št. 10. V Trstu, 15. maja 1870. Tečaj IL JADRANSKA ZARJI ¡ikiji drmkrmt t «UCI, TMkO 1. in S- n«4t)jo. 8 v Politicen, poduciven i kratkocasen list. 1 Naročnin, tute u c »1 o 1«U Lastnik, izdajatelj in odgovorni vrednik: I (ld so kt. ft D f| Q. H. MARTELANEC. Shod slovenskih veljakov v Ljubljani 8. t m. je imel najboljši vspeh. Vsestransko i temeljito ae je pretresalo sedanje naše stanje i kako bode postopati v najbližem prevažnem času, da Slovenci dosežejo, kar bo le mogoče doseči. Vsem došlim gospodom se je živo videlo, da jih le ljubezen do alov. naroda vodi v svojem delovanji. Zato pa tudi nij čudo, da so se vsi in v vsem popolnoma zložili in tedaj vsi sklepi z vsemi glasovi obveljali. Naj omenim še, da se je najgorkejša ielja izrekla, da poneha domači prepir, kteri nam je v tako važnem času zelo škodljiv. Delajmo tedaj kakor pravi bratje, saj nas vse vodi ena misel in e n a želja, sreča zatrtega našega naroda. Dajmo mir tudi našim poslancem, vsaj so uže dosti očitanja morali slišati; bodimo jim marveč hvaležni, da so v pravem času zapustili državni zbor i tako podrli vlado, ktera je bila nam zagrizena sovražnica, nikar ne napadajmo drugih narodov, ampak iščimo sprave ž njimi, kajti utegnejo še priti časi, v kterih bode za nas odločna njihova pomoč. Vsem i tudi Tebi, „Zarja", živo priporočam, trudi se po tem potu, ker le ta pot drži do naše sreče. (Primorec, ki je bil pri shodu.) Rechbauerjcva i njegove stranke politika. Znano je, da je Rechbauerjeva politika, naj bi se Poljakom ustreglo i dalo vse, kar zahtevajo. Če pridobi ta stranka Poljake na avojo stran, hoč vid' na sloven9kfcj vže paši Nemčurska goveda se past' Ko lipo prevaril je hrast. — Vsled tega Slovenija cela Je inilo tožiti začela, I svoje državne poslance Pridušala je ncprestrance: „Oj dragi zastopniki moji! „Pomagajte materi svoji, „Nc sejte nesloge mi seme „S podpiranjem zdanje sisteme; „Ne dražite, prosim, me z mrvo, „Ko vest»', kaj meni je prvo: „ Conditio sine gun non — „Je meni zedinjeni dom. „Brez njega vsa avtonomija „Jo za-me še veča morija. „Kri v času sedanjem nij voda; „Zedini naj torej svoboda, „Kar volja je božja siožila, „A sila nemčurska zdrobila. „Ce rajhsrat se temu upira, „Slovenstvo še dalje prezira, „Nikar se več v njem ne mudite, „Neg 7. lieča «lomu se vrnite, „Ker tam s pričujočnostjo svojo „Množite nesrečo mi mojo. „Dokler oportiinstvo vas mami, „Zaupnost si kradete sami. «Vse hudo, kar s tega prizvira, „Kar narodnost, mošnja al vera, „Slovemi kar bodo trpeli — „Vi boste na vesti imeli. „Poglejte, vže Nem'c prevzetuje, .Nesloge se naše radujc „Nt- dajte, da množi nadloge „Nam v vmazanej vodi nesloge. „Ne dajte, da bi vas črtili, „Ki prej vas so srčno lj'ihili, „Nij treba domačga prepira, .Dovolj nas vže tujec zatira. „Naj torej vas skušnja obrne „Iv staro soglasje povrne. „Ce djetom slovesa ne date, „Das'ravno njih sad vže poznate, .Zaupnost zapravljate strašno, „I slepim ttid pričate jasno, „Da zajci ste al sebičnjaki, „Nikakor pa ne poštenjaki." — Takó je Slovenija ccla Poslance pndušat začela Al naši državni poslanci So bili vže taki zaspanci, Da i.ijso se dali zbuditi, A karao-li Beč zapustiti. Podobni so bili bolniku, Ki, da bi nagajal zdravniku, Zavživa strupena jedila Namesto pošten'ga zdravila. Scer vide'i zlobo so Nemcev, Čutili tnd jezo Slovencev, Katerim vsled nove sisteme Neznosno narastlo je breme; Spoznali so. vedno da veča Slovence zadeva nesreča I da jim sebična Djih trma Zares je strupena le krma. Pa vendar z nazornostjo svojo Podpirali vstavo so novo Ter spravljali v žep si na čisto Vsak mesec goldinarjev — tristo. Se Neinei (Tirolfi) so z zbora ostali, A naši so v njem obtičali, Ne reksi ni črne ni bele Za združbo Slovenije cele. „Ne gremo mi s praznim' rokami", So prej norčevali se z nami, „Mi idemo v Beč z resolucjo „Popravljati tam konštitucjo!u Al ker je bil Giskra srdit, Molčali o njej so ko zid. V zadevah zedinjenga doma So bali tak Giskre se groma, Da zabili v nemškem so kom, Kar stlae'li v domačem so zboru. -Pa ne le kar narodu v kvar, Tud zopercerkveni vihar Množil' z onortunskim so duhom Ncmškutarskim liberaluhom. Tud tu nijso biti nam straža, Temveč le brezvrstvn stafaža. Držali so