>+**¥¥*

Vvod.

Hvaležen narod s ponosom slavi
svoje zaslužne može; v knjigi in po¬
dobi jim postavlja spomenike, da se
jih še poznejši rodovi spominjajo, da jih
občudujejo, da se navdušujejo za ne¬
umorno delovanje po njihovem zgledu.
Pa kteri so naši naj večji, najslavnejši
predniki? Mar zmagoslavni vojsko¬
vodje, bistroumni učenjaki, duhoviti
umetniki? Ti možje gotovo zaslužijo
častno priznanje potomcev; toda večji
kakor oni so svetniki, kajti svetniki
so premagali najhujšega sovražnika,
svoje strasti; izdelali so z dolgotrajnim
delom najlepši umotvor, ko so svojo
dušo upodobili po podobi božji; nas

2

pa uče naj težo znanost: krepostno in
sveto živeti; njihove slave ne oznanujejo
le domača tla in širne dežele, temveč
milijoni srečnih nebeščanov in  sv. ka¬
toliška cerkev po vesoljni zemlji; da,
še več, poveličuje jih Bog sam »ki časti
nje, ki so njega častili «. Kakor trava
se bo v prah zdrobila zemlja in vsa
njena slava, slavlje svetnikov pa ne
bo imelo konca na veke. Kakor drugi
duševni velikani so tudi Svetniki dika
svoje domovine, veselje za celo kato¬
liško cerkev.

Sedanji naš  st. Oče v Rimu, Pij X.,
so osrečili slovanske rodove s tem, da
so proglasili dva Slovana  » blaženim «
mučencem. 15. januarja 1905. se je
brala prva slovesna  s is maša njima na
čast v središču  sv. cerkve, v Rimu; od
onega slovesnega trenutka jih smemo
javno častiti kot take, ki so gotovo
zveličani in ki pri Bogu s svojo pri¬
prošnjo mnogo premorejo v naš telesni
in dušni blagor. Dovoljena je tudi v
ostrogonski nadškofiji, v košiški ško-

3

fiji in po vseh hišah družbe Jezusove
njim na čast posebna  sv. maša in
cerkveni oficij.

Imeni teh dveh blaženih Slovanov
sta: Marko Križevčan (ali s polati-
njenim imenom Crisinus >, rodom Hr¬
vat, rojen v Križevcu l. 1588.; tovariš
v boju in zmagi mu je bil Melhijor
Orodecky, rojen v Tešinu (Teschen)
l. 1584. kot potomec stare poljske ro¬
dovine. Z njima ob jednem je prejel
palmo mučeniške smrti Štefan Pon-
gracz, rojen l. 1582. v Alvinczu na
Sedmograškem; ta je sicer po rodu
Oger; vendar se smemo veseliti nje¬
gove slave še posebno Slovenci; pre¬
živel je namreč štiri leta na slovenski
zemlji, v Ljubljani in v Celovcu, kjer
je svoje mlade moči posvetil vzgoji
vsaj po večini slovenskih sinov na la¬
tinskih šolah.

Vsi trije mučenici so bili udje
Marijine družbe; zato imajo možje in
mladenči procvitajočih Marijinih družb
še poseben vzrok vneto jih častiti in

r

4

učiti se od njih Marijo in Jezusa prav
ljubiti, sveto živeti in apostolsko de¬
lovati.

Slovence in zlasti Marijine družbe
v kratkih potezah seznaniti z življe¬
njem in mučeništvom teh novih blaže¬
nih kongreganistov-duhovnikov, je na¬
men teh vrstic.

I. Življenje blaženih mučencev.

1. BI. Marko Križevčan.

Bil je rojen 1. 1588. Njegova rodo¬
vina je podarila Hrvatom mnogo juna¬
kov v boju zoper deželne sovražnike.
Starši so mu bili premožni plemiči in,
kar je še več vredno, pobožni kristi-
jani. V nežni mladosti mu je skrbna
mati vsadila v srce sinovsko ljubezen
do Marije Device; poroča se, da je
že kot trileten deček izredno goreče
častil svojo nebeško Mater, ime Ma¬
rija mu je bila jasna morska zvezda
v vseh viharjih življenja in še v smrt¬
nem boju. Dvanajst let star je moral

6

zapustiti svoj dom ; starši ga pošljejo
na Dunaj v latinske šole, ki so jih vodili

00. jezuitje; vsem svojini tovarišem je
bil zgled vztrajne pridnosti in lepega
vedenja. Modroslovja se je učil v
Gradcu, kjer si je po triletnem napor¬
nem učenju pridobil doktorski naslov.
Tudi tukaj se je odlikoval v vestnem
izpolnjevanju vseh svojih dolžnosti;
bil je namreč sprejet v Marijino družbo

1. 1607. A jezuitje so bili od nekdaj
jako izbirčni, dovolili so pristop v
kongregacijo le zglednim, najvred¬
nejšim dijakom.

