštajn", kte-rega prvi del „Valenštajnov ostrog" je že pred dvema letoma zagledal beli dan. Od vseh prijateljev Cegnarjeve muze živo zaželeno delo je prišlo pred kratkim časom na svitlo s pripomočjo znanega slovenskega rodoljuba J. Kalistra — kteremu bodi za to čast in hvala — ker bi bilo morda brez njegove pomoči Slovencem še delj časa skrito ostalo. Kar se tiče prevoda, reči se mora o njem, da je na vse strani popolnoma dovršen . . Kar se pa tiče novih oblik, ki so rabile pesniku v pričujočem delu (p. dejanije, čelovek, notranjest itd.), teh mu sosebno v lepoznanskem delu nikakor ne moremo potrditi, saj jim je celo g. Levstik v svoji slovnici samo pod črto ali v opazkah mesto dal. Nektere izmed njih se s časom brez dvombe obležejo slovenski pisavi; njih večina pa je s staro slovenščino zamrla, čemu tedaj z mrtvimi med žive, ker zbujajo samo nejevoljo med bralci in begajo toliko potrebno edinost itd. (Glasnik 1866 str. 379)". Da so v šolska „Berila ali v Cvet-nike slovenske slovesnosti" (Bleiweis, Ja-nežič, Navratil itd.) radi sprejemali Cegnarjeve izvrstne umotvore izvirne in prestavljene, to se ve. V Trstu je marljivo deloval v narodnih društvih ter pomagal pri slovenskih časnikih, celo s političnimi se- stavki in razpravami; na pr. 11 i r s k i P r i-morjan 1. 1866: Prihodnja avstrijska politika. Slovenstvo v Trstu. Isterske zadeve. Tržaškej okolici zastran delalcev furlanskih itd. Staro leto. Komedija na travniku pri sv. Ivani zunaj Trsta v letu 1866 (V kolobarji sedé lev, medved, koza, lisica, prasec, mačka, osel, sokol in še več družili živali in zveri). Odprto pismo gospodu Godini, Tržaškega „Ljudomila" vred-niku, češ, Vi pravite, da jaz naš lepi jezik pačim in kazim, naj bi se mi vzela učiteljska služba na državnej gimnaziji itd., kar vendar poznej nekoliko popravlja (str. 96) itd. — Primorec 1. 1867: Na novega leta dan. Zoper „Triester Ztg." o Slovanih. Zoper Napoleona. Trst z okolico. Avstrija , kam greš (po dualizmu)! Narodnosti ideja. O jeziku v šolah in uradnijah. O polaščevanji Trsta in okolice. — L. 1 8 6 8 : Novo leto. Cesar Maksimilijan. Memento Slovencem. O slovanski Avstriji. Slovenskim državnim poslancem. Posebej gosp. državnemu poslancu Luki Svetcu. Slovenskim roditeljem v Trstu. O Srbiji. O slovstvu slovenskem p. Glasnik, Cvetnik itd. — L. 1869: Volitve v mestno svetoval-stvo. O tem potrebna opomba nasproti „Triester Ztg." Govor v kolonskej Čitalnici. V delalskem društvu o glavnem zboru itd. — Tako je sodeloval pri „Edinosti" od 1. 1876, kjer je na pr. 1. 1878 št. 22 ponatisnjena CestitkaGosp. Dr. Ivanu Bleiweisu k sedemdeseti obletnici dne 19. oktobra z adreso, ktero mu je v krasnem okviru posebna Tržaška de-putacija izročila v Ljubljani itd. —- Skrbno je Cegnar pilil in popravljal svoje poezije, Marijo Stuart baje vso prenaredil, mnogo novih pesmi zložil. V rokopisu hrani opero „Campo"; tako ima mnogo kozaških dumk prevedenih iz ruskega, nekaj iz novogrškega itd. — Dramatično društvo je spravilo na svetlo igro „Deborah"; J. Krajec v „Nar. Biblioteki" vnovič roman „Koliščina in stepe in Babico" 1. 1884; Edinost „Viljem Telia" 1. 1886 itd. — „Kvara, pravi L. Žvab v Do- datku , da so Pesmi C e g n a r j e v e iz 1. 1860 denes uže tako redke, in mni se nam, ka bi bilo jako zahvalno vse slovensko razumništvo podjetnemu knjigotržcu, ki nam jih z nova obavi!" — V dokaz, da priznavajo njegove velike zasluge za raz-vitek slovenske književnosti, piše ondi (str. 40), napravili so mu 3. dec. 1883 v tržaškej čitalnici slovenski in hrvatski če-stilci slovesen večer. Gospod Viktor Dolenc razloži o tej priliki v kratkih a točnih potezah njegove literarne uspehe na pesniškem in slovničnem polji, oznani mu, da mu prijatelji darujejo v mali spomin na steni visečo oljnato podobo, na kateri ga je gosp. Kavs jako lepo in naravno naslikal, ter naposled izrazi govornik v imeni vseh navzočnih srčno željo: Bog poživi Cegnarja še mnogo let slovenskemu narodu v čast in na korist! * Nekatere iskrice, prave slovstvene kresnice, krasne po pomenu in po obliki, naj se iz Valenštajna pokažejo tudi tukaj na hvalo prelagatelju Pr. C e g-n a r j u : Život ozbiljen, bodra je umetnost. V okrogi tesnem se razum oži; Z namenom večim tudi človek raste. Za ukanijem hodi vekanije. Le malo Jih je, ki vladati sami se znajo I rabiti razum razumno. Duh nizki se pogrezne v lastne male Skrbi, koristi i dobičke. Verjemi, svoje Osode zvezde imaš v lastnih prsih. Da, ima domovino Avstrijan, I ljubi jo, i ve, zakaj jo ljubi. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Vojna Je strašna šiba iz nebes poslana, Al dobra, kakor druge bož'je šibe. Mladosti Svet ozek je, možgani so široki. Pogubljajo me prijatelji moji Goreči, ne sovražniki črteči. Pogum život zastavlja, ne vesti. Moritev časi Je kraljem všeč, nikoli ne morilec. Nič trdno, stanovitno ne stoji I vse razpada, koder vere nej. Resnice glas posnema večkrat duh Laži, da nas prevari, preslepi, I seje prekanljive govorice. Človeka lastna volja Veliča ino niža. Kder je Svobode mnogo, tam je tudi mnogo Zablode. Al dolžnosti ozka pot Je varna. čas je človeku angel. Sodbe nagla Vršitev pristuje le Bogu, ki Se ne sprominja! O, ako vas srce svari, slušajte Ta glas njegov! Srce je božji glas; človeško delo je le pameti Presodek. Cesto pride Iz slabih ust besede dobre glas. * „Ako prebiraš krepko, blagoglasno besedo slovenskega prevoda, zares čudil se boš, s koliko vernostjo je naš pesnik visoki duh nemškega klasika posnel, pravi Janežič (Glasn. 1866 str. 379); pri vsem tem je vendar prestava tako naravna, tako lehko umevna in svojstvu našega jezika tako primerna, da misliš najizvrstniše izvirno delo pred seboj imeti". — Zal mi je in sram nas mora biti, ako je res, kar pravi L. Z., da slovenskega „Valelistaj na" leži še mnogo izvodov na razpolaganje in ponižno čaka zmernega kupca (str. 39)!! Toliko bodi tu o Cegnarju. Kar je še več storil ob Adriji, popiše naj kateri on-dotnih rodoljubov. — V latinskih šolah se je živo vnemal za Koseskega poezije, ki so prihajale takrat na dan po Novicah. Trudil se je ga posnemati, in ga je tudi zlasti v jeziku slavno prekosil. Kako hvaležen mu je bil, kaže naj k sklepu n a- grobni govor, ki ga je imel pesnik France Cegnar pri pogrebu slovenskega pesnika JovanaVesel-Koseskega: Z britkim srcem izročamo hladni zemlji smrtne ostanke moža, o kterem veljajo Horacijeve besede: Non omnis moriar. In v resnici, on nam, našemu narodu ni umrl, on živi in bode živel na veke, ker njegova dela so nesmrtna. Minolo je 40 let — takrat so bili osorni časi, povsod ledina neizorana, s kamenjem posuta, s trnjem zarastla, slovenska Vila je imela uklenjene roke in solzno oko — minolo je, pravim, štirideset let, ko je ta mož, na kterega rakev zdaj točimo gorke solze, vstal, kakor izvoljeno višje bitje, iz srede našega pozabljenega, tlačenega naroda, ter mu v navdušenih pesnih klical: Zbudi, predrami se, vstani moj narod, zarja poka, dan se dela! In narod se je zbudil, predramil, vstal je in zamaknjen poslušal krasno doneče glasove, glasove, ki so doneli po vseh zemljah, v kterih si je postavil dom Slave sin. Kakor spomladi cvetje po širnih planjavah, tako se je širila narodna zavest in ljubezen do domovine; žarelo je oko starcu, ponosno je vzdignil glavo mož, in navdušeno z ognjeni svetega rodoljubja je kipelo srce mladenču; prerojen je bil slovenski svet! — vse to čudo so delale drazega ranjcega krepko-doneče, navdušene pesni. A njega, ki smo ga zdaj na zadnji njegovi poti s toliko britkostjo tu sem spremili, ni dičilo le sveto rodoljubje, nič manjše veljave nema čista njegova morala, bil je mož in človek po božji in ljudski volji: Bogu slavo, možu veljavo, ženi zvestobo, otroku ljubezen, tako je govoril, učil in priporočal. Iz vseh njegovih del veje goreča ljubezen do vsega človeštva, na njegovem praporu se vije oljičin brst z geslom: Mir zvonjenje prvo bodi! O, da bi naši rojaki, ki so ljudstvu voditelji in učitelji, vedno visoko nosili to znamenje miru in sprave, da bi nikdar srca ne odpirali zapeljivemu pohlepu, ki v sedanjih časih s toliko silo pritiska na narod, da mu vrata ulorni! Je-li naključje, da se je tak mož in v takem času porodil slovenskemu narodu? Ne, to ni naključje, treba ga je bilo, narod ga je potreboval, in ker je narod zdrav, čil, Bogu udan in ima tedaj poroštvo do boljše bodočnosti, zato mu ga je dala božja previdnost. — Ni li pomenljivo, da je med vsemi tovariši svoje mladosti zadnji zapustil radosti in težave tega sveta? Da zadnji je bil, a od danes bode prvi. Njegov duh se raduje v nebeških visočinah, njegova dela so ostala med nami v nesmrtni slavi. — Mir njegovemu prahu! Večna luč njegovemu duhu! Slava! „Edinost". Vprašanja in odgovori. Dvanajsto vprašanje. Kje je bil landeški grad, o katerem je pravljica v »drugem berilu« v 151. vaji? (G. F. St.) Odgovor. Lindeck je razvalina v občini V izpete (694 m nad morjem) vzhodno od zaselka Lipa (od todi tudi ime nekdanjemu gradu) in jugovzhodno od Vi tanj. Grad Lindeck so razdejali Madjari 1. 1446 pod vodstvom Ivana Hunyada. Po njem se je imenovala posebna plemenita rodovina, ki je imela tudi še druge gradove, n. pr. Frankolovo (Sternstein), Riegersburg (1. 