TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 634:631.147(0.034.2) TEHNOLOŠKA navodila za ekološko pridelavo sadja [Elektronski vir] / [fotografije EU ... et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016 Način dostopa (URL): http://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica ISBN 978-961-6392-69-3 (pdf) 283942144 KAZALO 1 TEMELJNA ZASNOVA EKOLOŠKE PRIDELAVE SADJA 5 2 PREDPISI, KI UREJAJO EKOLOŠKO KMETIJSTVO 7 3 IZBIRA LEGE 7 4 PRIPRAVA TAL 8 5 SAJENJE 9 6 NAMAKANJE IN EKOLOŠKA PRIDELAVA SADJA 10 7 TEHNIKA UPORABE PRIPRAVKOV IN IZVJANJE ALTERNATIVNIH METOD ZATIRANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV 12 8 KOMBINIRANJE UKREPA EKOLOŠKO KMETOVANJE (EK) Z ZAHTEVAMI OPERACIJ UKREPA KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNIH-PLAČIL (KOPOP) 17 9 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JABOLK 18 10 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH HRUŠK 24 11 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH BRESKEV 29 12 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MARELIC 33 13 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ČEŠENJ (IN VIŠENJ) 36 14 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH SLIV 40 15 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JAGOD 43 16 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AMERIŠKIH BOROVNIC 46 17 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MALIN 49 18 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ROBID 53 19 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA RDEČEGA RIBEZA 56 20 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OLJK 59 21 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AKTINIDIJ 62 22 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH FIG 64 23 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KAKIJA 66 24 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OREHOV 68 25 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH LEŠNIKOV 71 26 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KOSTANJA 74 27 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA NAMIZNEGA GROZDJA 77 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 4 1 TEMELJNA ZASNOVA EKOLOŠKE PRIDELAVE SADJA Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 5 1 TEMELJNA ZASNOVA EKOLOŠKE PRIDELAVE SADJA 1 TEMELJNA Priročnik ima omejen obseg, zato ne more zajeti čisto vsega. V ZASNOVA EKOLOŠKE tehnoloških listih so za vsako posamezno sadno vrsto v pregledni- cah navedena opozorila, v katerem obdobju ali razvojni fazi rastline mora biti pridelovalec pozoren na posamezen agrotehnični ukrep. PRIDELAVE SADJA Kako in kdaj bo opravilo upoštevano, se odloči vsak sam po temelji- tem razmisleku, na podlagi izkušenj ali razgovora s strokovnjakom. Nekateri minimalni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo pridelava Pri vsakem delu so potrebni izhodišče, cilj in poti do cilja. To velja ekonomsko uspešna: tudi za pridelavo sadja, s katero se je ukvarjal že pračlovek. Glede na smernice trenutne skupne kmetijske politike EU in ob velikih • Izberemo ustrezne sadne vrste, ki so primerne za našo lok- presežkih kmetijskih pridelkov je cilj ekološkega sadjarstva lahko acijo (tip tal, lega, količina padavin, temperature, vetrovi). Za pridelava sadja (pridelek) ali pa zgolj vzdrževanje obdelane pokraji- ekološko pridelavo so primerne sorte, odporne proti nekater- ne in ohranjanje splošne rastlinske ali živalske pestrosti. Uravnote- im boleznim in ekstremnim vremenskim razmeram (zimska ženo razmerje med različnimi pridelovalnimi cilji je v pridelavi zelo pozeba, vroča poletja). Pri načrtovanju nasada se odločamo pomembno. Veliki presežki kmetijskih pridelkov navadno niso trajni. za nekoliko večje sadilne razdalje kakor pri konvencionalni Če kmetijskih zemljišč (celotna pokrajina) ne vzdržujemo ustrezno, pridelavi, zato da imajo rastline več prostora, da so krošnje sčasoma izgubijo rodovitnost. Strokovnjaki za kmetijstvo želimo redkejše in se listje hitreje posuši (s tem je možnost za okuž- uveljaviti tržno usmerjeno ekološko pridelavo sadja, da se poveča bo z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi manjša). Enako ponudba kakovostnega ekološkega sadja vseh vrst. velja za vse jagodičje (vključno z jagodami). • S spreminjanjem podnebja je vedno več ekstremnih vre- Pridelava mora biti ekonomsko uspešna, da bo omogočala prime- menskih razmer (mile zime, pozne pozebe, neurja, toča …), ki ren standard pridelovalcev in vseh, ki bodo sodelovali pri ponudbi nam v posameznem letu lahko zmanjšajo ali uničijo pridelek. svežega sadja in morebitni