Sedaj začne resno razmišljevati svoj
poklic; spozna, da ga Bog kliče v
duhovski stan; in takoj veselo po¬
sveti z dovoljenjem svojim modrih
staršev vse svoje bogate duševne da¬
rove jedino le Bogu in sveti katoliški
cerkvi. Da bi se pa v bogoslovski
vedi popolneje izobrazil, se poda v
Rim v nemško-ogrski zavod. V tem
zavodu so imeli mesto le najbolj na¬
darjeni dijaki iz nemških in ogrskih

7

pokrajin, da bi mogli pozneje uspešno
braniti nauke in pravice sv. cerkve
zoper krivoverce. BI. Marko je z od¬
ličnim uspehom dovršil bogoslovne
študije; in takoj je začel rabiti svojo
znanost v slavo božjo in zveličanje duš.
L. 1615 ga najdemo že kot neumorno
delavnega dušnega pastirja v njegovi
domovini. Njegova gorečnost in uspehi
v njegovem apostolskem delovanju so
morali biti pač veliki; kajti glas o nje¬
govih čednostih je segel kmalu čez
meje lastne škofije. Čul je o njem
tudi veliki ogrski prinras, nadškof ostro-
gonski Peter Pazmany. Ta apostolski
nadpastir je iskal učenih in zglednih
duhovnikov, ki bi mogli katoličane
obvarovati krive vere Kalvinove, ki
se je po ogrskih deželah jako razši¬
rila, duhovnikov, ki bi mogli pre¬
slepljene odpadnike nazaj pripeljati k
zvesti čredi Kristusovi. Ni miroval
cerkveni knez, dokler ni Križevčana
pridobil za svojo škofijo; imenoval
ga je takoj za profesorja in ravnatelja

8

na zavodu v Trnovem na Slovaškem;
kmalu ga je pozval v ostrogonski ka¬
pitel kot kanonika; bi. Marko je moral
prevzeti še upravo opatije v Szeplaku,
ki je dve uri daleč od Košič (Ka-
schau) na severnem Ogrskem, kjer je
dobil slednjič s svojima tovarišema
mučeniško krono. Čas, ki mu je pre-
ostajal od uradnih opravkov, je pridno
porabil v zveličanje duš; iskal je po
hišah dobre, toda boječe, včasih oma¬
hujoče katoličane; učil jih je posa¬
mezno, tolažil, osrčeval jih je in tako
oborožil zoper napade krivoverskih
pridigarjev.

V Košicah, kamor ga je večkrat
peljala pot po opravkih, se je se¬
znanil z Andrejem Doczy-jem; ta je
bil mestni poveljnik, hraber [vojak,
vdan svojemu cesarju do smrti, ne¬
ustrašen katoličan. Ko sta prišla v
Košiče še o. Pongracz in o. Grodecky,
mašnika družbe Jezusove, so se vsi
štirje prijateljsko zjedinili v bran sv. veri.
Da bi se mogel tem uspešneje žrtvo-

9

vati za sveto stvar, je bi. Marko z
o. Pangraczem opravil duhovne vaje
sv. Ignacija; to jima je bilo jako ko¬
ristno; kajti že se je bližal Kožicam
Rakoczy s svojo vojsko, da bi ogrske
dežele vzel Ferdinandu II., ki je branil
katoličane zoper drzne napade pro¬
testantov. Vojskoval se je Rakoczy
za sedmograškega kneza Bethlena Ga¬
borja.

Ker so pa odslej trije blaženi skupno
delili svojo usodo, poglejmo najprej
še v življenje njegovih sodrugov iz
reda družbe Jezusove.