1363), Neudau (1554) in Kal-berg (1565). Landegg (slov. Strmstan?) je zaselek v občini Nova Cerkev in stoji severovzhodno od slut-nega gradu Lemberg (Lengenberg), kije bil nekdaj središče obširne gospoščine, spadajoče k škofovi mizi pri Sv. Hemi (Krško, Gurk). V Landeku ni nikakih razvalin. Torej ne moremo odločno povedati, ali se imenovana pravljica tiče »Lindecka« ali »Landegg« ali morda kakega drugega grada. Ako bi bilo kakemu g. tovarišu kaj več o tem znanega, prosimo ga, da nam to naznani. S. It. Trinajsto vprašanje. Kje bi se dobila dobra karta zvezdnatega neba in koliko stoji? G. F. D. Odgovor. Tak zemljevid se nahaja v vseh večjih atlantih. Ako bi pa želeli stenski zemljevid, priporoča se »Wetzeis Wandkarte für den Unterricht in der ma-themathischen Geographie«, ki je aprobiran in se more naročiti pri večjih knjigotržcih. Cena v inapi 12 gld. Štirinajsto vprašanje. Kako se imenuje najsvetlejša in največja zvezda, ki se vidi zvečer in še čez polnoč na južni strani neba? G. F. D. Odgovor. O tem času je dotična zvezda jupiter. Ker se pa razmerje leže zemlje k zvezdnatemu nebu menjuje, je v poletnem času ona zvezda venera (ve-černica ali danica.) Petnajsto vprašanje. Dve leti že čakam, kdaj in kje bom dobil pristojno mi jedilno shrambo, a ni je še; na katerem mestu hočem potrkali, da bode hitrejši uspeh? G. K. E. Odgovor. § 33. deželnega zakona od dne 29. malega travna 1873. 1. št. 22 določuje, da ima šolski voditelj pravico do stanovanja iz dveh sob in potrebnih zravenskih prostorov. Kateri so ti »zravenski prostori,« ta § ne določuje dalje, a vender je jedilna shramba potreben prostor. V nekaterih krajih pač nadomestuje jedilno shrambo klet ali pa narobe. Seveda mora v tem slučaji klet za to vporabo tudi primerna biti. Obrnite se v tej stvari na krajni šolski in če tu nič ne opravite, na okrajni šolski svet. Književnost. Nastenske zoologične podobe. Založil Kari Jansky v Taboru na Češkem. Te stenske table so našemu učiteljstvu večinoma znane. V letošnji učilski razstavi na 1. mestni šoli v Ljubljani jih je bilo mnogo razstavljenih. Table so barvano tiskane, 64 ^ 90 cm velike in podobe jako karakteristične. Prilepljene so na močen popir, da jih ni treba na platno napenjati in so pripravljene za obešanje. Smejo se tudi z vodo in gobo čistiti. Na zadnji strani so živali imenovane v vseh avstrijsko-ogrskih jezikih. Cena je nizka, kakor pri nikakeršnih sličnih tablah drugih založnikov. Pet tabel skupaj, katere se morejo povoljno izbrati, stoji 2 gld. 50 kr., posamezna tabla 60 kr. Marljivi založnik je ravnokar izdal 13. in 14. »sešit«. Skupaj je torej doslej izšlo 70 tabel. Da si morejo šolska vodstva, ki žele katere teh tabel za šolo naročiti, laže izbirati kar potrebujejo, navajamo tu imenik vseh tabel. Zvezda *) po meni, da je tabla od naučnega ministerstva že odobrena. Št. 61.—70. so se v odobrenje predložile. *1. Konj. *2. Jelen. *3. Tiger. *4. Orel. *5. Štorklja. — *6. Medved. *7. Pes. *8. Krava. *9. Zajec. *10. Ovca. — *11. Orangutang. 12. Klokan. *13. Dvo-grbna kamela. *14. Labud. 15. Želva. — *16. Slon. 17. Leteči pes. *18. Noj. *19. Krokodil. *20. Karp in ščuka. — 21. Glavač. *22. Sova. *23. Papiga. 24. Belouška in gad. 25. Pilar. — *26. Lisica. 27. Nosorog. 28. Mrož. *29. Fazan. 30. Mravljinčar. — *31. Lev. *32. Levica in mladiči. *33. Divji petelin. 34. Zebra. 35. Žirafa. — 36. Gos. 37. Koza. 38. Prašič. *39. Osel. *40. Kura. — 41. Križati pajek. 42. Bučela. 43. Rečni rak. *44. Trakulja. *45. Polž. — *46. Jazbec. *47. Caplja. 48. Veverica in kuna. *49. Pav. *50. Netopir. Hrček. Krt. — *51. Jerebica. Prepelica. *52. Golobi. *53. Detali in kukavica. *54. Strnad. Kraljiček. Ščinkovec. Drozg. Škorec. Vrabec. *55. Senica. Šoja. Kozomolz. — *56. Divja koza. *57. Volk. *58. Srna. *59. Vidra. *60. Severni jelen. — 61. 62. Hrošči. 63. Metulji. 64. Metulji. 65. Žuželke. — 66. Bivol. 67. Dober. 68. Puran. 69. Mačka. 70. Dihur. Jež. Lasica. Razven mnogih drugih učil Janskyjevih se posebno tudi priporočajo nastenske table za nazorni nauk. Te so tako prirejene, kakor zoologične, nekoliko večje so, 68 X 94 cm- Doslej so izšli štirje sešitki po 5 i tabel; vsak sešitek ali pploh vsakih pet tabel velja 3 gld., posamezna tabla 70 kr. Ti sešitki obsegajo po oddelkih Pomlad. Poletje. Jesen. Zima. Promet in rokodelstvo in sicer I. sešitek: 1. Pri potoku. 2. Na polji. 3. Na loki. 4. Pri potoku. 5. Prometna sredstva. II. sešitek. 6. Na vrtu. 7. Na polji. 8. V gozdu. 9. Kmečki dom. 10. Kovač. III. sešitek: 11. Na Loki. 12. V gozdu. 13. V vinogradu. 14. Božični trg. 15. Zidar. IV. sešitek: 16. Vas. 17. Vrt. 17. Kuhinjski in sadni vrt. 19. V izbi. 20. Pekar, mesar. Narodni Koledar za prestopno leto 1892. Letnik IV. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celji, cena vezani knjigi 45 kr. Dobro je pogodil g. izdavatelj, da tudi v Celji nadaljuje izdavati »Narodni Koledar«, da ž njim vsaj nekoliko izpodrine po Štajerskem tisti »Bauern-Ka-lender«. Poleg navadne koledarske vsebine ima še več rečij, katere je koristno vedeti našemu ljudstvu. Tudi se nahajajo v njem štirje kratki životopisi z dobro pogojenimi slikami gg. prof. kanonika Jožefa Marna, Jurija Šubica, dr. Fr. Celestine in Matije Ma-jarja Ziljskega. Nadalje denarni zavodi in denarne razmere po Slovenskem, spisal I. L. in razgled po svetu. Jezik je še dokaj gladek in pravilen, vnanja oblika lepa, cena nizka. J. T. Naši dopisi. Iz Ljubljane. Staro pedagogično načelo: »materin jezik bodi podstava ljudski šoli«, dobiva od dne do dne več dokazov in taisti, kdor želi ali trdi, da bi ljudsko šolstvo na podlagi tujega jezika uspevalo in donašalo narodu zaželjenih koristij, nima pravega pojma o ljudski šoli. Žal, da je dandanes tacih nepedagogov tudi v nas Slovencih in v Slovanih sploh precejšnje število, koji vporabljajo svoj vpliv in svojo moč v to, da bi s potujčevanjem zatrli v narodu narodno zavest ter ga z vsiljevanjem tujega jezika v šolo preradi potujčili ter podjarmili pod svojo oblast. Mogoče, da se tu in tam res pokaže navidezen uspeh, koji pa kmalu pokaže tudi svoje slabe nasledke za narod in privede vsacega trezno mislečega in nepristranskega človeka do prepričanja, da tako usiljevanje tujega jezika v ljudsko šolo je boj zoper pedagogična in naravna načela. Narod res začasno zastane v omiki za drugimi narodi (in to je tudi namen naših nasprotnikov), vender čuta narodne zavesti mu ne morejo zadušiti, tudi še s tako hudim pritiskom ne. Tak dokaz nam dajo »lu-žički Slovani«. Vsaktereinu je znano, koliko si je prizadeval »železni kancelar«, da bi ponemčil »1 u-žičke Slovane« ter žalil ta slovanski jezikovni otok z nemškim morjem. V najnižje razrede ljudskih šol so vpeljali nemški jezik kot učni jezik. Zares hud je bil ta udarec za naše sokrvne brate, a jekleni značaj slovanski ga je premagal in srečno prestal in narod je klubu vsem pritiskom ostal, kar je bil — slovanski. Uvidevši, da se zoper pedagogična in naravna načela ne da bojevati, sklenili so merodajni krogi v korist lužiškim Slovanom, da bodi odsihdob v vseh slovanskih ljudskih šolah v Lužnici (Lausitz) izvzemši računstvo v vseh predmetih srbski jezik zopet učni jezik. V 28. dan vinotoka t. 1. so imeli učitelji okraja Hohersvverda (tako poročajo »Serbski Noviny«) splošno konferencijo in pri tej priliki je razkril vladni šolski svetnik Friese zbranemu učiteljstvu to najnovejšo na-redbo. Nepopisno veselje je zavladalo vsled tega med lužiškimi Slovani. Z ganenim srcem so šli roditelji k cesarju Viljemu ter so se mu ponižno zahvalili za toliko velikodušno naklonenost, s kojo je pokazal, da je tudi slovanskim narodnostim pravičen in dober oče. Dal Bog, da bi tudi naši koroški Slovenci kmalu dobili jednako naredbo! Lužiško učiteljstvo bode gotovo z naudušenostjo praznovalo 3001etnico slovanskega pedagoga Komenskega, ki je učil: »Otrok priuči se naj prvo materinega jezika in na tej podstavi šele drugih predmetov!« J. D. Društveni vestnik. Izkaz računa „Narodne šole". Zap. štev. Koliko Dohodki Posamič V k upe Kl.l kr Rl.1. kr. 1 I. Ostanek blagajnični iz preteklega leta 1889/90 . . . II. Vplačila: a) ljudskih šol in sicer: 176 24 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 6 29 24 ■ 7 19 1 2 1 1 8 1 2 1 1 1 društvenikov po 1 gld.............. 2 ", 3 \ (4- 50 kr.)...... „ 4 , (-L 50 kr.)...... „ 5 „ (-1- 86 kr.)...... » 6 „ . . . .......... ,7.............. . 9 , ............. . i« . ............. . H , (+ 68 kr.)...... » 15 „ ............. 20 „ 30 , (4- 85 kr.)...... „ 4-7 „ (4- 25 kr.)...... 6 58 72 28 95 6 14 8 9 80 11 30 20 30 47 50 50 86 68 85 25 104 ljudskih šol je vplačalo............. b) učiteljev in sicer: 517 64 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 10 12 10 3 4 1 3 1 2 1 1 društvenikov po 1 gld. (4- 20 kr.)...... „ 2 „ (J-50kr.)...... , 3 , (-|-60 kr.)...... 4 j» ............. ,5.............. „ * 6 „ ............. » »8.............. . 10 „ ............. , 1+ , ............. » 28 , ............. 10 24 30 12 20 6 21 8 20 14 28 20 50 60 48 III. Drugi dohodki, podpore, darila: 194 30 28 29 30 31 32 33 Podpora veleslavnega deželnega zbora ........ „ mestnega zbora........ „ slavne kranjske hranilnice......... Darilo vsakoletno vis. rod. g. dr. vit. Fr. Močnika v Gradci Darila 4 dobrotnikov.............. 200 200 200 15 •0 — 19 25 Vsota dohodkov pod III. . 625 — IV. Vplačila novih us t an o vn i k o v: 34 35 36 37 10 1 1 1 ljudskih šol po 20 gld............... si Kmetijska posojilnica za ljublj. okolico I. rok .... si. Obrtno pomožno društvo II. rok......... si. Ciril - Metodova družba............. 200 10 10 20 - 13 Vsota vplačane ustanovnine . • • 240 Glavna vsota dohodkov . 