uienda se mnenja, Da bat' jim sc je raz pn srenjo, Ce bi stanovitni ostali, Programa se trdno držali. Al narod naš je vže pokazal, Ce tudi Ncmenr ga je in:izal, Da kdor se pošteno obnaša, Se lehko na njega zanaša, Ker ve, da če ljubi ne brata, Tepejo ga tujčeva vrata. Naj ložej bi spet se /.volili, Ce zbor bi vkmj takrat pustili Ter Nemcem zobe pokazali, Ko davke so nove kovali. Al njih menda učil je Klim, Da najbolj je to oportun: V rajhsratu tak dolgo (»stati I narodu hrbet kazati, Da Poljei bi zbor zapustili I saht j tnd njih potegnili. Politika ta oportunska Je bogme zares buzakljunska, Ker manjša iskrenost rojakom I krade zaupnost prvakom. Na zadnje ko Her so pustili, Srno vendar ¡itn vse odpustili. Izstopa Slovenija cela Presrčno je bila vesela. Koj roko jim staro i mlado Je v spravo podajalo rado Vže upali smo, da se mila Bo sloga spet k nam povrnila, Slovenija svoje da sine Imela bo zoj»et edine. Al ki so dozdaj nagajali, Račun so nam zopet zmešali. Mogoče da slogo želijo; Al kaj ko nas fakta učijo, Da rajši ko sloge lepe Se trme i zmote drže? Sicer bi poslance hvalih Zatö ker so Beč zapustili, Pa ne, da so „umno" ravnali, Ker v njem so tak dolgo ostali. Kdor s prav'ga se pota nc gane, Možak hvale vreden ostane. Kdor krive brž pote zapuša Je tnd i lojalna še dnša. A vsak strahopeten „Pilatus* Je Mevdo-lojal'n bnrokratns. Zgubljen tudi on scer še nij, Na zadnje če se s pokori; Kdor hvaT ga zato, pa se moti, Ker ostal do konca je v zmoti. S to hvalo ne vrača nam sloge, Neg kuje le nove nesloge. Na to smo pa vselej bli hudi, A zlasti še zdaj nam se studi, Ko bliža nam vroča se bitčv Zbog novih prihodnjih volitev. Kje upati vneme je prave I slo/.nosti lep»- i sprave Kar k zmagi je silno potrebno, Ce hvalimo to, kar nij vredno, Ko baba, ki je vže tonila. Pa vendar se krivo trdila?! Naj bodo 1« starci „razumni". Mi drugi tud nijstno neumni Da bi še vprihodnje pustili, Da nas bi spet krivo vodili. Ce tud oportunee kak spačeu Raihsratskih dijet je še lačen, Politike jalove siti, Ne damo se več mu slepiti. Naj le se upor nam očita I Lrcncelj nas s puiltarji pita, „Da delamo šotor si lastni I stroljamo slepi i strastni Pušice na svoje ljudi I sloge zato da več nij. — Ce tudi primerja nas z udi, Ki b'li na želodec- so hudi, Ceš, vedno da pitajo ga, A on j i 111 plačila ne da. Ki vstavili svoje so delo, I)a vse je počivati jelo, Želodec je p«*šat začel. Ker živeža več nij prejel. Ko moral se sani ji- postiti, Tud udov nij mogel krepiti. Vsl.-d tega v/.e truplo je eelo Bolehat", slabeti žarelo, I žugal mu hitri razpad, Ki vpora je udov bil sad." — Iles lepa ta rimska je basen, Al Brencdj je vendar zlo „špasen", Ce reve/, še zdaj ne spozna, Da basen ta n a m ne velja. — (Kuiht prili.) Juri s pušo pred porotno sodbo. Druga to/ha •jO. decembru 18»i!>. (Halj..) Predsednik (vredniktt Martelaucu) : „Govo-rite dalje." Vrednik: „Kar se druge pesmi tiče, je ista čisto šaljivega, nedolžnega zadržaja, tako da celo „Laibacher Tagblatt", kteri se je nad pesmijo „Nazaj" silovito tegotil in repenčil, nij za potrebno spoznal. o pesmi „Nemškutarjem" niti besedice ziniti; zatorej zdi 6e mi nepotrebno z dolgim opravičevanjem čas tratiti, ker vsak trezno misleč človek ne more najti v tej pesmi pregrehe zoper javni mir in red, — vsak človek se more koj prepričati, da „Filodemus", naj bi že tudi bil najsilnejši velikan in si naj strasnejšo metlo napravil, ne bi mogel pomesti vseh nemškutarjcv iz kranjske dežele. — „Tožiti sestavek „slovensko mesto Trst*, bi pa bilo skoraj smešno! Kdor obtožene vrstice pazljivo prečita, vidi, da njim tudi najhujši pesimist ne more podsiavljati zlobnih namenov. „Sicer pa ne umejem kako je to, da so se le vrstice pod štev. II. („slovensko mesto Trst-) prečitale. Jaz želim, naj se dotični sestavek, namreč „Juri se 8. maja 1869 vrača s sprehoda", ves od začetka do konca prečita." Predsednik (državnemu pravilniku) : »Kaj mislite vi, je-li to potrebno?" Di žavni pravdnik: „Nij potrebno , ker so le vrstice pod štev. II. omenjenega spisa obtožene." Vrednik: „Ravno tako kakor sti se pesmi: „Nazaj" in „Nemškutarjem" od začetka do konca v slovenskem in ilalijanskem jeziku prečitali, kar je bilo potrebno i