2. BI. Melhijor Grodecky.

Bil je staroplemenitega rodu, ki
se je iz Poljskega preselil v Tešin v
Šleziji; tu je bil Melhijor rojen 1. 1584.
Po skrbni domači vzgoji so ga po¬
slali verni starši na Dunaj v jezuitske
srednje šole. Zaradi svoje pobož¬
nosti in nedolžnosti je bil sprejet v
Marijino družbo. To je bil zanj dan
svetega veselja; tako je sporočil domu

10

svoji materi: „Ves sem iz sebe od
veselja, ljubi starši; dosegel sem nam¬
reč veliko srečo, da sem sprejet med
člane Marijine družbe."

Devetnajst let star prosi po resnem
preudarku za sprejem v red družbe Je¬
zusove. Svoj novicijat je dovršil v Brnu;
nato je tri leta podučeval mladino v
Brnu in Henrikovem Gradcu (Neu
haus) na Češkem. Modroslovja in bo¬
goslovja se je učil v Pragi, kjer je
tudi vodil petje pri gojencih.

V mašnika posvečen 1. 1614. je po¬
žrtvovalno in jako plodonosno de¬
loval kot pridigar med češkim prebi¬
valstvom okolice praške. A božja pre¬
vidnost mu je odločila drug težavnejši,
pa tudi slavnejši delokrog. Poveljnik
košiške posadke, Andrej Doczy, si je
izprosil od jezuitskega provincijala
dušnih pastirjev za zapuščene košiške
katoličane; dva apostolska moža sta
bila izbrana za ta nevarni posel, o. Mel-
hijor Grodecky za Slovane in Nemce,
o. Štefan Pongracz za Ogre. O. Gro-

11

decky je opravljal službo vojaškega
kapelana; s svojo ljubeznivo krot-
kostjo si je pridobil srca in spošto¬
vanje vseh vojakov. Le surova sila
fanatičnih kalvincev, ki so upornim
četam radovoljno odprli mestna vrata,
je zamogla ustaviti delovanje dobrega
pastirja.

Redovni sobrat in tovariš pri delu
in plačilu mu je bil

3. bi. Štefan Pongracz

Porodil se je 1. 1582. v Alvinczu
na Sedmograškem ; njegova plemenita
grofovska in baronska rodovina še
sedaj živi na Ogrskem. Živahnega
dečka so posebno veselile vojaške
igre ; meč, boben, vojaške zastave so
mu bile najljubše igrače; tudi sicer je
s tem kazal vojaški značaj, da je vestno
in točno izvrševal svoje naloge in da
je tudi pri drugih pazil na red in toč¬
nost. S to značajno odločnostjo je
pa srečno združil pobožnost in ne¬
dolžnost.

12

V nadaljno izobrazbo so ga starši
poslali v jezuitsko gimnazijo v Kološ
(Klausenburg); tukaj sčasoma spozna,
da ga Bog kliče v red družbe Jezu¬
sove. Pa kakor sv. Stanislav in sv. Alojzij
je moral premagati mnogo zaprek,
preden se mu je izpolnila srčna želja;
prošnje in solze, obljube in kazni ga
niso mogle odvrniti od spoznanega
poklica; starši so le neradi pustili
ljubljenega in nedarjenega sina v re¬
dovni stan. Iz neomahljive in odločne
vztrajnosti so starši izprevideli, da ga
vodi višja moč, in zato so mu sled¬
njič dovolili njegovo prošnjo.

Po dovršenem dveletnem novicijatu
(v Brnu) in modroslovju (v Pragi) so
ga redovni predstojniki še kot klerika
poslali v Ljubljano  (1607 — 1608).
Tedaj so imeli jezuitje popolno gim¬
nazijo na istem mestu poleg šentja¬
kobske cerkve, kjer je sedaj ljudska
dekliška šola. Dijaki so imeli svoja
stanovanja po zasebnih hišah. Vendar
so imeli jezuitje še posebno „seme-

13

nišče" pod svojim nadzorstvom. Tu
so bili revni in zgledni dijaki brez¬
plačno z vsem preskrbljeni; stroški
za vzdržavanje so bili pokriti z neka¬
terimi ustanovami in z milodari di¬
jaških dobrotnikov. L. 1604. je bilo v
semenišču 60 gojencev; tiso bili tako
marljivi, da je večina dobila šolske na
grade. — O delovanju jezuitov v ljub¬
ljanskem kolegiju tako priča škof To¬
maž Hren v pismu, ki ga je poslal
papežu Pavlu V. 17. marca 1610:
„. . . Ljubljanski kolegij, (ki je posebna
dobrota in previdnost božja), me
tako čudovito podpira s tem, da puli
ljuljko luteranskega krivoverstva, in da
skoraj neprenehoma nazaj dovaja duše,
ki so zablodile od katoliške vere, (kar
se je zlasti pokazalo v iztrebi volkov),
kakor tudi s tem, da nežno mladino,
ki je prej bivala v tako gosti temi
zmot in nevednosti, verno podučuje
z najobilnejšimi sadovi." (Primeri Katol.
Obzornik I. V. str. 215 dd.)