1772 43 V. Društvena imovina ob sklepu računa: 38 39 40 32 Ustanovnin naloženih na knjižice 74. 2593. 180248 . . . Obresti od naložene ustanovnine.......... Blagajnični ostanek poleg zaloge.......... 585 28 235 65 Vsota . 848 65 Zaporedno štev. Koliko T r o š k i gld. kr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 231 01257 299 625'/2 578 204 888 9800 37 1 Učnih knjig šolskih in pomožnih........... lepopisnic, spisovnic in številnic........... škatljic jeklenih peres............... tucatov peresnih držal............... škriljnih in prožnih tablic ............. škatelj črtalnikov........... ..... tucatov svinčnikov................ risank velikih in malih............... škatelj radirk.................. rizma pisnega in pivnega papirja........... Učila za čitanje, nazorni pouk, številjenje, risanje, zemljepis in naravoslovje......... ........ Razpošiljanje............... Upravnina, dopisnina, stanarina in postrežnina...... Naložena nova ustanovnina............. 49 471 98 30 37 44 80 173 35 5 181 14 08 240 28 02 70 70 21 66 60 86 16 20 16 37 86 Vsota . 1530 78 15 Blagajnična gotovina ob sklepu računa......... 235 65 Vse skupaj . 1772 43 Društvenikom naklonjene podpore v šolskem blagu: a b C 104 48 13 ljudskim šolam za vplačanih 517 gld. 04 kr........ učiteljem vračila za vplačanih 194 gld. 30 kr....... ljudskim šolam darovanega blaga za.......... 817 326 54 48 97 41 d 105 deležnikom se je toraj razdelilo blaga za........ V Ljubljani, dne 15. kimovca 1891. 1198 86 Feliks Stegnar, M. Močnik, načelnik. blagajnik. Račune pregledali in z blagajničnim zapisnikom v popolnem soglasji našli: Frančišek Kokalj, Ivan Kruleč, J. Borštnik. Iz našega društva. Dne 7. grudna t. 1. je imel odbor »Slov. učit. društva v Ljubljani« svojo šesto sejo. Po predsednikovem ogovoru in tajnikovem poročilu, se je razgovarjalo, kako naj bi naše društvo praznovalo v prihodnjem letu slavnost Komenskega. Po mnogih predlogih in nasvetih se je konečno sklenilo: 1.) Povabili se bodo gg. učitelji-pevci in gdč. uči-teljice-pevke k sodelovanji in ako se jih zadostno število oglasi, bode se napravil koncert. 2.) Ako pa ne bode koncerta, naj se napravi velikonočni torek t. j. 19. mal. travna 1892. slavnostni večer s slavnostnim go.orom, petjem in vojaško godbo. Ve s t n i k. Osobne vesti. G. Ivan Šubic, začasni vodja c. kr. strokovnih šol v Ljubljani, imenovan je stalnim ravnateljem teh zavodov. — G. Jožef Kožuh, profesor na učiteljišči v Kopru. imenovan je okrajnim šolskim nadzornikom. — G. Albert Kol besen, drugi učitelj v Starem Trgu pri Poljanah, dobil je službo na novoustanovljeni jednorazrednici v Čreš-njevci (črnomaljski okraj). — G. Jožef Goreča n dobil je službo namestnega učitelja na jednorazrednici v Ratečah. — G. Frančišek Gross, stalni učitelj in voditelj v Predosljih (kranjski okraj) gre za stalnega učitelja-voditelja v Zagorje (postojinski okraj), g. Karol Če sni k, stalni učitelj in voditelj v Za-gorji pa v istem službenem razmerji v Predoslje. Šolske delarne. Na novo se je zopet otvorila šolska delarna na ljudski šoli v P o sto j i ni. Letos se poučuje v lepljenstvu. Za nakup potrebnega orodja in tvarine je tamošnji krajni šolski svet dovolil 50 gld. Torej je sedaj na Kranjskem že 6 šolskih delarn in sicer v Ljubljani (II. mestna deška šola), v Dol. Logatci, v Krškem, v Šmartnem pri Litiji, na Trati pri Loki in v Postojini. Šolskih nadzornikov je bilo v Avstriji koncem leta 1890. skupaj 324. Med njimi je bilo 84 ljudskih učiteljev, 31 učiteljev na učiteljskih vadnicah, 53 ravnateljev meščanskih šol, 29 profesorjev na učiteljskih ustavih, 9 ravnateljev na učiteljiščih in semeniščih, 84 gimnazijskih in realkinih profesorjev, 7 gimnazijskih ravnateljev, 4 ravnatelji in profesorji srednjih šol v pokoji, 10 kanonikov in župnikov. Na Kranjskem je 13 okrajnih šolskih nadzornikov, in sicer 5 nadučiteljev, 1 vadnični učitelj. 1 učitelj na meščanski šoli, 5 profesorjev in 1 gimnazijski ravnatelj. Družba sv. Mohorja je pričela z razpošiljanjem družbinih knjig za to leto, katerih je šest, namreč: Koledar za 1. 1892., Življenje svetnikov, Življenje Marije in sv. Jožefa, Slovenske večerni ce 45. zv., Občna zgodovina 15. snopič, Fizika, ali nauk o prirodi, 2. knjiga, Gospod, teci mi pomagat — molitvena knjiga. Družba šteje letos 51.827 članov. V ljubljanski škofiji seje pomnožilo število udov za 1853; sploh je pa naraslo število udov v vseh krajih, vesel dokaz, da družba vzlic ogromnemu številu udov še ni dospela do svojega vrhunca. V vsem je pristopilo novih udov 3743, kar je gotovo lepo število in dokazuje, kako globoke korenine ima družba med narodom. Sploh je pa tolik naraščaj najlepši dokaz, kako blagodejen sad rodi de-našnje ljudsko šolstvo ter daje ljudskemu učiteljstvu slovenskemu najboljše spričalo pridnosti. Slavni češki skladatelj Dvorak pojde v Ameriko in sicer v Chicago, kjer bode imel 10.000 do- larjev na leto, da poučuje v kompoziciji in orke straciji. Na Francoskem je 22.025 zasebnih katoliških šol, koje obiskuje 2,087.571 otrok. l>r. Roskovanyi, škof v Nitri na Ogrskem, je povodom svoje 40 letnice založil 200.000 gld. v podporo ubogih duhovnikov in učiteljev. 