prav, prosim, ne — zahtevam, naj se dotični sestavek ves prečita." Predsednik: „Se bode koj zgodilo." Cez nekoliko časa pride zapriseženi sodniški tolmač, in prečita v slovenskem jeziku: Juri se 8. maja 1869 vrača iz sprehoda. I. K a m u a t i steber na Občini. Gorki pomladanski dan je. Cesta od Na- brežiue proti Občini je prašnata. Solnce pripeka, meni pa je vroče, da uii jezik iz ust visi. \\-duo mi ie na srcu blagor našega tužnega naroda, — al danes mi doiuišlija miruje, nobena pametna misel mi im pride na um. — Visoki steber na Občini še je moja toln/ba. — V gostilnici pri Z vami tu si lahko vpehano dušo na kozarec privežrni, poten; se mi pa nmia prižgali uma luč. Taboritoui j utre hočem svetovati stvari o kteri h bodo strmeli! — Ko bi se jaz rodil pred dvajset leti, bogme! danes bi Slovenci bili že na konju, tujci gotovo ž njimi nebi več gospodarili! Pa liajd proti Trstu, glava je že polna, prepolna. II. Slovensko mesto Trst. (1'rio/ictm• v mJaJ-. /Carji- nt. 7.) III. N oveni trg v Trstu. Sililo se mi je še ravno tisoč in tisoč enačili tolstih misli v glavo, ko pridem do novčnega trga. Naj pred ostrmini, ko zagledam Neptuna, kteri ponosno, s trozobniini vilami v roci, na kamnu sloni; ko pa vidim kako ženske razsajajo, se prepirajo, tepejo in Bog vedi kaj se — ker bi vsaka rada naj pred škaf z vodo napolnila — se strašno razsrdim, — nenadoma moral sem misliti na mnogoje/ično Avstrijo, kteri se v nje- nem osrčji nič bolj ne godi, in na vae grlo mo-. «en» se v moji jezi zasmejati, ko vidim, da je moral policijski zaupnik, ki bi njih ime| „o. mirit^ z mokro koko pobegnoti! - p0 tej veseli dogodbi mi je delo stokrat bolj diialo! ¿¿¿j Predsednik ukaže tolmaču, naj sestavek koj ustmeno v italijanskem jeziku prečita. Tolmač začne prestavljati, vendar tako, da je vrednik sam prisiljen mu iz začetka pomagati; ko pa vendar nij slo Vrednik: „Jaz protestiram zoper tako prestavljanje; zapriseženi sodniški tolmač ne umeje še slovenskih besed ne, tem menj pa svojstva slovenskega jezika. Jaz sem pri ljubljanski deželni sodniji skozi šest let službo zapriseženega tolmača in prestavljavca nemškega in italijanskega jezika opravljal, in vem tedaj dobro, koliko zmožnosti je potrebno, ako je človeku na tem ležeče, da svoj posel kot tolmač vestno izpolnjuje. Zahtevam tedaj, naj se tolmač pokliče, kteri je slovenskega jezika popolnoma zmožen, ali pa naj se prestava dotičnega sestavka pismeno predloži in prečita. - Predsednik: „Zahtevana prestava se bode popoldne prečita!».1* (Dalje p rili.) DROBTINE. * (Ovržena kazen.) Ker se je bil gosp. Nabergoj pritožil zoper globo, s ktero ga je kaznovala njega sodnija zato, ker je k njemu prišlo nekoliko županov v pogovor, spoznala ga je viša sodnija za nekrivega. Radostni naznanjamo to v/.lasti, ker vemo, da l •osta s to sodbo gg. IJ r a t i č in župan Angeli — zadovoljna. * (Tabor) za sežanski okraj i tržaško okolico se je določil na 29. tega meseca. — Ko pride dovoljenje, razpošljejo se vabila. * (Tabor V Cerknici) na VI. dan prihodnjega meseca je dovoljen s sledečim programom: 1. Zedinjcnje Slovencev veno kronovino; 2. vpel java slovenskega jezika v šole in uradnije; .3. razširjenje samouprave županistev; 4. prošnja do c. k. deželne, vlade, da zarad hitrejšega otoka voda po ees. inženirjih da preiskavati žrela cerkniškega jezera in v Ložu in Planini; 5. prošnja do c. k. deželne vlade, da priniore k znižanju vožnine za les, vino in premog po železnicah , in ti. želja, da se pospešijo dela o razvezi gozdnih služnosti (scroituior.) Kazen 3 prvih toček vse ostale zadevajo silne potrebe Notranjcev; treba je, da narod naš v velikem shodu izreče žive želje in potrka na vrata vladna. * („Pravnik slovenski") bode gotovo izhajal od 1. dne prih. meseca. ^^ Zimski obrazi. (Spisal Božidar K—o.) Veter se se snegom šali, V trumah kavrani vriščijo; Ako so se česa zbali, Nagloma se razletijo. Tem so kavranoin enaki Narodovi zapeljivci: Prejšnji čvrsti uarodujaki, Zdanji puhli bojazljivct. Da lehko se je bahati, Reči: stit sem domovini; Ali jej se darovati!... Za to malo kdo se brini. Oj zimska noč! kako si krasna, Prijetna mila, čista jasna; Pa v hosti tulijo volkovi, Ljudi popotnih zli strahovi. Beseda