14

Tukaj torej, v središču slovenske
zemlje, je čvrsti, petindvajsetletni .ma¬
gister" Pongracz vse svoje mlade in
krepke moči zastavil v blagor izročene
mu mladine, bodisi, da je podučeval
v nižjih razredih, bodisi, da je nadzo¬
roval dijake v semenišču. K božji službi
jih je vodil v prejšnjo cerkev sv. Ja¬
koba; (sedanja namreč je bila posve¬
čena šele 1. 1615.). Verjetno je, da se
je v prostih urah od slovenskih to¬
varišev in gojencev učil slovenščine;
kajti redovna pravila velevajo jezuitom,
da se vsakdo, kolikor dopuščajo raz¬
mere, uči deželnega jezika. Da je ener¬
gični o. Pongrricz z vso vnemo izpolnil
svojo ne lahko nalogo, nam priča do¬
volj cel njegov značaj.

Pa že po enem letu je bil poklican
v Celovec;  tukaj je tri leta na girn-
naziju podučeval dijake v pesništvu in
govorništvu; tako se je namreč ime¬
noval peti in šesti gimnazijski razred.
Iz pokorščine, v čast in slavo božjo, z
gorečo ljubeznijo do neumrjočih duš

15

se je bi. Štefan lotil težavne naloge, in
oskrboval je triletno službo z ono pre¬
vidnostjo in vztrajnostjo, z ono odloč¬
nostjo in krotkostjo, ki je potrebna
vsakemu učitelju na višjih razredih.
Trudil se je, ne samo da bi izobrazil
razum svojih učencev in da bi njih
spomin obogatil z obširnim znanjem,
temveč da bi njih srce navdušil za vse
dobro in lepo; nagibal je njih voljo,
da bi s premagovanjem samega sebe
rabili vse, naravi že tako zoprne po-
močke, brez katerih ne morejo doseči
svoje prave, večne sreče.

Dovršil je o. Pongracz 29. leto; čas
je bil torej, da začne bogoslovje; tako
pride v Gradec.  Bogoslovnih pred¬
metov ni samo preštudiral, temuč tudi
premolil; zato ni čudo, da je bil vsem
tovarišem zgled čednosti in znanosti.
Slednjič je prišla zanj dolgo zaželjena
ura, da je po rokah ljubljanskega škofa
Tomaža 1. 1615. dobil mašniško posve¬
čenje.

16

A še jedno leto se je po redovnih
pravilih moral v samoti pripravljati z
molitvijo in drugimi dobrimi deli na
apostolsko delovanje. Izročili so mu
predstojniki lepo, pa tudi odgovorno
službo, vodstvo vzgoje in poduka učeče
se mladine v kolegiju, ki je bilo v Ha-
monni na severnem Ogrskem. A to se
je zdelo še premalo gorečemu redov¬
niku; o prostih dneh, ali po dovršenem
delu v kolegiju se poda v okolico med
zapuščeno kmetiško ljudstvo, obiskuje
posamezne hiše, deli ubogim miloščino,
tolaži bolnike, podučuje nevedne, otro¬
kom razlaga katekizem, svari očitne
grešnike, ki so bili drugim v pohuj¬
šanje, svari zbegane ljudi pred kri¬
voverci, izpodbuja omahljivce, ki so
bili že ob robu pogube, razgovarja se
z odpadniki o verskih dvomih, vabi
vse k pridigam in krščanskemu nauku.
Tako si je pridobil srca vseh vernikov;
celo nasprotniki so ga spoštovali, ker
so videli njegovo požrtvovalno skrb
za zveličanje duš. Bog je tudi blago-

17

slovil trud svojega pridnega delavca;
dobri katoliki so ostali zvesti svoji ma¬
teri, katoliški cerkvi; zastonj so jih iz¬
kušali kalvinski pridigarji odtrgati od
prave Kristusove cerkve; da, še mnogi
zapeljani odpadniki so se skesani spra¬
vili s katoliško cerkvijo.