predelavi. Tako bo tudi v izziv pridelo- Če pridelujemo več različnih sadnih vrst, ki imajo različen valcem pri odločanju o sajenju nasadov. ritem rasti in razvoja, se tveganje, da bi izgubili ves pridelek, nekoliko zmanjša. Pri tem moramo upoštevati obdobja Ekološko pridelavo znotraj osnovnih pravil o ekološki pridelavi, ki intenzivnega dela pri posamezni sadni vrsti in razpoložljivo jih določa Uredba ES, lahko razumemo različno: delovno silo na kmetiji. • Nasadi naj imajo poleg različnih sadnih rastlin tudi čim bolj • Večina pomisli na pridelavo sadja v travniških nasadih, v kat- pestro sestavo preostalega rastlinstva, ki je prebivališče erih ne uporabljamo sredstev za varstvo rastlin in mineralnih opraševalcev in drugih koristnih organizmov. Mogoče je gnojil. hkratno pridelovanje zdravilnih in okrasnih rastlin. • Pridelava je lahko v strnjenih nasadih bujnejših dreves, v kat- • Vedno imejmo več alternativnih rešitev za predelavo in erih se pasejo tudi različne domače živali, ki delno pomagajo prodajo sadja, ki ne dosega tržne kakovosti. Tako zmanjša- pri zadrževanju škodljivcev na lažje obvladljivi ravni. mo potrebo po vnosu sredstev za varstvo in nego oziroma • Nasadi so lahko v kombinaciji z okrasnimi rastlinami, ki so zavržemo manjši delež pridelanega sadja. Lažje se prilaga- prave umetnije vrtnih arhitektov. jamo trgu, še posebno če nimamo na razpolago ustreznih • Mogoči so nasadi v kombinaciji s posevki različnih cvetočih skladišč. rastlin, ki so gostiteljice za naravne sovražnike in dopolnilna • Imejmo jasen načrt glede razpoložljive delovne sile in sezon- paša za opraševalce ali pridelavo zelišč. ske dinamike potreb po njej. Ekološko gojene sadne rastline • Ekološki sadovnjaki, oskrbovani po načelih biodinamike. potrebujejo veliko nege (ročne ali strojne). Ne sme se dogajati, da z opravili zamujamo. Neustrezna nega izrazito Pri nas imamo večinoma pridelavo v strnjenih nasadih z upora- poveča škodo škodljivih organizmov. To je pomembno zlasti bo intenzivne tehnologije. Pri ekološki pridelavi je pravočasna na kmetijah, na katerih pridelava sadja ni glavna dejavnost. izvedba tehnoloških ukrepov in varstva rastlin še pomembnejša, ker nimamo učinkovitih sredstev za varstvo rastlin, potem ko so že okužene oziroma jih je napadel škodljivec. Ekološki pridelova- Osnove ekološkega varstva sadnih rastlin pred lec sadja mora imeti veliko znanja, da lahko predvideva in pravo- škodljivimi organizmi časno deluje preventivno. Odpornost sort Pri vseh načinih, katerih cilj je pridelati in prodati kakovostno ekolo- Priporočila za varstvo pred škodljivimi organizmi (ŠO) so vedno sesta- ško sadje, je treba prijaviti pridelavo eni od pooblaščenih kontrolnih vljena iz več ukrepov. Posadimo kar se da odporne sorte na najboljša organizacij in pridobiti certifikat o ustreznosti pridelave. mogoča rastišča, zagotavljamo uravnoteženo prehrano, ne delamo gojitvenih napak, ki oslabijo obrambni odziv rastline, ter na vse na- Pri načrtovanju ekološke pridelave moramo upoštevati danosti, ki čine spodbujamo povečevanje populacij koristnih organizmov in od-jih imamo na kmetiji (primerne površine, delovna sila, druga pridela- pornosti rastlin. Če se škodljivi organizmi pojavijo, izvajamo ukrepe va). Ekološka pridelava je delovno veliko bolj intenzivna od standar- aktivnega zatiranja, kot so uporaba pripravkov, mehansko zatiranje, dne in zahteva veliko znanja. Ob ustrezni tehnologiji in uspešnem lov na vabe, odvračanje, metode zbeganja, fizične prepreke in drugo. trženju so pridelki in prihodek visoki. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 6 1 TEMELJNA ZASNOVA EKOLOŠKE PRIDELAVE SADJA Upoštevati moramo, da so sorte, ki jih sadimo v ekološke nasade, Zatiranje plevela ni zgolj izključevanje neželenih rastlin zaradi tek-odporne proti določenim in ne proti vsem boleznim. Sort, odpornih movanja s sadnimi rastlinami, temveč je velik poseg v ekosistem, proti škodljivcem, žal še ni. Dve negativni izkušnji: ki drastično spreminja življenjske razmere organizmov. Povezano je namreč s pospeševanjem kroženja hranilnih snovi in razvojem • V nasadih jablanovih sort, odpornih proti škrlupu, se ni škodljivih organizmov. Uničenje zeliščnega pokrova ob neustreznem izvajalo intenzivno varstvo proti škrlupu. Zato so se razvile času povzroči veliko migracijo koristnih in škodljivih žuželk. Iz ome- močna listna pegavost (Marsonina), ki ima podobne zahteve njenih vzrokov danes dela medvrstnega prostora ne mulčimo, zato za razvoj kakor škrlup, cvetna monilija in bolezni lesa, ki se da imamo v sredini med kolesnicami cvetočo ledino, ali pa mulčenje ob