ženska kak si gladka! Vabljiva, omamljiva. sladka, Pa v tebi skrivni strup stanuje, Ki mladim srcem zlo škoduje. -- Sreče in nesreče lepe deklice. (Konec.) Na izhodni strani razprostirali «o se zeleni travniki, po kterih so se vili srebrni potoki in se izlivali v mala jezera, na kterih so se zibali krasni čolniči in splavavali krotki labudi. A k pobrežju s trstiko obraslem hodile so na vodo velike črede belih jelenov in tankih srn, ki so v najlepši slogi z pohlevnimi c /cami na pašo hodili. Perivoj imenoval je grof svoji ženi na čast „Sofiovka." — Pesniki so peli slavo tema lepemu velinskemu vrtu, ki je gotovo bil Armidinemu podoben. — Angleški krajoslikarji prišli so gledat tega vrta, da se tukaj učijo bolj spoznavati lepo prirodo v zvezi z umetnostjo. Ali kako žalosten konec je čakal vse te krasote! Prepozno se je moral prepričati grof Srečan Potočki, kako plačil o čaka narodne odpadnike. Po drogi debtvi Poljske je moral zapustiti ruske službe. Slavodobitna stranka poljskih plemenitašev in rodoljubov je izdajici vsa njegova posestva odvzela. Bratski boj med Poljaki in Rusi je žalibože le delo ponosnih državnikov, ki vselej po slavi hrepenijo tam, kjer jim je zagotovljena po veči moči naroda in po večem številu orožja; svojo pravo nalogo, namreč da bi dali vnakema, kar mu po božjih in človeških zakonih gre, pa pač prepogostoma zanemarjajo. Za pravo narodno svobodo in bratsko po-razumljenje se sicer ruski slavofili zdaj krepko poganjajo. — Se enkrat je iskal nesrečni grof pri carici Katarini pomoči, ktero je tudi našel. Kdor je čital novejšo poljsko zgodovino, mora znati, koliko ilahtae krvi poljskih rodoljubov se je prelivalo za časa Katarine II., na osodopolnih bojiščih. Ko je Koscioszko k nesrečni bitki pri l(aciejowica smrtno ranjen s voaja padel, je v proroškem duha izrekel pomenljive besede: „Finis Pobmiae!• za nagrobnico uboge svoje domovine. Ko je ruski general Suvarov po svoji grozo-nosni zmagi prišel v Varšavo, dobil je grof Srečan Potočki vsa svoja posestva nazaj, četudi jako zanemarjena. Ze leta 1805. ga je pokosila nemila smrt. Vse svoje imetje je zapustil svoji ženi, ter jej izročil štitništvo malodobnim otiokom. Ko je s pomočjo carskega dvora v Petrogrado vredila svoje posestniške zadeve, izvolila si je za ostali čas življenja naj ljubšo jej graščino Tulčin. — Grof de la Garde, ki jo je spremljal tje, popisal jo je v svojem dnevnem zapisniku, kteri svedoči, kako čarobna in ljubeznjiva je bila vdova ie v svojem tridesetem letu. Naj samo nekoliko vrstic posnamem iz tega zapisnika: „Bolj mikavnega in bolj omamnega stvoijenja" — piše grof — „kakor je še vedno glasovita ta Sofija, si na sveta ne moremo misliti, nije pretirano, ako rečem, da zemlja enacega se nij nosila in ga tadi nosila ne bode. Pravilne milobne črte, živahna radečica, črne goreče oči, is kterih šviga plamea ljubezni, nježnost in uglajenost njene rasti in njenega gibanja, in cela njena oblika daje jej vse prednosti, ktere so stari helenski kiparji potomcem predali • podobo boginje lepote." Trebalo bi popisati cele knjige, da se prikaže. na drobno življenje v Tulčinu. Sofija je smatrala življenje iz take višine, da je bilo videti, da več ne pripada množici, k term jo je obdajala, ktero jej je • (Pri »hoda itinkih rodoljubovtŽaveu 24. aprila) 86 je sklenilo: 1. z» vsak volilni okraj se voli volilen odbor; 2. za ve» slovenski Štajar se voli centralen volilen odbor; 3. centralni in lokalni odbori stopijo med seboj v dogovore ¿lede prihodnjih kandidatov, ktere potem naznani centralni odbor; 4. sedež centralnega odbora je Maribor; 5. centralni volilni odbor šteje 11 udov, izmed kterib naj bode v vsakem volilnem^ okraji po eden, ostali pa v Mariboru; 6. dr. Vošniak gc pooblašča, naj naprosi dr. Bleivveisa, da skliče y Ljubljani shod vseh slovenskih zastopnikov in voditeljev; 7. program o Terbh*illeti ne bode vreme ugodnejše, huda bode. _ V srednjem in spodnjem Koroškem se bojijo slabe letine; v južnih planinskih dolinah se nadjajo dobre letine. — Prav žalostne novice se slišijo iz Ogerskega; pšenice se bode komaj Eolovica pridelala. V Banatu se slaba letina aj-e. — Na Erdeljskem je malo bolje. — Na Hrvaškem in v Slavoniji se je ozimina