Modri osaf. Nenaden obisk tovariša. »Zagrešil sem zločin«, je rekel, »storil sem nekaj hudega in do tega je pri'šlo taJkole: Stanoval sem tedaj v gospo&ki hiši iz 18. .stoletja, lu je stala čisto na samotn&m in je bil mogoč iz •nje razgled po najbolj divjih točkah Ibretonsike obali na severnem FrancoBike-m. Neikega deževnega večera s-em čul, 'da nekdo trka na hrastova vežna vrata. Vzel sem svetilko in s«m se podal odpirat. V dežju sta stala moški ter ženska. Pozval sem ju, naj vstopita. Moški, velik ter močan človeik hudega pogleda, me je vprašal? »Ali me ne poznate več?« Podržal sem luč bliže njegovemu ob(razu in počasi se mi je vračal spomin j-na nekdanjega žolskega tovariša. Uganil sem. Bil je resnično moj sošolec. Odkrito moram priznati, da baš na tega tovariša me niso vezali prijetni spomini. V šoli je bil na glasu kot prepirljivec, surovež ter pretepač. Nakdar se nisva marala. Naravnost bal sem se ga ter se ga ogibal po možnosti. »Najina navzočnos-t tukaj se vam bo zdela čudna . . . Z ženo potujem v odprtem avtomobdlu po Bretagni (severna pokrajina na Francoskem). Dobrih 500 m od tod se mi je pokvaril avtomo1>U. Bila je že noč. Kmečki fant mi je imenoval vaše ime in me j« napotiil do vas. Radi tega sva .j drznila do vašega stana, vas prosiiva za prenočišče, ker sicer sva zgubljena v tem čisto pustem kraju. Jutri born že spravil avto z>opet v tek. Le nocojšnji večer pri dežju in viharju j« bilo popravljanje nemogoče.« Oba sem sprejel pod streho in &em jdtna O'dkazal sobo.( Nežna ter milo gl,edujo5a gospa se je že po svoji zunanjio.sti odbijala od odurne moževe surovosti. Imela je lepe, čisite ter modre oči. Njene rOke so bile izredno ljubke, nj/©n:a usita j.e obleteval žalosten nasmeh. Takoj po večeirji (se }e odipravdil moj neikdanjii tovariž s svojo ženo ik počiifcku. Nekaj minut pozneje s«m čul ralile koraJke. Bdla je mlada gospa. Vrnila &e je k meni in me prosila za vžigalice. V trenutku, ko sem ji izpolnil prošn)o, je rekla zaupljivo: »On že spi. Kar oblečen s>e j« vrgel na poisteljo. Poznam ga. Ne bo se prebndil do zjoitraj: Ker jii je bilo videti, na ni utrujena, sem j<o povabil, naj priis-ede z menoj k peči, k}er ji bo toplejše nego zgoraj v sobi. Bila je takoj pri volji. Sedla sva oba in poslušala pdskanje ter tulež vetra in tiktakanje velike ure. Gospa je postajala vedno bolj zaupljiva. Omožena |e biila dve leti in od prvega dne skupnega življenja ji streže mož po življenju. Sškraja nisem verjcl njeni trditvi, a nadaljnja pojasnila so me prepričala. da se je je res hotel znebiti celo za ceno njenega življenja. Zaupala mi je j*esneto zamotano zgodbo. Bil sem si na jasnem, da imam pred seboj žensko bltje, ki je bilo od staršev izredno strogo vzgojeno. Kp je odrasla, je zadela v mojem tovarisu na neizprosnega gospodarja, da — rablja! Bil sem ves presunjen radi usode nedolžne žrtve, ki je prenašala vse ikriže in težave z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Svojo žalostno zgodbo je zaključila: Strašno! Kaj naj počnem? Vem sigurno, da me bo tibil lepega dne. Tokrat moram z njim ob robu skalovja. In sunek in ikončala bom v prepadu. Življenje je zame pekel. Najbolje bi bilo, če bi že bilo kmalu vsega konec!« Grozno maščevanje. Drugo jutro sem spremljal tovariša 1: avtomobilu. Napaka v avtomobilu je bila težjega znacaja, nego je zgledala na prvi pogled. V mesto je moral poslati po nadome&tni del. Pred dvema dnevoma ni bilo misiiti na nadaljevanje potovanja. Na povratku sva prišla do zaliva, v katerega se je iztekal v morje majhen potok. Podala sva se preko ozke brvi in potem po poti ob robu skalovja. Naenkrat je zagledal moj tovariš na drugi strani zaliva modri osat, ki je tamkaj kljuboval silam viharjev. Oh! je zaklical. Njen najljubši cvet. Prinesem ji ga! Te njegove lažnive besede so me naravnost ogorčile. Zakaj za božjo voljo si je nadjal ta zahrbtni krvnikov pomagač krinko skrbnega moža? Taka hinavščLna je presezala že vse meje! Splezal je po skalah navzdol in j» položil nogo na peseik, da bi prišel na drugo stran neznatnega zaliva. V tem trenutku je pričelo moje srce močno nabijati. Baš ono mesto je bilo v celi divjini znano fcot najbolj nevarna točka ob celi obali. Pesek je bil ob rabu strnjiem, proti sreddini razrahljan iin je pogoltnil neizprosoio neprevidneža, ki &e je zgubil na navidez nedolžno ravnico. Ozrl sem se. Nikjer nobene priče. Naemkrat se me je oprijela strašna misel, ki me ni več spustila. Meni ni bilo treba le nič govoriti in svaritL,| mož bo šel mirno naprej iin zginil y prepadu. S-trahotni trenutek' jasnega: premisleka! Ali bi naj poklical, zakiičal ,m_ rešil življenje? Ali naj molčim in 'Otmem nesrečno ženo? Zakril sem sA oči z rokami in podaljšal boj z lastno vestjo. Ko sem zopet odprl oči, sem videl, kako j<e sikušal tovariš izvleči obe nogd, s ika/terima je tičal že do kolena v pogrezaj'OČem se blatu in pesku. Pri naporu za ždvlj.enje je zgubil ravnotežje. Pogrezal &e je počasi z obrazom proti meni. Kričal j-e na pomoč iz polnega grla. Njegove obupne klice je razblinjal veter. Že mu je segal pe&ek do ust. Nekaj časa }e še mahal z roko nad površjem, nato je zgindla tudi ta ... Po vrnitvi na dom &em moral sporo6iti mladi gospe grozno novico, ki pa ni napravila na njo nobenega vtisa. Priznati moram, da me ženina ravnodušnost niikakor ni presenetila. Prebridka resnica. Taikoj isti večei* po smrtnL nesreči sem spravil mlado vdovo k nj^enim. staršem. ' ' Na njenem domu sem zvedel strašno istino ... Mlada žena je bila zmešane. pameti in se jd je dozdevalo, da jo nekdo neprestano preganja ter ji streže po življenju. Njen mož, ki jo je ljubil a celim srcem, je ctoril v&e, da bi |o obvaroval pred norišndco. Domišljal sem si, da sem prevzel vlogo maščevalca, a sem bil navaden, morilec povsem nedolžne žrtvo ...