Ni čudo, da so ga sovražili krivo¬
verski zapeljivci, najraje bi ga bili s
pota spravili.

Ko je vrli branitelj domovine in cer¬
kve, Andrej Doczy, slišal o teh uspehih
mladega misijonarja, si ga izprosi od re¬
dovnih predstojnikov za mesto Košiče,
ki so bile v nevarnosti, da jim ne ugasne
luč sv. vere.

Tako je prišlo 1. 161Q. — Meseca
julija se o. Pongracz s svojim prijate¬
ljem, kanonikom Markom Križevčanom,
poda v Hamonno, da bi si tam v
tihoti in premišljevanju izprosila od
sv Duha moči od zgoraj; in potrebna
jima je bila ta moč in zadobila sta jo
v toliki meri, da sta junaško prema-

2

18

gala strašne muke, grozovito smrt za
Jezusa in njegovo nevesto, sv. cerkev.

Že se je namreč bližal Jurij Ra-
kčczy na čelu upornikov. Kakor so
namreč kalvinci prelomili zvestobo do
podedovane vere svojih očetov, tako
so prelomili prisego svojim vladarjem
katoliške habsburške dinastije; da, mno¬
gokrat so se zavezali z najkrutejšim
sovražnikom sv. križa, s turškimi sultani,
rajši, kakor da bi bili pokorni kato¬
liškemu kralju.

A božja previdnost more še člo¬
veško zlobnost obrniti v svojo večjo
slavo in v blagor sv. cerkve in svojih
zvestih služabnikov. Ravno kalvinski
fanatizem je dal povod, da so naši trije
junaki dosegli čast mučeniške krone.

II. Mučeniška smrt treh blaženih.

Dne 3. septembra 1619. je prišel
Rakoczy pred Košiče. Kalvinski me¬
ščani mu brez boja odprb mestna vrata,

19

Doczy-ja pa izroče sovražniku; vkle¬
njen je bil nesrečni poveljnik, ki je bil
jednako zvest Kristusu kakor svojemu
kralju, odpeljan v jetništvo na Sedmo-
graško, kjer je bil najbrže zastrupljen.

Glavni voditelji kalvincev so takoj
predlagali, naj Rak6czy da pomoriti
vse katoličane v mestu; ker tega niso
dosegli, so vendar izprosili, naj se
Lismrte vsi katoliški (ali kakor so jih
imenovali „papistiški“) duhovniki, a ko
ne z a ta j e katoliške vere in ako
ne odpovedo pokorščine pred¬
stojnikom katoliške cerkve!

Najprej so močno zastražili hišo,
v kteri so stanovali trije duhovniki, ka¬
nonik Marko Križevčan in oo. jezuita
Stefan Pongracz in Melhijor Grodecky.
Noben katolik ni mogel ž njimi obče¬
vati; tudi niso vse tri dni do smrti
dobili niti hrane niti pitne vode; le
neki vojak jim je v petek ponujal po¬
rogljivo kos mesa. Niso se ga dotek-
nili; kajti v teh razmerah bi krivoverci
to smatrali kot znamenje verskega od-

2 *

20

pada; rajši so hoteli lakote umreti,
kakor da bi se pregrešili zoper spo¬
znanje sv. vere.

Niti tega jim niso dovolili krivo¬
verci, da bi se pred sodnijo mogli
zagovarjati.  Le jedno so si mogli
izbrati: ali odpad od vere, ali grozovito
smrt. Kalvincem bi bilo bolj všeč, da
bi duhovniki zatajili vero; upali so
namreč, da jih bodo posnemali še
drugi katoliki. Rak6czy je po svojem
poslancu obljubil Križevčanu vse do¬
hodke Szčplaške opatije, ako bi izpo¬
vedal Kalvinove krive nauke. Vneti
o. Pongracz ni mogel počakati odgo¬
vora svojega tovariša, temuč hitro reče:
Vaš general naj prihrani sebi uropano
posest, nas naj pusti s svojimi satan¬
skimi naklepi v miru; nič ne bo do¬
segel ne s sladkimi obljubami, ne s
surovo silo. Takoj se oglasi še verni
kanonik: Povej svojemu gospodu, da
si je opatijska posestva krivično pri¬
svojil, ta so last ostrogonskega kapi-
teljna; zato jih ne more brez krivice

21

drugemu darovati; sicer pa tudi nimam
svojega verskega prepričanja na prodaj;
ako hoče, mi more vzeti življenje, a
moje vere nikoli.