v višili krajih dobro ohranila, v ni/avali je zlo trpela in ni se nadjati dobre letine. Živina je v nevarnosti lakote poginiti, v nekterih županijah je počepal deseti del. — Po vsem tem se imamo tedaj bati slabe letine. Da je popis ta resničen, ni dvombe, ker vlada bi gotovo raje rekla, da bo letina dobra, kakor da mora reči, da bo slaba. • (Narodni dom) se bo v Ljubljani skoraj napravil, ker odbor je že pravila ministerstvu predložil. " („Slavija"), vsaiemna banka, razprostira se po vseh. slovanskih deželah, in ima na Primorskem, Stirskem, Kranjskem in Koroškem nad 120 zastopnikov. Dokaz, d;« se je ta zavod v kratkem jako priljubil, je to, da so kot ustavniki __in (11/inK tle) Sk t n i O C L' /I lil' 1 ti »C I I/ II I KI i.........v., ......¿v ..........., .... -iapoe, Franju Iloblek, Jak. Janič, Franjo Šentak, dr. Gustav Ipavec; — na Kranjskem: dr. C ost a, dr. J. 11. Razlag, dr. L. Toman, ilugo Turk, Jak. Lukan, dr. Janez Hleiiveis in Janez Murnik. * (Zoper ljubljanski Tagblatt) je mežnar na Ilrezji na Gorenskem deželni sodniji izročil tožbo zarad razžalienja časti v nekem dopisu „izpod Triglava" (gl. dopis „iz slovenske Švice" v štev. 9 ,Jadr. Zarje".) * (Voto skovano postavo o davka od Zaslužka), ktero je tudi gospodska zbornica z malimi premembami sprijela, in ktera je med ljudstvom toliko hrupa in nevolje napravila, je novo ministerstvo nazaj vzelo. * (V hrvaškem deželnem zboru) se giblje nov duh. Ko so bili prvič zbrani, ni bilo zadostno Število za glasovanje Tudi poznej jih je enkrat 17 izstopilo, da so ovirali preklic nove Eostave. Rauchovo gospodarstvo razpada, brž o ne kmalo razpade. * (Znižana poštnina.) Od L t. m. po-čenši se je znižaia poštnina pri poštnih nakaznicah (l'ostanweisungen) in sicer se plačuje zdaj za 10 gld. samo 5 kr., od 10 do 50 gld. 10 kr., od 50 do 100 gld. 15 kr. itd. Pošibanje naročnini• :a ratniL' do 1" gol d. pride celo dober kup. ker se ne plača več kakor samo 5 kr. Ce pa se pošlje naročnina v pismu, mora, ki pošilja, že plačati 18 kr., in ki denar prejme, tudi 3 kr., skupej 21 kr.; razlike je tedaj tukaj za IT kr. ° (Stare papirnate in srebrne desetice) se bodo še prijemale po polni ceni, t. j. za 10 kr. a. v. pri vseh kasah do zadnjega julija 1.1. * (Razsodba.) Najviša sodnija na Dunaju ie potrdi1 a razsodbo proti kapelanu Koprivnikarju, ki je bil obtožen zarad neke pridige, in je znižala kazen na dva meseca ječe. * („Vendya'*.) Na graški tehniki se je ustanovilo slovstveno jugoslovansko društvo „Vendija", ki ima namen društvenike izobraževati v slovnnščini in slovanskem slovstvu sploh, do česar jim drugje ni nobene priložnosti, potem pa zadeve jugoslovanskih tehnikarjev sploh zastopati. Društvu je voščiti najboljšega vspeha. da vzredi tudi na polji tehnične stroke prave narodnjake. * (število prebivalcev) nt ktei ili inest na Avstrijsko-Ogerskem po najnovejšem številjenji: Dunaj šteje 825 1»>5, — Prr.ga i 57.275, — Trst 120.050, — Lvov 87.105, — Gradec 80.723, — Brno 73.4(>4, — Line 30.519, — Brašovec 28.014, — Ljubljana 23.032, — Zagreb 20.637, — Novi sad Í9.2t¡<¡, — Saleburg 19.323, — Sibinj 18.9.18, — Reka 18.809, Osiek 17.291, — InŠbruk 17.134, — Celovec 1.1.200, — Maribor 13.503. * (Matira) v Ljubljani l>ode za letov 1870. dala svojim udom sledeče knjige: „Slov. Stajar" 3. snopič; — „Seliodlerjeve knjige prirode* 2. snopič; — rKoseskega pesniška dela-; — »Letopis"; — „Slovenskega atlanta" 2. snopič (severno in južno Ameriko, pa Azijo). Res prav izvrstne knjige, ki jih je izdala Matica lanskega leta, privabile so mnogo novih [udov, nadjamo se, da tekoče leto še več udov pristopi. Primorski Slovenci! tudi vi pokažite, da je vam mar za izobra/.eiije vašega milega jezika in pristopite v obilnišem številu k društvu, ki ima tako blag namen. Letnina iznaša 2 gld. * (Gospod Ivan Fon v T o m i n u") je pristopil r.Slari/i" v poiledovanjsko društvo tako, da leta 1884. konečni dele/, dobi pevski zbor narodne čitalnice v Totuinu. Ker ta vrli domoljub plačuje po 25 tbr. na leto, bo znašal konečni znesek 750 do 1125 torintov. Zivio, gospod Fon! lepota neprenehoma k nogam privodila. Ona nije bila obola ali vladohlepna. Bila je lepa, to je sama dobro znala. Hila je pa tudi