klasičnem varstvu ne pojavijo. občasno nadomestimo z valjanjem z zobatimi valjarji, ki prav tako • Močan napad škodljivcev vedno občutno poslabša kakovost občutno zmanjšajo konkurenčnost rastlin negovane ledine s tem, da pridelka ali celo ogrozi obstoj sadne rastline, če so prenašal-jo pomendrajo. Negativni učinek na naravne sovražnike in opraševal- ci bakterijskih in virusnih bolezni. Primer so uši na slivah, ki ce je manjši, upočasnimo pa tudi prehitro zgorevanje organske snovi prenašajo virus šarke; ta lahko močno zmanjša pridelek ali (sproščanje CO2). pa propade celo drevo, če je sorta občutljiva. Gnojenje in vpliv na razmerja med škodljivimi in koristnimi Uravnavanje populacij naravnih sovražnikov škodljivcev organizmi Uspešno zatiranje škodljivc ev temelji na spodbujanju razvoja narav- Pri ekološki pridelavi redno vnašamo organska gnojila, ki imajo poleg nih sovražnikov in na dodatni uporabi pripravkov za varstvo rastlin. V hranil veliko živih organizmov. Z uporabo gnojil ne zagotavljamo zgolj ta namen ustvarjamo ekološke niše za ohranjanje koristnih organiz- hrane rastlinam, temveč posegamo v medsebojno vplivanje mikrobov. mov, aktivno naseljujemo plenilce in parazite, zmanjšujemo uporabo Hranimo koristne mikrobe, mikro- in makrofavno tal ter površine sa-pripravkov, ki so zanje škodljivi, natančno določamo okna uporabe dnih rastlin. Vplivamo na razmerja med koristnimi in škodljivimi mi-pripravkov, da se izognemo neugodnim stranskim učinkom, prila- krobi ter povečamo delovanje makrofavne (npr. deževnikov). Kroženje gajamo način in pogostost vzdrževanja negovane ledine (mulčenje, snovi zagotavljamo tudi z mulčenjem trajne ledine in delov sadnih košnja, valjanje), na robove nasadov ali v ekološke niše sadimo in rastlin, ki smo jih odstranili z njih. Pogostost mulčenja, delovna višina sejemo rastline, ki so gostiteljice naravnih sovražnikov in opraše- stroja in različne tehnične rešitve se razlikujejo glede na tip tal ter ko-valcev, dodatno sejemo rastline v negovano ledino in drugo. Več ko ličino in pogostost padavin. Učinkovit pomožen ukrep varstva rastlin vlagamo v te ukrepe, manjši so stroški aktivnega zatiranja škodljivcev je odstranjevanje napadenih rastlin ali njihovih delov (listje, veje), z bioinsekticidi in podobnimi dovoljenimi pripravki. Pri naseljevanju kompostiranje in uporaba komposta v nasadu. Drugače pa je treba naravnih sovražnikov škodljivcev moramo upoštevati predpise glede poskrbeti, da odrezane obolele dele rastlin čim bolj zdrobimo, zato da postopkov uporabe tujerodnih organizmov. pospešimo razkroj, ki je hitrejši v organskih tleh, bogatih z mikrobi. Uporaba pripravkov za zatiranje povzročiteljev bolezni in Posebnosti biodinamične pridelave sadja škodljivcev Pri biološko-dinamičnem (BD) sadjarstvu poskušamo narediti še en Pripravke lahko razdelimo v več skupin: anorganski (baker, žveplo, korak naprej od ekološke pridelave in zraven fizičnega sveta, ki smo minerali glin, karbonati, fosfonati …), izločki rastlin, bakterijski in viru- ga v ekološki pridelavi že nadgradili s pomembnostjo prisotnosti in sni pripravki, različna olja, mila in drugo. Vsaka skupina ima omejitve ohranjanja življenja (življenje je tok energije), upoštevamo dodatne glede uporabe. Poznamo še pripravke za biodinamično in homeopat- vidike pridelave in življenja. Neki živilski tehnolog je to opisal takole: sko varstvo, ki ne delujejo neposredno na škodljive organizme, temveč imate jabolko, imate možnost, da analizirate vsak njegov sestavni del, spreminjajo odziv rastlin nanje ter včasih niso združljivi z običajnimi mu določite energijo, ki jo vsebuje, suho snov, fenolne spojine, vitami-pripravki. Tudi pripravki za biotično varstvo imajo slabe plati. Lahko ne, sladkorje, minerale itd. Na koncu imate v rokah recept za jabolko. so škodljivi za čebele in druge koristne žuželke, povzročajo ožig in In kako ga zdaj sestaviti iz teh posameznih izoliranih spojin?! Tista ostanke neželenih snovi v plodovih (težke kovine, naravni toksini in sila, ki deluje v ozadju (t. i. sila oblikovanja, ki naj bi pritekala na Zemljo alergeni), kopičenje v tleh (npr. baker in olja). Prav tako se pri njih iz vesolja) in iz vseh teh sestavin naredi jabolko, se pri biodinamični razvije odpornost škodljivih organizmov, zato je treba poznati podat- pridelavi poskuša upoštevati in krepiti – da dobimo visokokakovostne ke o največjem številu rab letno. V nekaterih obdobjih rastne dobe pridelke, ki nahranijo celotnega človeka (telo, dušo in duha). in vremenskih razmerah so neučinkoviti. Pri varstvu rastlin moramo upoštevati priporočila o možnostih za mešano