Vedeli so dobro vsi trije ujetniki,
da so s to izjavo zapadli smrti; dru¬
gega niso pričakovali, zato so tem go-
rečnejše molili za dar moči in stano¬
vitnosti do konca. —

Rakdczy še ni pustil vsega upanja,
hotel jih je k odpadu od vere prisiliti.
Na njegovo povelje se je podala četa
hajdukov (sodnijskih slug) v stanovanje
duhovnikov; tam so oropali domačo
kapelico, zahtevali so denarja za od¬
kupnino, in ker niso nič dobili, so
zažugali smrt. Previdni Pongracz jih
vpraša: „Mi se ne zavedamo nobenega
hudodelstva, s kterim bi zaslužili smrt;
povejte toraj vzrok, zakaj nam hočete
vzeti življenje!" „Zato, ker ste pa¬
pisti!"*) — Ta odgovor so hoteli

*) V sedanji dobi bi rekli: „Ker nočete z
nami „proč od Rima"!

22

slišati, da namreč morajo trpeti zaradi
svojega verskega prepričanja; zato ve¬
selo zakličejo: „Zaradi tega gremo

radi v smrt, ki nam je le dobiček in
slava 1“

BI. Štefan kar ni mogel čakati, da
bi svoje življenje daroval Njemu, ki je
zanj na križu umrl; zato stopi pred
četovodjo, ki je imel gol meč v roki,
in mu globoko ukloni svojo glavo, da
naj jo odseka; ali njegova ura še ni
prišla, čakala ga je slavnejša krona;
hajduki namreč še niso dobili povelja,
da bi duhovnike umorili.

Ko je Rakoczy zvedel o tej stano¬
vitnosti, ukaže, naj se jetniki z najhuj¬
šimi mukami silijo k prestopu; če bi
se ne vdali, naj jih umore.

Napočil je 7. sept. — Kmalu po
polnoči so stali že hajduki z morilnim
orožjem pred stanovanjem svojih žrtev.
O. Pongracz jim radovoljno odpre prvo
sobo; takoj dobi težak udarec na prsi,
da se nezavesten zgrudi na tla. Ko se
zave, mu obleko strgajo s telesa, roke

23

mu zvežejo na hrbet, in žgo ga po
celem telesu z baklami tako dolgo,
dokler se ne prikaže med rebri njegov
drob; v teh strašnih bolečinah spozno-
vavec Kristusov vedno ponavlja sveta
imena, Jezus in Marija. Kruti trinogi
mu medtem večkrat reko: „Postani
kalvinec, in precej te pustimo pri miru!“
Neustrašeno odgovori bi. Štefan: „Raje
dam svoje življenje, kakor da bi zatajil
pravo vero!" Po tem prostodušnem
odgovoru še bolj razkačeni rabelji
iščejo novih muk: odrežejo mu nos
in ušesa, razmesarijo ga tako neusmi¬
ljeno, tako sramotno, da pero ne more
tega zapisati; posadč ga še na stol in
privežejo ga z jermenom za vrat tako
tesno, da so mu oči izstopile iz jamic.
Zopet mu ponujajo življenje, če sprejme
kalvinsko vero; odločno kakor prej jih
zavrne neupogljivi trpin.

Med tem so drugi hajduki mučili
v notranji sobi druga dva duhovnika.
Najprej zahtevajo od kanonika Križev-
čana, naj zataji katoliško vero; toda

24

zvesti učenec Kristusov jim pove, da
tega nikdar ne stori; zato ga bijejo
z beti, ranijo z mečem in trpinčijo ga
podobno kakor bi. Štefana. A tudi
njega izkušajo še zapeljati; ustavijo
svoje nečloveško mesarjenje, hinavsko
ga milujejo in vprašajo s sladkim je¬
zikom : „Zakaj ne držite z nami, z
ogrsko rodoljubno stranko, ki iščemo
le blagor domovini; prestopi k nam,
in tvojih muk bo konec!" Križevčan
takoj spozna to novo past, vidi, da
hočejo s patrijotičnim in političnim
plaščem prikriti svoje sovraštvo do
katoliške cerkve ; zato jim odgovori:
„Da, tudi jaz sem na strani onih, ki
delajo za pravi blagor domovine ; to
pa niso kalvinci, temuč katoliki, ki
radovoljno žrtvujejo svoje življenje za
sv. vero in za svojega kralja.