milostljiva, kajti noben dan nije pretekel, da bi ne lajšala osode revežem in zapuščenim. Vsa svoja posestva upravljala je sama; to je bila velika naloga za skrbno našo vdovo. Onemoglim pomagala je na noge, povspeševala je poljedelstvo, obrtnijo in trgovino. Pred poldne se je navadno mudila na bolj oddaljenih posestvih, kamor je več» krat preletela na konju, ali kedar se jej ni račilo jahati, v kočiji. Pri tem pa je tudi mnogo gledala na veselice. Tukaj Daj omenim svečanosti, ki jo je napravila na čast knežinji Mariji Antoniji Nariskinovi. Veselica je trajala tri dni. Pri tej priči prišle so na vrsto vse tabave, kakorsnih si v izobraženih krogih le moremo misliti, glediščne igre, glasbene zabave, lovi, umeteljn; ogenji in se mnogo drugih. Eno se je primerno vrstilo za drugim. Pozabilo se nye na nič. Ne dolgo potem odpotovala je grofinja Sofija na poluotok Krim, kjer je imela tudi zemljišča, ktero Je carica poklonila se njenemu soprogu; na tem zemljišči kanila je sezidati krasen grad, ter mu dati iase So^japolje. Na južnem kraju krimskega polnotoka se dvigati proti nebu dve glavici. — Ondi je stala aekdaj cerkev, v kteri je bila Ifigenija svečenica. Med tema glavicama je kršena dolina, v kteri vlada večna spomlad. Mas line, naranče, citrone in lavorike tukaj „Cittadino", organ državnega poslanca Hermeta i njegove za napredek vnete stranke nij prav zadovoljen z našim zadnjim dopisom „iz slovenske Švice." V posebno zadrego spravila ga je te dni „Triester Zeitung", ktera je omenjeni dopis „Zarije" priobčila, prašajoča: bode-li tudi, ako se ustvari Slovenija, tržaška okolica združena s Slovenijo? — „Cittadino* jej, to se ve da, odgovaija da ne! kajti njemu je znano, da slovenski poslanci in voditelji sami vidijo, da je združenje vseh Slovencev — nemogoče, torej zedinjena Slovenija niti ne spada v njihov program; tudi zagotavlja „Žarijo", da četudi bi mesto sedanjih novi slovenski poslanci izvoljeni bili, v tej zadevi nič ne opravijo temveč se popolnoma prepričajo, da vstvar-jenje Slovenije nij mogoče. Kar se pa tiče tržaških okoličanov, prepričan je „Cittadino", da se bodo oni vedno zvesto držali iupe sv. Jušta*). Gledč zedinjenja Slovencev naj se blagovoli modri Cittadinov izvestitelj le malo ozreti po slovenskih pokrajinah, in mnogoštevilni tabori, — ktere po našem mnenju itak sklicujejo ljudski voditelji — mu bodo jasno pričali, da je zedinjenje Slovencev prva točka slovenskega programa; možje pa, kterim ta točka nije prva in naj sve-tejša. ne sinejo laskati si, da zavživajo čvrsto ljudsko zaupanje. Se bolj smela pa je Cittadinova trditev, da tržaški okoličani nijso vneti za Slovenijo, in bi se jej pac ne hotli pridružiti 1 Predrzno je, kaj tacega samo misliti o rodoljubnih in bistroumnih naših okoličanih. — Nemara mislijo Italijani, da bi slovenski okoličani, ki štejejo 40.000 prebivalcev, dobrodušno tudi v prihodnje pošiljali svoje otroke v laške šole, prijemali iz uradnij nerazumljive laške dopise in trpeli v lastni propad namišljeno tujčevanje, kedar bi videli, kako pri sosedojih bratih na podlagi materinega jezika, razcveta dušni in materi-jalni razvoj. — Ne, ne! tako slepi vendar nc morejo biti Italijani, in „Cittadino4, je bržkone tem mršavim vrsticam samo zategadelj odmeril prostorček v svojih predelih, da nij ostal dolžan odgovora abotni „Trie-sterei." — *) Sv. Justu je namreč tržaška stolna cerkev posvečena. Listnica Vredništva. Slavjanin: Konec Vase novele „Jelica* najdete v prih. štev. „Zarije". rastejo pod vedrini nrbotn. Tukaj je bil odločen kraj za zidanje Sofijapolja. Na gla ci Laspa si je dala Sofija razpeti sator, izpod kt«rega bi opazovala napredovanje uela. Ravno na tem mestu stala je nekdaj Katarina II., čudeča se razgledu ki se ji je razprostiral pred očesi, zamišljena, žalilo jo je samo to , da se odmiče Carigrad njenemu pogledu. Tudi lepa Sofija je mnogokrat obračala oči in misli tje na breg, kjer jej je tekla nekdaj zibeljka. Kaki spomini morali so se tukaj lotiti njenega duha, irisle nazaj na čudne in osodonosne premembe svojega nemirnega življenja! — Vendar pri tem naj novejšem podvzetju je grofinja Potočki zbolela. Morala je torej zapustiti krimski poluotok in skrbeti za zdravje. Sla