uporabo, o zapored- V ta namen se uporabljajo prakse, ki se vedno bolj uveljavljajo tudi v nosti uporabe v škropilnem programu in stranskih učinkih na naravne ekološki pridelavi sadja in večina katerih je navedena že v zgornjem sovražnike. Uporaba ekoloških sredstev zahteva dobro poznavanje besedilu, zato da se ustvarja ravnotežje v tleh, rastlinah in posledično lastnosti pripravkov. Posledica neupoštevanja posebnih zahtev je plodovih. Pri biodinamični pridelavi tako npr. ne poznamo delne pre-zelo nizka učinkovitost in razočaranje nad neuspehom pri zatiranju usmeritve kmetije, saj se ta (skupaj s tistim, ki jo upravlja) jemlje kot škodljivih organizmov. zaključena celota, ki se razvija skozi čas in prostor. Dolgoročno si želimo čim višjo stopnjo varnosti in neodvisnosti od zunanjih vnosov, zato je Zatiranje plevela in uravnavanje razvoja spremljevalnega rastja pri biodinamičnih kmetijah med drugim zahtevana reja živali, ki zago-V ekološki pridelavi plevel najpogosteje zatiramo mehansko (košnja, tavljajo gnojilo za prehrano kulturnih rastlin (pri pridelavi intenzivnih mulčenje, okopavanje). Pri tem moramo upoštevati: pravočasnost kultur – zelenjadarstvo, sadjarstvo – je mogoče zaprositi za izjemo od izvedbe, izogibanje mehanskim poškodbam sadnih rastlin, vpliv na tega pravila, vsekakor pa je treba zagotoviti dolgoročno uspešno skrb sproščanje dušika in drugih hranil, vpliv na škodljive glodavce, vpliv za rodovitnost tal, ki so temelj uspešne pridelave). Posebnost biodina-na erozijske procese, vpliv na gibanje škodljivih žužek, njihovih sovraž- mične pridelave so še t. i. BD-preparati, ki se v praksi uporabljajo že 91 nikov in opraševalcev, uskladitev z namakalnimi intervali, ohranjanje let ter prispevajo k boljšemu ravnotežju v tleh (preparat gnoj iz roga – zeli, ki so pomembne za opraševalce in druge koristne žuželke, itn. BD 500), rastlinah (preparat kremen iz roga – BD 501; čaji iz preslice, Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 7 2 PREDPISI, KI UREJAJO EKOLOŠKO KMETIJSTVO rmana, kamilice, baldrijana ...) in kompostu oz. gnojilih, ki jih pridela- Ekološki kmetje bodo na podlagi Programa razvoja podeželja 2014– mo na kmetiji (preparati iz zdravilnih zelišč – kamilica, regrat, kopriva, 2020 lahko na isti površini kombinirali tudi z ukrepom kmetijsko-okolj-rman, hrast, baldrijan in preslica) in dodajamo kompostu. Čeprav je sko-podnebnih plačil (KOPOP), če se zahteve ne bodo prekrivale. Pla-način njihovega delovanja znanstveno težje razložiti, je bilo mogoče čila se bodo v tem primeru seštevala, pri čemer se bo upošteval njihov preveriti njihovo učinkovitost in vedno znova se pokažejo kot močna najvišji dovoljeni znesek (primer: k najvišjemu dovoljenemu plačilu uravnalna sestavina v pridelavi rastlin ali reji živali. Zelo veliko veljavo za sadovnjake iz ukrepa KOPOP se lahko dodatno prišteje najvišje je biodinamična pridelava pridobila predvsem v vinogradništvu, kjer se dovoljeno plačilo za sadovnjake iz ukrepa EK). ceni zlasti t. i. terroir – torej posebnosti posameznega pridelovalnega okolja, ki postanejo opazne zlasti z uporabo biodinamičnega načina. Lahko bi rekli, da se tla zelo dobro razvijejo in izkoristijo svojo zmoglji- vost, rastline pa se v njih še bolje ukoreninijo in pridobijo »samozavest« ter jo lahko prenesejo na plodove. Vse to je bilo že večkrat dokazano 3 IZBIRA LEGE tudi v znanstvenih poskusih, predvsem pa se vsak dan potrjuje z izbiro potrošnikov, ko vedno znova radi posežejo po biodinamično pridelanem sadju, ker »je boljšega okusa«. Pri sadjarstvu, pri ekološkem še posebno, so pravilna izbira lokacije, Smernice biodinamične pridelave rastlin nam nalagajo narediti ne- zasnova nasada in priprava tal izredno pomembne. Rastlini moramo katera opravila v minimalno sprejemljivi pogostnosti (npr. škrop- zagotoviti kar najboljše razmere, da se dobro ukorenini, razvije svojo ljenje BD 500 in 501 najmanj enkrat v sezoni na vseh površinah odpornost ter dobro rastno in rodno sposobnost. V ekološki pridelavi in kulturah; uporaba prepariranega komposta ali vsaj zbirnega smo pri uporabi kemičnih sredstev in mineralnih gnojil zelo omejeni, pripravka (kravjak po Mariji Thun – M. T.) enkrat v sezoni na vseh zato je naravna odpornost in dobro kondicijsko stanje rastlin še toliko površinah), a praksa je pokazala, da so dosežki veliko boljši ob pomembnejše. Lahko ju opredelimo s podnebnimi razmerami, lego poglobljenem razumevanju posameznih opravil in razvoju »notra- in tlemi. njega občutka« za potrebe naših zemljišč, rastlin in živali. To je tudi eden od temeljev uspešne biodinamične pridelave sadja – z Podnebne razmere: povprečna temperatura, temperaturni ekstre-opazovanjem, poskušanjem, preverjanjem in študijem moramo mi, pogostost spomladanskih pozeb, toče, močnih vetrov in megle, tako razviti naše sposobnosti zaznavanja in odločanja, da v ne- količina povprečnih letnih padavin in njihova razporejenost, potreb-kih okoliščinah točno vemo, kaj moramo narediti, s čim to storiti nost namakanja, ali imamo vodni vir za namakanje in koliko vode in predvsem čemu. Nizozemci so že pred nekaj leti začeli šola- potrebujemo, ali pozimi obleži sneg in koliko časa, ali so značilne ti kmete v zvezi z njihovo intuicijo (npr. http://www.actahort.org/ nizke zimske temperature brez snega, kakšne so minimalne zimske members/showpdf?booknrarnr=1093_20; podobno je v Novi Zelandiji temperature . . Na drugi strani moramo poznati zahteve sadne vrste http://www.farmersweekly.co.za/article.aspx?id=79998&h=Exploring in sorte, ki jo nameravamo saditi. Vsi ti podatki so zelo pomembni -intuitive-farming- ali https://www.joomag.com/magazine/agri-kultuur- pri odločanju o primernosti lokacije ter izbiri sadne vrste in sorte. september-september-2015/0850338001443340475?page=31) – torej z nečim, kar se težko razumsko razloži, a je bilo ugotovljeno, da je Lega: je seštevek vplivov bližine hribov, gričev, rek, jezer, naselij in velikokrat tisti jeziček na tehtnici, ki odloča o uspehu ali neuspehu. gozdov, nagiba terena, nebesne smeri, možnosti odtoka hladnega Tako bo npr. uspešen biodinamični sadjar svoje rastline škropil z zraka ali zaprtosti v dolini/kotlini – od tega je odvisna osončenost BD-preparati od 4- do 8-krat v sezoni, ker vidi ugodne učinke svojega nasada, zadrževanje ali celo stekanje hladnega zraka, ki zadržuje početja, ne pa zato, ker bi mu to nalagale smernice. Pri delu naj nas spomladanski razvoj brstov ali povzroči pozebo v poznejši obču-vedno vodi misel na pridelavo visokokakovostnih živil, ki nam ne tljivejši fazi – koliko zračne vlage obstaja (bližina tekoče in stoječe bodo samo napolnila želodcev, temveč nahranila v vseh pogledih. vode), ali bo nasad senčilo gozdno drevje, kar posredno vpliva na počasnejše sušenje listja in tako na ugodnejše okolje za razvoj bolezni. Tudi zgodnji mraz v jeseni je lahko omejujoč dejavnik pri izbiri ustrezne sadne vrste in sorte. Pomembni sta še osvetlitev in vetrovnost. Primerne so dobro osončene lege, ki jih ne motijo sence 2 PREDPISI, KI dreves ali zgradb s sosednjih parcel. Ugodne so proti jugu (JV in JZ) nagnjene površine. Pri površinah, na katerih so pogosti močni UREJAJO EKOLOŠKO vetrovi, ki škodujejo sadovnjakom (poškodba plodov, izsuševanje tal in rastlinskih delov, otežen let čebel, odpadanje plodov, preden zorijo …), moramo načrtovati tudi zasaditev ograje za zaščito pred KMETIJSTVO vetrom. To naj bodo rastline, ki rastejo hitreje od sadnih rastlin in nimajo negativnega vpliva nanje in ki delajo goste krošnje. Tla: rastlini dajejo oporo in so medij, iz katerega rastline črpajo hra- Osnovna pravila ekološkega kmetijstva so enaka po vsej Evropi in nilne snovi. Poznati moramo osnovne lastnosti tal in potrebe rastlin, so zbrana v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007. Podrobnejša pravila za ki jih nameravamo posaditi. Pred sajenjem s primerno pripravo tal izvajanje skupaj s seznami dovoljenih sredstev so navedena v Uredbi izboljšamo rastne razmere in jih prilagodimo predvideni kulturi. Pri Komisije (ES) št. 889/2008. Obe uredbi sproti dopolnjujejo, tako da trajnih nasadih je zelo pomembno dobro začetno obdobje rasti in s je treba upoštevati tudi vse dopolnitve. Na državni ravni za ekološko tem hiter prehod rastline v vsakoletno dobro rodnost. Globina tal je kmetijstvo velja tudi Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetij- lastnost, na katero nimamo vpliva, je pa pomemben podatek pri na-skih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/2014). črtovanju sadovnjaka. Vpliva na izbiro sadne vrste in podlage ter na Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 8 4 PRIPRAVA TAL zasnovo nasada oziroma gostoto sajenja. V globokih tleh (> 70 cm) z mikrorazpršilci) in namestimo šobe na ustrezne razdalje glede na z ugodno strukturo bodo rastline uspevale bolje kakor v plitvih (< 30 tip tal in potrebe rastlin, ki jih nameravamo saditi. cm) nestrukturnih tleh. Pomemben podatek je tudi višina in nihanje podtalnice ter prepustnost tal. Na površinah z visoko podtalnico (za Voda v tleh se v grobem deli na odcedno in kapilarno. Odcedna voda večino sadnih vrst okrog 50 cm) in tam, kjer je vodno-zračni režim je tista, ki je tla niso sposobna zadržati ter