Cesar J&arol hvali Slovesice. Naš novi cesar je iinel kot nadvojvoda večkrat priliko, da je od blizu oparoval naše ljudstvo, ajegovo mišljenje In ravnanje. Dober vtis, ki ga je o našem narodu v njem zapustilo to opaaovanje, je potrdila iti pomnožila sedainja vojska. Kot vojskovodja se je prestolonaslednik Karol preprifial na lastae oči, kaj stori in kaj trpi Slovenec za cesarja ia domovino. To, o čemer se je naš sedanji oesar sam prepričal, je takoj po nastopu vlade opetovano javno priznal in pohvalil. Slovenci smo vsako poročilo o pohvali našega naroda sprejeli z veli.kim veseljem, ter bomo očetovsko naklonjenost in ljubezen našega oesarja vselej in povsod vračevali z globoko vda:;ostjo in neomajno, požrtvovalno zvestobo. Pešpolk ,,CesarjeviC" štev. 17. Ze zadnjič smo poročali, da je cesar Karol I. posebno proslavil slovensko junaštvo s tem, da je takoj drugi dan po nastopu \lade kraJi^ski pešpolk št 17, v katerem so skoro izključno samo Slovenci, radi njcgovega junaStva odlikoval s tein, da mu je določil kot polkovnega imejitelja s\ibjega pr\!orojonca, prestolonaslednika Otona. V četrtek, dne 30. novembra, je dobil ljubljanski župaai s cesarskoga dvora to-le brzojavko: ,,V polnem preprifiaiijUj da se bo domači polk,kakor ž« skoro dve in pol stoletij, tudi v bodoče, zvest sveti. prisegi, junaško in v zavesti svoiih dolžposti, bojeval za cesarjo in domovino, sem imenoval svojega ljubljenega sina, cesarjeviča, njegovim imetnikom. Upam, da bodo enako onim vrlim Kranjcem. ki Stoje v slavepolnem boju- proti sovražniku, tudi oni deželani, ki so ostali na rodni grudi, zastavili s\Tije najboljše moči v prid domovini, da z božjo pomočjo srečno dobojujemo težki boj. Pritrjuiem, do sme polif »Gesarjevičeva pehota" sprejeti in uporabljati od mestne občine poklonjeni mu srebrni signalni rog. Karol." Slovenske vojake, kakor tudi ves slovenski narod Je odlikovanje slo\renskega polka po novem cesarju na^ajalo z velikim veseljem. Pešpolku št. 17, ki sedaj stoji na laški zemlji,je cesar Karol poslal dne 30. noTOmbra naslednjoturzojavko: ,,Cesarjeyiču, Mojemu ljubemu sinu, z bojišča poslaiii pozdrav junaSkih 17-tih Me je prisrfino razveselil. Vem, da bo cesarjevičeva peliota, zvesta svojim skoraj dveinpolstoletnim izročilom ncr.emu imenu delala časf. Jaz, Njeno Veličanstvo c&sarica in mladi imeiitelj Vam pošiljaino iz srca prihajajoče pozdrave in prosimo obilega božjega biagoslova zavrli jjolk." Dovoljuiem, da sme vrli polk cesarjeviCeve pebote uporabljati od mestne občine ljubljanske "darovani srebrni signalni rog. Karol." Prvič v tej vojni se ,je zgodilo, da je kak polk deležen odlikovanja, da se sme podarjenega signalnega roga že sedaj posluževati. Avstrijskl škof|e pri cesariu In eesarici.  Dne 1. dec. ob 11. uri predpoldiie, je sprejela naša cesarska dvojica avstrijske škol;e, ki so se udeležili posvetovanj na Dunaju. Cesarja in cesarico je v imenu škoiov nagovoril olomuški knezonadškol kardinal baron Skrbensky, ki je naiglaš/al udajiost, in zvestobo avstrijskih škofov nasproti cesarju in cesarici in je prosil za cesarsko dvojico bln*goslova božjega. Cesar in cesarica sta sprejela p,oklo;nitev zelo prisrčno in prijazno, sta stopala od škofa clo škofa in se ž njimi ljubeznjivo pogovarjala. Ljubljanski škol je rekel oesariu, kako veselo iznesiadeni so Siovenei, ker je Njegovo Veličanstvo iraenovalo svojega prvorojenca za imejitelia 17. l,iubljanskega pešpolka. Cesar je odgovoril, da je rnoral posebno odlikovati ta polk, ker se \e vselej in povsod tako izredno hrabro boril za avstrijsko domo\ino. Cesar se je prav posebno zanimal za razmere y tržaški okolici. Preds«dstv« državne zbornlce pri cesarja In cesarlcl. Dne 1« dec. sta cesai" in cesarica tudi sprejeia. predsedstvo avstriiske državne zbornice. Sprejeti so bili: predsednik dr,. Sylvester ter podpredsedniki vitez Pogačnikt Zdarsky, Romanczuk in Jukel. — Predsednik dr. Syl\ester je nagovoril oesarsko dvojico v kratkih besedab, izrazil najglobokeišo žalost vsled smrti cesarja Franca Jožefa I. ter zagotovil cesarju in cesarici neomajno zvestobo in udanost. Podpredsednika viteza Pogačnika, ki je pri&el v vojni uniformi polkovnika strelcev, ie nagovoril cosar z besedajni: Vi ste pa iz Podnarta doma, Podnart poznam, sera se že skozi peljaL — Vitez Pogačnik: Da, Veličaiistvo, \az sem Gorenjec. — Cesar: Poznam VaSe kraje, saj sem bil že tam. — Dalje se je izrazil cesar, da je dobil najugodnejša poroftila o iiredni hrabrosti kranjskih deželnih strelcev. Pohvalil je Kranjsko, ki se je v tej vojni izrredno patrijotično izkazaJa. Zato ga zelo veseli, da je mogei odlikovati junaški, kranjski pešpolk št. 17 s podeli'.vijo imejiteljstva polka cesarjeviču. Cesarica se je razgovarjala s podpredsedni* kom Pogačnikom o gospodarskih razmerah na KranJskem in še posebej o gospodarskib. posledicah, ki jih je deželi prinesla vojna. Po razgovoru s posameznimi podpredsedniki sta se cesar in cesarica poalovila od gospodov, ter sta podala vsakemu posebcj roko.