31. grudna 1890. 1. so našteli v Cislitvaniji 23,477.069 prebivalcev, t. j. 1,682.838 ali 7'72°/o več kakor pred 10 leti. Slovencev so našteli 1,176.535, t. j. za 36.231 ali 3'18°/o več kakor pred 10 leti. Število Nemcev se je pomnožilo za 5'66"/o, Čehov za 5'65°/o, število Poljakov za 15'08°/o, število Rusinov za ll'06n/o, število Srbohrvatov za 14'04°/o, število Italijanov za 0'9°/o in število Rumunov za 955°/o v teku desetih let. Število Slovencev se je razven Koroške povsod nekoliko pomnožilo, najbolj seveda na Kranjskem, kjer je 94-07°/o Slovencev in 566°/o Nemcev, torej Slovencev v primeri za 0'4°/o več kakor pred 10 leti. -/. B. „Zeitschrift des Vereines österr. Zeichenlehrer1" se imenuje list, ki velja za celo leto 3 gld. ter izhaja na Dunaji in prinaša raznovrstno risarsko gradivo s podobami. Posebno zanimivo je poročilo komisije o risarski reformi v ljudski šoli, ki se bode tudi še prihodnje leto nadaljevalo. Ta list prav toplo priporočamo slovenskim učiteljem, posebno pa našim okrajnim učiteljskim knjižnicam. Naročnina naj se pošlje pod naslovom: »Hermann Eichinger, Wien, V. Wien strasse Nr. 7 7«. J. B. Časopis za Eskime. V Gothartu v Grenlandiji je ustanovil neki Grenlandec Lars Möller »časopis«, pri katerem opravlja vse sam, uredništvo, stavljenje, tisek in razpečavanje lista. List je namenjen ljudem, ki niti citati ne znajo in se bodo tej umetnosti priučili polagoma. Prve številke so imele samo okorne risarije, da so vzbujale radovednost; potem je začel izdavatelj s črkami, zlogi in besedami, po vzgledu naših prvin šolskih knjig, potem s celimi stavki. Ne puščajte otrok samih! Na Dunaji je utonil 18mesečni otrok v malem sodu vode, ki je stal v kuhinji. Mati je pustila dečka in poltretje leto staro deklico sama doma. Ko se vrne, najde dečka v sodu, kamor se je bržkone igraje prekop icnil na glavo, tako da so noge gledale iz vode. Vse prizadevanje je bilo zaman, otrok je bil mrtev. Na Angleškem je naraslo z dnem 1. kimovca število šolo obiskujočib otrok. Akopram ne zapoveduje Angležem zakon šolo obiskovati, vender je na londonskih šolah število otrok naraslo, da jih je 30.000 več kot v minolera letu. Vse londonske šole pa obiskuje 350.000 otrok. Učitelske Noving. Nolslvo na Dunaji in v Herolinu. Ker bodo letos na D naji nekaj novih šol otvorili, imelo bode mesto koncem leta 1801/92 čez 280 ljudskih in meščanskih šol s 3800 učitelji in učiteljicami in 140.000 otroci. — V Berolinu je bilo letos 184 šol s 3104 razredi, 172.778 otroci in 3800 učitelji in učiteljicami; torej pride v Berolinu na 1 šolo 950, na Dunaji pa 500 otrok. Beseda Učitelskd. Naraščaj ljudskih šol na Češkem od 1. 1791. do 1890. Leta 1791. Število šol 2370 Število razredov 2810 » 1821. » » 2986 » » 3575 » 1851. » » 3462 » » 4939 1870. » » 4321 » » 6332 » 1880. » v 4516 » » 10086 » 1890. » » 5309 » » 14685 Beseda Učitelskd. Tudi statistika. Kakor beremo v »Posel z Budče«. bilo je na petih javnih nemških šolah v Pragi 1888. 1. 3537 otrok in od teh 1310 t. j. 37°/o čeških, 1889. 1. 3610 „ „ „ „ 1339 „ 37> 1890. 1. 3840 „ „ „ „ 1545 „ 40 2°/o „ 1891. 1. 3883 „ „ , „ 1593 , 41°/o Jednaka statistika bila bi tudi umestna za naše ljubljanske nemške iole, žal, da bi dobili še žalost -nejše podatke. Društvo „Komenski". Dne 9. in 10. vinotoka so bila v Berolinu zborovanja za ustanovitev bodočega društva „Koinenski". Udeležilo se jih je nad 60 odposlancev iz Nemčije, Nizozemske, Ogerske, Češke, in Moravske. Ogersko. Naučni minister Czaky je odredil, da morajo imeli učitelji, ki poučujejo na meščanskih šolah nemški jezik. posebno spričevalo sposobnosti za tako poučevanje. Analfabeti. Na Švedskem so izmed 1(KX) vojaških novincev 3 branja in pisanja nevešči, na Danskem 4, na Nemškem jih je 6 in v Švici 13. Na Britanskem je izmed 1000 novincev neveščih 80, na Nizozemskem 85, na Francoskem 104, v Belgiji 160, v Avstriji 250, na Ogerskein 386, na Grškem in ;Španjskem po 400, v Italiji 464, na Ruskem 718 in na Srbskem 783. Narod a Skola. Ljudsko šolstvo v Italiji. Leta 1861/2. je bilo v Italiji 21.353 ljudskih šol z 21.050 učitelji in učiteljicami in 885.152 zapisanimi učenci t. j. 32°/o števila otrok od 6. do 12. leta. V letu 1871/2. je bilo 33.556 šol, 34.309 učiteljev in učiteljic in 1,545.690 učencev t. j. 46°/o števila otrok od 6. do - 12. leta. V letu 18Si/2. je bilo 41.423 šol, 43.619 učiteljev in učiteljic in 1,873.923 učencev t. j. 54°/o števila otrok od 6. do 12. leta V lelu 1SS7/8 je bilo 44.497 šol, 45.: 68 učiteljev in učiteljic in 2,044.655 učencev t. j. 597n vseh otrok od 6. do 12. leta. Padagogicke Bozhledg. Ljudsko šolstvo v Ameriki. Leta 1890. je bilo v Zjedinenih državah na ljudskih šolah 12,688.973 učencev in učenk, 1. 