je v Brlin, ter se ondi zaupala naj-glasovitejima zdravnikoma Hufelandu in Hornu. Pa nju umetnost ne more jej rešiti življenja, l/mrla je leta 18*23 v Berolinu. Posestva, ktere je zapustila, podedovali so večidel sinovi grofa Ivana Potockega. Ti plemiči vdeleževali so se leta 1830 na strani rodoljubov poljske revolucije. Poljska je bila premagana in družina Potockijev izgubila je vsa svoja posestva, ter vsled tega pobegnola iz domače *emtye. Ta resnična povest je za naše čitateije zategadelj zanimiva, ker je sedanji predsednik ministerstva grof Alfred Potookj potomec krasne 8ofije, ki je dala povod temu spisa. "O» Oznanila. Zgubljeno! V drevoredu „Acquedotto" je zgubljena 13. t. m. zvečer zlata naročnica, na ktero je pripeta zlata svetinja. Kdor jo je nažel, naj jo prinese v pisarnico zavarovalne banke „Victoria" (Piazza della Borsa), kjer dobt primerno plačilo. Nekaj časa sem ponarejajo in prodajajo d r n g e fabrrike \ (pod enakim zavitkom i z enako P firmo) mojo Cikorjo kav o, ktero pozna vsa Evropa zavolj njene izvrstnosti. Zavitki moje fabrike v Lah,m na Badenskem imajo zunaj mojo marko 0. V. in mojo firmo Mialim, da je prav, da opominjam občinstvo, naj pazijo, da ne prejemajo druge slabše robe od moje, ktera se odlikuje od druge po dobremo duhn i lastnosti barve. Jugo«ilovai\je! Vzajemno zavarovalna praska bank* „SLATIJA," prvi v8es'ovanski zavod in prvi korak k uresničenju slovanske vzajemnosti zavaruje na Stirskem, Krajmkem, Koroškem in Primorkem po naslednjih oddelkih in sicer : I. odd. življenje na vne načine II. „ na smrt „ „ „ III. „ ustanovlja podedovanjska društva. Sedaj je razprostrla svoje delovanje s IV. oddelk out to je s zavarovanjem proti požarom. Slavija je edini zavod, kteri svojim družabnikom po pravilih odd. IV §. 5 zagotovija naslednje zdatne dobičke: „Pripomočki za napravo gasilnih priprav, za razdeljenje gasilne priprave in društva, za po- Eravo poslopij znašajo vsako leto gld. 1000 a. v., i jih dobijo tiste občine, od kterih je pri banki „Slaviji" najmanj 10 hiš z najmanjšim zneskom gjd. 5000 zavarovanih." Razdeljenje zgorej omenjenih pripomočkov se vrši po srečkanji, tako namreč gld. 5000 zapišejo na listike in vržejo v žarico, iz ktere se jih toliko vzdigne, kolikor je zneskov za pripomočke. Zavaruje se proti po/.arom na podlagi natančno cenjene vrednosti; v ta namen se volijo zaupni možje namreč: stavi'elji, tesarski ali tudi zidarski mojslri. in pa občinski predstojniki. Sklieavši se na pravila, ktera se brezplačno dobijo pri banki, je še opomniti, da „Slavija" ni družba na akcije, ampak „vzajemna, ktera ves dobiček razdeli zavarovancem. Službe odbornikov in oskrbništva so le častne, brez dele/a dohodkov. Vsak zavarovanec kot ud sme voliti in predlagati tehtne nasvete. Iz trga se jasno razvidi, da se „Slavija" kot vzajemna banka truJi le za občni blagor, kar tudi pričuje vsestransko priznanje po vseli slovenskih deželah. Slovenci! Nujni čas je, da se iztrgamo ptujim rokam, da sami skrbimo s svojim materijalnim imetjem. V ta namen je prevzela banka „Slavija" velevažno nalogo, združevati vse rode slovanske v denarstvenem obziru, in tako pospeševati ma-terijalne sile slovanske. Ker je bila osnova take banke pri nas živa potreba, nahaja v vseli slovankih pokrajinah na jugn in severu najzdatnišo podporo. Slovenci, nadejamo se, da boste tudi vi dostojno zastopani v kolu drnžabnikov banke Slavi je. „Svoji k svojim in vsi za pravico!" „Živela slovanska vzajemnost!" „Živela Slovenija!" J. U. dr. Jože F r i č, dr. F. L. C hI e bor a d, častni vodja. generalni vodja. Adolf N o c a r, častni vodja. J. M. S a r y, K a r o 1 Z i d t i č k y, jiredsednik. podpredsednik. Okrajni in potujoči zastopniki s potrebnim pologom se iščejo pri glavnem zastopu za slovenske dežele v Ljubljani špitalske ulice, hiš. št. 269. Jan. Lad. 0 e r n y, 1. tajnik. (Imamo sto i sto društev, ki se pečajo tudi z enacimi rečmi, ali vsa ta drnštva so samo zato , da se same bogate, tedaj jili ne moremo priporočati. Z dobro vestjo pa priporočamo narodno nase društvo »SLAVIJA«, ktero so Cehi samo zato vstvarili, da podero „tuje goljufije" med Slovani, in da jim v potrebi v resnici pomorejo. Zato moramo SLAVIJO iz vsega srca priporočati v prid vsem blovoncem.