odteče po površju in v nižje v tleh neugoden za rastline, moramo najprej odvesti odvečno vodo. talne plasti. Ta del vode je za rastline izgubljen. Kapilarna voda je tista, Tudi neprepustna talna plast omejuje razvoj rastlin, saj bo voda ki je različno močno vezana na talne delce in predstavlja ‚vodno zalo-ob večjih padavinah zastajala na območju korenin, zato se bodo go‘ za rastline. V njej so raztopljene hranilne snovi (talna raztopina), zadušile in propadle. Tako neprepustno plast moramo pred pripravo ki so dostopne rastlinam samo v taki obliki. V suši je voda, kolikor je tal za sajenje prekiniti z globokim oranjem ali ripanjem. je še v tleh, vezana na talne delce s tako silo, da je rastline ne morejo počrpati, in ne prenaša hranilnih snovi do korenin. Tla so celovit in spreminjajoč se kompleks, ki ga ne moremo prepros- to razložiti in ga je v celoti skoraj nemogoče spoznati. Sestavljena so iz trdnega, tekočega in plinastega dela. Trdni del sestavljajo mineralni delci različne velikosti (90–95 %) in organski del (5–10 %, različne stopnje razgradnje ostankov rastlin v tleh). Tekoči del je voda, talna 4 PRIPRAVA TAL raztopina rastlinskih hranil, plinasti del pa so različni plini (večina O2 in CO2 ter drugi plini, ki so posledica procesov v tleh) v talnih porah. Vsak del ima svojo vlogo pri ustvarjanju dobrih razmer za uspevanje rastlin, zato moramo poznati kemične in fizikalne lastnosti tal. Za V ekološki pridelavi sadja je treba posvetiti veliko pozornosti pripravi razvoj rastlin je nujno treba zagotoviti tudi dobre danosti za razvoj tal in izvedbi založnega gnojenja. Nestrokovna in nedosledna priprava mikroorganizmov, ki razgrajujejo organske snovi v tleh in ustvarjajo tal po sajenju se ne da več v celoti popraviti oziroma je odpravljanje humus, tako zagotavljajo rastlinam primerno preskrbo z mineralnimi napak težavno in drago opravilo. V sadovnjaku po sajenju ni več mo-snovmi. goče vnašati gnojil v globlje plasti. Tla je treba založno pognojiti pri njihovi pripravi za sajenje in vnesti hranila v celoten talni profil do prib- Kemične lastnosti tal nam dajo podatke o vsebnosti posameznih ra- ližno 30 cm, pri sajenju orehov in kostanja pa še globlje (vsaj 60 cm). stlinskih hranil in o reakciji – pH-vrednosti tal (kislost ali bazičnost talne raztopine). Večina rastlinskih vrst najlaže sprejme hranila v pH Svetujemo, da s sajenjem počakate, dokler niste ustrezno – glede -območju med 5,5 in 6,5 (rahlo kisli reakciji tal). Rastline najbolje us- na površino in sadno vrsto – opravili vseh pripravljalnih del ter se pevajo, kadar imajo na razpolago uravnoteženo količino hranil. Pred posvetovali s strokovnimi službami. pripravo tal zato vedno vzamemo njihov vzorec in z analizo ugotovimo pH-vrednost, vsebnost makroelementov (fosfor, kalij, magnezij), ki Pred sajenjem nasada je smiselno izkopati pedološko jamo do globine jih rastline potrebujejo v večji količini, in mikroelementov (rastlinam okrog 100 cm. Iz navpičnega preseka ugotovimo globino ornice, more-dostopen kalcij, bor, železo, mangan, cink, baker), ki jih potrebujejo bitne dvige podtalnice in prisotnost neprepustnih slojev, kar nam poma-manj, vendar ob pomanjkanju ne uspevajo dobro. ga pri izbiri načina obdelave tal in meliorativnega založnega gnojenja. Življenje mikroorganizmov v tleh je odvisno od organske snovi (izločki Nato odvzamemo vzorec tal za kemično in fizikalno analizo. Rezul-korenin, odmrli ostanki rastlin, organska gnojila . .). Organska masa tat kemične analize ima uporabno vrednost le, če smo vzeli povpre-v tleh izboljšuje rastne razmere. Pomembna je pri nastajanju talnih čen talni vzorec. Posledica nepravilno odvzetega vzorca je napačen konglomeratov – grudičavosti tal – ter pri vezavi vode in hranilnih rezultat in nepravilno pripravljen gnojilni nasvet. Najprimernejši čas snovi, tako da so dostopne rastlinam. Organska snov rahlja težja tla, za jemanje vzorcev tal v rodnih nasadih je po spravilu pridelka ozi-v lahkih tleh poveča sposobnost vezave vode in hranilnih snovi ter roma pred pripravo za novo sajenje. Vzorčimo 1,5 m od skrajnih je hrana talnim mikroorganizmom. V suši in pri višjih temperaturah robov parcele. Če je teren nagnjen, ne jemljemo talnega vzorca izboljšuje puferno sposobnost (izravnava) in blaži ekstremne razmere, na skrajnem spodnjem delu parcele, ker je zaradi izpiranja stanje da rastline lažje prenesejo stres. založenosti tam bistveno drugačno kakor sredi pobočja. Na enoto površine je treba opraviti vsaj 30 vbodov s sondo na globini 0 do 30 Fizikalne lastnosti tal nam povedo, v kakšnem deležu so posamezni cm. Najmanj napak je pri