1880. pa 9.867.505, torej se je število otrok v 10 letih za 3 milijone pomnožilo. Stroški za ljudsko šolstvo so znašali lanskega leta 140,277.481 dolarjev, pred 10 leti pa 78,000.000. Povprečno plačuje vsak prebivalec šolskega davka 1 dolar 56 centov. Učitelske Noving. Šolstvo v Belgiji. Naučni minister v Belgiji, Deburlet, je izdal ukaz, s katerim zopet odpravlja celo vrsto državnih ljudskih šol. Ne bode dolgo trajalo, da ne bo v deželnih občinah belgijskih nobene državne šole. Namestu odpravljenih državnih šol se otvarjajo v Belgiji redovne šole. Učitelske Noving. Ljudsko štetje. Dne 31. grudna 1890. I. je bilo v naši državni polovici (brez Ogrske, Hrvatske, Bosne in Hercegovine): Slovencev 1,176.535, Hrvatov 644.769, Čehov 5,473.578, Poljakov 3,726.827, Malorusov 3,101.497, Nemcev 8,461,997, Italijanov 674.701, Ru-munov 209.026 in Madjarov 8139. Slovanov je bilo torej vseh vkupe 14,123.206. Ženska gizdavost je dandanes velika, zlasti pa v onih krogih, kjer je denarja dovolj. Neka Ameri-kanka, ki prebiva, sedaj v Londonu, naročila si je obleko iz težke svile, na kateri je prišitih 1800 gumbov razne velikosti v razni obliki. Šivilja se je trudila 20 dnij, da je prisila vse te gumbe. Na vsakem rokavu je bilo 100 gumbov, na ovratniku in na prsih 450, a na hrbtu in na ostalih delih 1250. Gizdava Amerikanka je hotela najprej, da se prišije 2000 gumbov, in od te svoje želje šel-; odnehala, ko je šivilja rekla, da bi tolika množina gumbov pokrila obleko tako, da bi svile ne bilo videti kar nič. Z gumbami obšita obleka je težka 40 funtov, a velja čez 3000 goldinarjev. Cesar in kmet. Na Ogerskem v vasi Sanad je živel boren kajžar Peter Bato, kateremu se je tako slabo godilo, da si ni vedel pomoči. Ves obupan je sklenil pisati cesarju in z veliko težavo sestavil to-le pismo: »Preljubi in milostni gospod cesar! Kravami je crknila, turšico mi je pobila toča, birič — zlodej ga vzemi — mi je vse zarubil. Denarjev pa nimam nič in nihče mi jih ne posodi, ker smo v naši vasi vsi suhi. — Prosim Vas prav lepo, preljubi gospod cesar, posodite mi par goldinarjev, drugo leto Vam jih vrnem z interesom, pa za dobrJto bodem tudi kaj privrgel. Bog daj zdravje Vam pa dobri Vaši ženi, pa otrokom in vsem prijateljem. Jaz pa Vam podam roko čez hribe in doline in Vas pozdravljam. Peter Bato.« — Bornega kajžarja prošnja ni ostala brez odgovora, kajti kmalu potem ga je poklical okrajni glavar in mu odštel lepo vsotico, ki jo je zanj poslal dobri naš cesar. Ubijstvo učiteljice. Pod gorenjim naslovom je prinesel „Obzor* sledečo notico: Novine pišejo o groznem zločinstvu, katero se je zvršilo nad neko učiteljico v Minesoti v severni Ameriki. Neka tamošnja učiteljica je kaznovala radi malomarnosti neko deklico. Sestra deklice hiti iz šole in pove roditeljem kaj je storila učiteljica. Oče in mati sta hitela ko besna v šolo in sta jela mučiti učiteljico. Oče jo je udaril z debelo knjigo po glavi, da se je na mah zvrnila po tleh, na kar jo mati jame za lase vlačiti po šolski sobi dokler ji ni populila vseh las. A to jima ni zadostovalo. Končno sta prijela ubogo učiteljico in jo vrgla skozi okno, kjer je takoj mrtva obležala. Zahvala. Blagorodni gospod A loj '.ij Krenner, tovarnar v Škofji Loki, je blagoizvolil za ubožne šolarje Terbijske ekskurendne šole podarili toliko sukna, da se je ž njim obdarovalo 29 otrok. V svojem in v imeni obdarovaneev izrekata blagemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo Janez Gladek Frančišek Bant občinski predstojnik. učitelj. Na Terbiji dne 11. listopada 1891. Zahvala. Slavni odbor prekoristnega društva »Narodne šole« je blagoizvolil doposlati za majhno vsotico obilno šolskega blaga za uboge učence tu-tukajšnje šole. Podpisana izrekava za tolik dar v imeni obdarovaneev prisrčno zahvalo. Bog blagoslovi delovanje prekoristnega društva! Osilnica dne 11. grudna 1891. Frančišek Himigmann Frančišek Puvše predsednik kr. š. sveta. učitelj. Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je bla-goizvolilo za letnino dveh goldinarjev za ubogo šolsko mladino tukajšnje šole mnogo raznih pisalnih zvezkov podariti, za kar se podpisani najtopleje zahvaljuje. Martin Malenšek, predsednik kr. š. sveta. Hrušica, 23. listopada 1891. Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je blagoizvolilo za malo vplačilo kakor vsako leto tudi letos poslati naši šoli mnogo šolskega blaga. Za bla-godušni dar izreka v imeni šolskih otrok: Bog plati! Ivan Barle, nadučitelj in načelnik kr. š. sveta. Podzemelj, 4. grudna 1891. Zahvala. Slavno podporno društvo »Narodna šola« je za malo vsoto 2 gld. blagoizvolilo podariti tukajšnji šoli mnogo različnega šolskega blaga, za ka- tero se podpisani v imeni obdarovane šolske mladine najiskrenejše zahvaljuje. L. Bobič, učitelj. Šenturška Gora dne 20. listopada 1891. Komenskijevi spisi. Draži kollegove! Podpo-rujte kollegu, ktery vydävä za pfičinou tristych na-rozenin našeho velmistra J. A. Komenskeho jeho »Sebrane spisy v yc ho vatel s ke« prekladem a vykladem prof. J. Sinahy. Vydane dosud etyri dily, po prve zčeštene: Bräna veci otovrena (1 zl.), Drobne spisy (1'40 zl.), Panegersis a Panaugie (2 ■ 20 zl.) stoji i »s nejno-všjšim životopisem Komenskeho« od prof. Šmahy pouze 5-30 zl. Možno je odebirati i na »me-sični splätky po 1 zl.« Pfihlašky prijitna Fr. Bayer, odb. učitel a vy-davatel Bayer o vy Bibl. paed, klassikü v Pre-rove (na Mor.) '/io čisteho vynosu venuje se Bolzanovu sirot-činci učitelskemu. Naznanilo. Nadučitelj, dvorazredničar, menjal bi rad s svojim tovarišem ob železnici, če tudi ne nadučiteljern za službo. Poizvedbe in ponudbe sprejema do 31. t. m. uredništvo. Platnice za „Učit. Tovariša". Gg. tovariše in naročnike opozarjamo na denašnji in-serat knjigoveza g. 1. Bonača. Platnice so prav ukusne i u tako cene, da bode knjigovez pri tej ceni le mogel izhajati, a k o dobi mnogo naročnikov. Za učiteljevo zasobno knjižnico so prav pripravne. 1{. Miliceva tiskarna dovoljuje si voščiti vsem naročnikom „Učiteljskega Tovariša" in drugim gg. učiteljem, ki so jo počastili tekoče leto z raznimi naročili, srečno novo leto. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 830 okr. š. sv. Učno mesto na jednorazrednici pri S v. Juriji pri Izlakah nad Zagorjem je stalno ali začasno popolniti. Dohodki: plača IV. plačilnega razreda. opravilnina 30 gld. in prosto stanovanje. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 31. grudna t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Liliji dne it. grudna 1891. Št. 1368 okr. š. sv. Na jednorazrednici v Grčaricah (Masern) je stalno ali začasno popolniti mesto učitelja z letno plačo 450 gld., z opravilnino 30 gld. in s prostim stanovanjem. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem do dne 28. grudna t. 1. semkaj vlože. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 6. grudna 1891. Št. 643 m. š. sv. Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani se razpisujeta službi dveh stalnih katehetov z letno plačo po 700 gld., stanarino po 100 gld. in s šestimi službeno-starostnimi dokladami po 40 gld. Prošnje za ti dve službi je po predpisanem poti vlagati do 20. grudna 1891. pri podpisanem ob-lastvu. C. kr. mestni šolski svčt v Ljubljani dne 5. grudna 1891. Št. 825 o. š. s. Učno mesto na jednorazrednici v Ho-tiči je stalno ali začasno popolniti. Dohodki: plača IV. plačilne vrste, 30 gld. opra-vilnine in prosto stanovanje. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 31. grudna t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 11. grudna 1891. Št. 826 o. š. sv. Na štirirazredni ljudski šoli v Še nt-Vidu pri Zatičini je tretje učno mesto z dohodki IV. plačilne vrste stalno ali začasno popolniti, Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 31. grudna t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 11. grudna 1891. P. Listnica upravništva. n. gg. naročnike, ki so nam še naroč- v s a j z novim letom poravnajo, da nam bode mogoče tiskarske stroške poplačati. nino dolžni, prav uljudno prosimo, da dolg | Listnica uredništva. G. —e—: Hvala za poslani spis. Priobčimo ga v prvi številki prihodnjega leta, ker v tej številki ni bilo mogoče. — SI. c. kr. okr. š. sv. v K.: Dopo-slanega razpisa nismo priobčili, ker nam je za prejšnjo številko prepozno došel, za to številko pa je prepozno. — G. T. P. v (..: Hvala za čestitko. Omenenega spisa prosimo za prihodnjo številko. — G. P. 1. v L.: Odgovorimo Vam pismenim potem. — Vsem p. n. gg. sotrudnikom in tovarišem želimo iz srca srečno novo leto! Castitim naročnikom „Učiteljskega Tovariša". Za naročnike „Uč. Tov." sem priredil originalne platnice za ta list v črnem platnu z zlatim tiskom na prednji strani in po hrbtu po načinu, kakor so v navadi platnice pri zakonskih zbirkah. V nadi, da dobim dosti naročnikov, postavil sem ceno samo na 40 kr. (po pošti 50 kr.). Po isti ceni se dobe plat-, niče za prejšnje letnike. Z vezanjem vred računim za letnik 85 kr. Za obilno naročilo se priporoča ' IVAN BONAČ, knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta št. 10, Si