Drago je moral plačati zvesti ka¬
nonik ta odgovor; razmesarili so tri¬
nogi njegovo telo tako nečloveško,
da je mestni rabelj, ki je poznej mrtva
trupla dal prenesti na drug kraj, re-

25

kel: tako zdelanega telesa še nisem
videl. Slednjič odsečejo hajduki mučen¬
čevo glavo; celo truplo pa vržejo v
kloako za hišo.

Jednake muke je moral za sv. vero
prenesti tudi bi. Melhijor Grodecky.
Ker ni hotel zapustiti prave cerkve
Kristusove, ga trpinčijo jednako, ka¬
kor njegova tovariša, samo, da so se
izmislili še novo muko; zvežejo mu
trdo roke na hrbet in z vrvjo ga obe¬
sijo za zvezane roke na strop, tako
da je prosto visel; na noge pa mu
obesijo težak kamen, da so se vse
kite raztegnile; nato mučijo telo s
kleščami, z meči, z gorečimi baklami.
V tem groznem trpljenju ni bilo sli¬
šati iz njegovih ust drugih besed,
kakor sv. imena. V teh imenih je do¬
bil svoje junaštvo ; zadnja beseda
zvestega kongreganista je bilo sladko
ime Marija. O. Pongracz je še ležal
v svoji krvi, klical sv. imena in molil
za svoje morivce: „Oče, odpusti jim,
saj ne ved6, kaj delajo!" Trinogi mu

26

še ne dajo miru; poživljajo ga k od¬
padu, pristavijo k prejšnjim nove muke;
nazadnje ga hočejo obglaviti. Pa to
ni bilo tako lahko, ker je ležal na
tleh; zato ga dvakrat s sabljo vsekajo
po glavi, da so se odprle široke rane,
in misleč, da je mrtev, tudi njegovo
telo zavlečejo v smrdečo jamo na
dvorišču. Tam zasujejo površno vsa
tri trupla s smetmi in šuto, ki je tam
krog ležala.

Vse to se je godilo v času od pol¬
noči do jutra dnč 7. septembra 1619.

O. Pongracz pa še ni umrl; živel
je še 20 ur, do jutra 8. sept., praznika
rojstva D. Marije; ponavljal je, dokler
je bil pri zavesti, vedno sveta imena,
Jezus in Marija; v njih roke je izročil
svojo junaško dušo. In Gospod Jezus
je sprejel zveste svoje vojščake v svojo
večno slavo ; a tudi na zemlji jih je
hotel poveličati.

27

III.  Slava!

Deputacija katoliških meščanov se
je takoj podala k kalvinskemu mest¬
nemu sodniku s prošnjo, da bi smeli
trupla rajnih duhovnikov dostojno po¬
kopati; ali prošnja jim je bila kratko
malo odbita.

Čez nekaj tednov je šla plemenita
vdova k mestnemu magistratu z isto
prošnjo; dosegla je vsaj toliko, da so
se smeli telesni ostanki pokopati v
•suh grob poleg kloake. Katolikom se
je zdelo to seveda nevredno vrlih ju¬
nakov; zato so vložili prošnjo narav¬
nost pri knezu Bethlenu; a niso bili
uslišani. Še le grofici Katarini Palffy se
je 1. 1620. posrečilo, da je dobila dovo¬
ljenje, dvigniti tri trupla iz zemlje;
očistili so skrbno kosti, ovili jih z
rdečo svilo in položili jih v dostojne
ra k ve in prepeljali v cerkev grada
Hertnek. Čez petnajst let je preskrbela
pobožna grofica dragocenim relikvijam
lepo in umetno izdelano rakev iz ko-

28

vine, da bi jih prepustili jezuitski čer-
kvi v Trnovem na slovaški zemlji.
Ker pa cerkev ni bila dodelana, shranili
so trupla v redovni cerkvi sv. Klare. Ker
so bile klarisarice pregnane (I. 1782.),
je ukazal nadškof ostrogonski 1. 1784.,
naj se prenesb sveti ostanki v uršu-
linsko cerkev v Trnovem, kjer so do
današnjega dne shranjeni in od po¬
božnega ljudstva češčeni. Tako je
božja previdnost skrbela za čast te¬
lesnih ostankov blaženih mučencev.