— Vredništvo „Jadr. Zarje.") Advokat C. kr. svetovalec višje deželne sodnije v penziji, odprl je svojo PISARNICO V Via ivuova štev. J6\ na oglu proti rudečemu mostu v 2. nadstropju. Opornim vimeiejteau V zavodu z darilom odlikovanem za drobljenje in mletje žveplja, ki imata M. Dubič in C. J. dr. Levy dobivajo gospodje vinorejci v obili zalogi dobro znano žvepljo za rabo proti trtni bolezni in Sicer izvrstno očiščeno StcihjartSkO in romaMMkO, najboljša roba, za zelo nizko «no. — Z opombo, da smo letos zaceli mleti na nov način, in da je letošnje žvepljo posebno dobro, se priporočamo čestitemu občinstu.' Zvep/jo prodajajo: V TRSTU ( lastnik Matevž Dubld, Corsia Stadion h. št. 12. I C. J. dr. Levy, Via San Francesco h. št. 4. V PIRANU: založnik gospod F. «i. dr. (¿abrielll. V CERVINJANI: založnik gospod Lt'O LlIZZalll. V bukvarnici A. Reicliard nw<; lahko n Jieni rodov i/ti. S to *«• precej lahko vsak madež spravi iz obleke tuknene ali platuate, svilnate itd., in pri tem kar nič barve ne spremeni taka obleka, naj bo še tako deiikatua. r^omon t" Dumoulin. Ta cement se prime vsake VClUClit re'M, stekla,porcelana, rudnin, člena itd. Velika zaloga Vod t^Zl1^ Salesa, Rajncrjevih, Vižkih, Pulnaverskih, Seitershih, Saidiiceeih, Gleichenberških, Del Franških itd. itd. Brizglje *,Wu ki pomagajo gotovo in od-_ _ vračajo bolezen. Taninove brizglje po sestavi profesorja Kikorda (najslavnejšega zdravnika skrivnih bolezen v Evropi). — Zdravilo je od danes zanaprej boljše za bolezni na *polovilih in scunilih. — Ozdravljajo vneto žlemnato kožico, kjer imajo take Solczni sedež, brez rsftcog* slabega nasledka. Sicer pa je tudi natora tega zdravila, ki je sestavljeno iz samih zelišč, porok, da je brezikodno. 7n /»liitincf Sova iznašba akustične trombe lid glUUOSl. .„ jtuke od Abrahama. — Te trombe presegajo vse to, kar «e je do zdaj iznašlo o tej stvari. Tromba, ki se dene v uho brez bolečine, ima satuo en centimetor obsežka, vendar ta majhna tromba napravi, da človek iliši prav dobro. Osobe se sploh potem lahko pogovarjajo i šumenje po ušesih jim izgine popolnoma. Sploh ta iznašba zatre vse mogoče nesreč«, ktere ta strašna bolezen vzrokuje. Dobiva se samo v Trstu pri Z a n e 11 i. _ Olje iz jeter rib polenovk, sestavljeno z jodom i železnimi deli. To olje prav lahko jeraljo odrastli i tudi najbolj uevši-čni otroci. V kratkem se človek popravi in oživi tudi najbolj slabe natore. Otrokom odvrača in ozdravlja rakitike in bramorje in posebno dobro je tudi za očesne bolezni. Služi posebno še takrat, kader navadno olje iz jeter polenovk nič več ne more koristiti. o-lini» '-per zlato žilo i za čistilo, «lavnega -IVtJ.gllCtJ profesorja Giacomina v Paduvi, uže 30 let potrjene. 83.000 ozdravljenih ljudi je zadostna priča, kako dobro je to zdravilo, ktero *e je 30 let rabilo za zlato žilo, zaprtje, hipohoiidrijo, srčno utripanje, pokvarjeni želodec itd. Izleček zoper mrzlico ti' 4. stopnji, i za bolezni, ki izviralo iz tega. Gotov po-mocek. — — To zdravilo, edino svoje vrste, pomaga vsacemn, ker naravnost zatare korenine bolezni. Na tisoče ljudi, ki so se več mesecev zastonj ozdravljali tako, kakor zahteva zdravniška vednost, priča, da jim je samo to zdravilo podarilo ljubo zdravje. Titi 17Qm zeleni amerikanski Metzov zoper trganje,' AJaLtMUl reumatizem i vse bolečine ki izvirajo iz njega, zoper trganje po udih, putiko, zateklino, tresenje, bolečine v *tegnih, kitah in udih. od SeieUitza, nov, na debelo i Mollov prah na drobno 1 /. 40 k. škatlica. Pnn>linnn tirop iz Fiorenza, n« debelo in na r agnano, drobno. __ Oj,,-- dr. tionlaja, hladiven prsni, sestavljen iz OlrOp čveterega sadja, ozdravlja hud kašelj vsake vrste, tudi otročji, vnetje grla, prs, želodca i »«e take bolezni, ki izvirajo iz prehlajenja i so vnetljive. — Posebno dober je tndi za glas, i zato se priporoča vsim pevcem i pridigarjem. XTi_ _ zoper zaprtje i revme od dr. Andurana iz » 1UO Parita. — Gotov pomoček. Glavne zaloge. V Mantovi, Mateicich. — V Gorici, Pontoni. — Na Red, Catti in Prodam. — V Veroni, Oastrini. — V Pulji, Wawennaon. — V Rovinji, Angelini. — V Kopru, Elia. - V Karfn, bratje Collas. Tisk trstr. Lloyda v Trstu.