vzorčenju, ki ga opravimo pri zmerni vla-delci glede na velikost. Tudi to vpliva na primernost tal za pridelavo. žnosti zemljišča. Kemično analizo glede vsebnosti kalija in fosforja Najboljša so tista z uravnoteženo sestavo grobih – skeletnih (2– ter merjenje pH opravimo na vsakih 5 let. Obširnejša analiza zajema 0,06 mm, pesek), srednjih (0,06–0,002 mm, melj) in finih, najmanj- tudi odstotek organske snovi in vsebnost Mg, ki ju ugotavljamo na ših delcev (< 0,002 mm, glina). Tla, ki vsebujejo največ najfinejših vsakih 10 let. Vsaj enkrat v večletnem pridelovalnem ciklu je ko-delcev, so težka, zbita, vodo slabo prepuščajo in se rada »zablatijo« ristno opraviti teksturno analizo, ki določa razmerje med peskom, ter so hladnejša od lažjih tal. Kadar je suša, rastline trpijo pomanj- meljem in glino, tako pa opredeljuje lahka, srednje težka oziroma kanje pozneje kakor v lahkih tleh, če pa suša traja dlje časa, se srednje lahka in težka tla. Teksturnim značilnostim tal je podrejeno taka tla zaskorjijo in razpokajo. Drug ekstrem so lahka tla z veliko veliko tehnoloških ukrepov, kot so obdelava, namakanje in gnojenje. skeletnih delcev, ki niso sposobna vezave vode, zato rastline kmalu trpijo sušo. Lahka tla se tudi hitreje ogrejejo. Namakanje rastlin, po- Natančnejša navodila za jemanje talnega vzorca so na spletni strani: sajenih na takih tleh, je nujno. Fizikalno sestavo tal moramo poznati http://www.kis.si/f/docs/Tla/Postopek_odvzema_vzorca_tal.pdf. tudi pri načrtovanju namakalnega sistema, da izberemo ustrezen način namakanja (na težjih tleh z uporabo kapljačev, na lažjih tleh Stopnjo preskrbljenosti s P2O5 (fosforjem), K2O (kalijem) in Mg (ma-gnezijem) označujemo z lestvico od A do E. Več o gnojenju najdete na: Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 9 5 SAJENJE http:/ www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/26-smernice-za-strokov- 4–5 tednov, da se tla dobro sesedejo. Tik pred sajenjem je treba po- no-utemeljeno-gnojenje/file. vršino se enkrat pripraviti za sajenje. V tako pripravljena tla posadimo kakovostne sadike. Kadar govorimo o tleh, velikokrat omenjamo njihovo strukturo. Struk- tura je način povezovanja teksturnih delčkov, kot so pesek, melj in Če smo na parceli delali velike premike zemljišča ali pa so tla težka glina, z organsko snovjo v grudice. Tekstura bistveno vpliva na spo- in imajo nizko založenost z organsko snovjo (2,5 % ≥) oziroma če sobnost tal za zadržanje vode, na dostopnost hranil, mikrobiološko sadimo isto sadno vrsto na isto mesto (utrujenost tal), odsvetujemo delovanje ter razvoj korenin in njihovo delovanje. V dobrih strukturnih takojšnje sajenje. Priporočamo, da med počitkom, ki naj traja 1 do tleh je izkoristek hranil dober. Če so tla strukturno uničena zaradi 2 leti, večkrat sejete mešanice različnih rastlin za zeleno gnojenje. pogostega tlačenja, zaradi zastajanja vode ali pretirane uporabe mi- O primernosti izbranega posevka za vašo površino se posvetujte s neralnih gnojil, posledice lahko omilimo z vnosom organske snovi pri strokovnimi službami. Z mulčenjem podorin, ki jih je treba plitko za-pripravi tal in med rodno dobo nasada. delati v tla, ugodno vplivamo na dvig vsebnosti organske snovi, na mikrobiološko delovanje tal in tako na izboljšanje njihove strukture. Na strukturno uničenih tleh lahko pričakujemo dober izkoristek doda- nih gnojil oziroma ugodne učinke gnojenja šele po tem, ko ponovno Temeljita obdelava tal pripomore tudi k zmanjšanju števila voluharjev. vzpostavimo vodno-zračni režim s podrahljanjem tal. Dostopnost hranil lahko izboljšamo tudi z dodajanjem t. i. vitalizatorjev tal, kot so PRP, Litho, Agrovit, NGK granulat ... Ko pridobite rezultate analize (kemične, fizikalne), priporočamo, da 5 SAJENJE vam strokovne službe pripravijo gnojilni nasvet in načrt priprave tal, v katerem bodo opredeljena vsa potrebna dela in potrebe po uporabi gnojil, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Priprava tal na zahtevnejših terenih (težka tla, površina na novo izkrčenega gozda, površina, na Sadike moramo pravočasno naročiti pri preverjenem drevesničarju. kateri smo izkrčili nasad iste sadne vrste …) lahko traja tudi dve leti. Pred sajenjem jih je treba dobro pregledati. Morajo biti zdrave, brez Vedno sledite načrtu, ki vam ga pripravi strokovnjak. poškodb in z dobrim razvejenim koreninskim sistemom. Sadna dreve- sa najprej za 12 ur namočimo v vodo, potem pa jih tik pred sajenjem Pri oblikovanju načrta za pripravo tal so enako pomembni vsi podatki: pomočimo še v pripravljeni kalež (1/3 vode + 1/3 kravjaka ali kom-rezultat kemične in fizikalne