Dobri Bog je tudi s čudeži pove¬
ličal slavo svojih zvestih služabnikov.
Zlasti je spomina vredno, da je na
priprošnjo treh blaženih bilo ozdrav¬
ljenih več jetičnih bolnikov, kterim
zdravniki več niso mogli pomagati.
Dva čudežna dogodka sta bila v Rimu
še posebno strogo preiskovana; in
dokazano je zgodovinsko, naravo¬
slovno in modroslovno, da se dotični
dogodki nikakor ne morejo naravno
razlagati, da je toraj božja roka tukaj
neposredno delovala v proslavo teh

29

treh mučencev. Že v 17. stoletju so
začeli preiskave, ki so potrebne, pre¬
den se more kdo proglasiti blaženim.
Pa vsled raznih zaprek se niso mogle
dovršiti.

Ko so bile dovršene vse pred¬
priprave, vloži kardinal-primas Vaszary,
nadškof ostrogonski, I. 1896. prošnjo
na papeža Leona XIII., da bi pospešil
rimske preiskave. L. 1904. na praznik
sv. treh kraljev je izrekel sv. oče Pij X.
odločilno sodbo, da so sigurno do¬
kazani čudeži in mučeništvo košiških
spoznovavcev; 22. febr. istega leta bil
je razglašen v vatikanski dvorani de¬
kret: „Sigurno se smejo prišteti bla¬
ženim častiti služabniki božji Marko
Križevčan, Štefan Pongracz, Melhijor
Grodecky.“

Dne 15. januarja 1905. je Pij X. slo¬
vesno proglasil omenjene služabnike
božje blaženim z apostolskim pismom,
dovolil njih javno češčenje in toplo
priporočal vsem vernikom, naj časte
te junaške spoznovavce sv. vere.

30

Sv. cerkev nam jih postavlja v zgled,
da tudi mi junaško in srčno spozna¬
vamo svojo vero pred vsem svetom.
Ne dajmo se preslepiti, da bi lahko¬
miselno odpadli od jedine prave cer¬
kve Kristusove, in ta je sv. katoliška
cerkev s svojim vidnim poglavarjem,
rimskim papežem. Globoko si vtisnimo
v srce besede Gospodove: „Kdor bo
mene spoznal pred ljudmi, tega bom
tudi jaz spoznal pred svojim Očetom,
ki je v nebesih ; kdor pa mene zataji
pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil
pred svojim Očetom, ki je v nebesih.“
(Mat. 10, 32, 33.)

Zlasti so novi trije blaženi vzor
vsem članom Marijine družbe.
Pod zastavo Marijino so dosegli svojo
stanovsko popolnost, pod to zastavo
so delovali apostolsko in razširjali
kraljestvo božje ; s presladkim imenom
brezmadežne Device Marije na jeziku
so si priborili mučeniško krono. Hodi
za njimi, dragi kongreganist; tudi ti
boš pod to zastavo zmagal!

Cerkvena molitev

k blaženim mučencem.

f-  Prosite za nas, blaženi mu¬
čenci Marko, Stefan in Melhijor!

Da postanemo vredni ob¬
ljub Kristusovih.

Molimo! Prosimo Te, o Go¬
spod, dodeli nam po priprošnji
svojih blaženih mučencev, Marka,
Štefana in Melhijora, svojo milost,
da bomo posnemali njih stano¬
vitnost v veri kakor se veselimo
njih slavne zmage. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.


Molitev

k trem blaženim mučencem.

(Cerkveno potrjena, se rabi že od 18. stoletja.)

V presvetem Srcu Jezusovem
vas pozdravljam, slavni trije bla¬
ženi ! Spomnite se trpljenja, ktero
ste za Boga prestali. Vi ste one
tri luči, ki vedno gorijo pred ob¬
ličjem božjim; vi dajete našim
srcem novo moč v nesreči in
vsakovrstni bridkosti. Vam pripo¬
ročim svoje starše, svoje sorod¬
nike in svoje dobrotnike Ponu¬
dite svoje zasluženje Bogu za nas,
da nas obvaruje vsake velike ne¬
sreče, izgube dobrega imena in
bolezni. Prosite za nas in za uboge
duše umrlih kristijanov in posebno
za one, ktere ravno sedaj pripo¬
ročam Bogu. Amen.

I

? ' S iJ