analize, pregled talne jame in splošen posta + 1/3 zemlje). Priporočamo, da se o načinu sajenja posvetujete ogled terena. Lahko imamo v tleh na razpolago dovolj hranil, vendar iz s strokovnimi službami. različnih razlogov (zbita tla, zamočvirjenost …) rastlinam niso dostop- na. Pogosto lahko z dokaj enostavnimi tehnološkimi ukrepi, brez do- Če ne razpolagamo z namakalnim sistemom, je pečkarje in jago-datnega gnojenja, spremenimo vsebnost rastlinam dostopnih hranil. dičje bolje saditi jeseni in tako izkoristi zimsko vlago. Spomladi sadimo koščičarje. Jagode sadimo od pozne pomladi do zgodnje Če isto sadno vrsto ponovno sadite na isto mesto, je pričakovati, da jeseni, predvsem pa v poletnih mesecih. bodo rastline zaradi utrujenosti tal uspevale veliko slabše. Med krče- njem starega nasada in saditvijo novega z isto sadno vrsto morata Tudi za poznejše gnojenje upoštevajte gnojilni nasvet. Dober gnojilni zato miniti vsaj dve leti. Zaradi nevarnosti širjenja talnih bolezni je načrt vključuje fizikalne, kemične in biološke značilnosti tal, potrebe treba z zemljišča takoj, ko vremenske in talne razmere to dopuščajo, rastlin in njihovo vizualno oceno, količino pričakovanega pridelka, odstraniti vse ostanke korenin. zgodovino dosedanjega gnojenja in zakonske omejitve pri uporabi gnojil, zato se pred odvzemom talnega vzorca in gnojenjem posve- Sledi poravnava terena. Zemljišče mora biti napeto in brez depresij, v tujte z ustreznimi strokovnimi službami. Praksa je pokazala, da je katerih bi lahko zastajala voda. Pri večjih poravnavah je treba poskr- vsebnost vseh dostopnih hranil v tleh le eden izmed dejavnikov rodo-beti, da ostane živica v zgornjem sloju. Večina sadnih rastlin uspeva vitnosti. Če nastopijo težave v prehranjenosti drevesa, šele z analizo zelo slabo, če jih posadimo v mrtvico. Da ne bi uničili talne strukture, listja in pozneje plodov lahko ugotovimo resnično podhranjenost z je treba vsa zemeljska dela vedno opraviti takrat, ko so tla suha. nekim makro- ali mikrohranilom. Kako dobro bodo sadne rastline preskrbljene s hranili, odločajo tisti dejavniki in hranila, ki jih je naj- Pred globoko obdelavo tal uporabimo priporočena fosforna in kalijeva manj oziroma ne ustrezajo pridelovalnim razmeram. gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, in po potrebi opravimo apnjenje. Zanj uporabimo mleti apnenec ali apneno moko. Priporo- Gnojila, ki so dovoljena za uporabo v ekološki pridelavi, so oprede- čana globina obdelave je odvisna od vrste tal in zmogljivosti stroja: ljena v Uredbi Sveta (ES), št. 834 (2007). Predpisi dovoljujejo, da na slabših lapornatih in lažjih tleh do globine 90 cm, na težjih tleh do manjkajoča hranila nadomestimo z naravnimi težko topnimi mleti-70 cm. Globoko obdelavo je priporočljivo opraviti s podrahljačem. mi fosfornimi (hypercorn, 26 % P2O5) in kalijevimi minerali (kalijev Lahko uporabimo tudi bager. Pri tem je treba strojnika opozoriti, da sulfat, 50-odstoten K2O). plasti zemljišča med seboj ne premeša oziroma zgornje plasti živice ne prestavi v globlje sloje. Dovoljena gnojila za biodinamično pridelavo so opredeljena v smer- nicah Demeter za rastlinsko pridelavo, dostopnih na spletni strani Po končani globoki obdelavi, ko tla to dopuščajo, potrosimo zemljišče http://www.demeter.si (SLO) ali http://www.demeter.net (DE, EN, FR, ES). s priporočeno količino organskih gnojil (največji dovoljeni vnos 170 Prednost vsekakor dajemo doma pridelanemu kakovostnemu biodi-kg čistega dušika v organski obliki) in jih plitko zadelamo (globina namičnemu kompostu, ki naj bi bil za večino sadnih rastlin rastlinske-brazde največ 25 cm). Od globoke obdelave do sajenja naj mine vsaj ga izvora (tisti živalskega izvora mora biti res povsem zrel in podoben Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 10 6 NAMAKANJE IN EKOLOŠKA PRIDELAVA SADJA zemlji). Lahko dostopni dušik v manj zrelih živalskih gnojilih namreč smiselna naprava malih sistemov. Potrebno dokumentacijo ses-po navadi ustvarja v rastlinah neravnotežje, ki se pozneje izrazi s tavljajo ti dokumenti: povečanim napadom bolezni in predvsem škodljivcev. Vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih površin, ki se vloži na ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana, na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ARSO pod naslovom: http://www.arso.gov.si/vode/vodna%20dovoljenja/. 6 NAMAKANJE V našem okolju so vodni vir največkrat izkopani zbiralniki, ki se ob IN EKOLOŠKA dežju polnijo z zalednimi vodami. Zbiranje površinske vode je z za- konodajnega stališča najpreprostejša rešitev. Pri skupni letni količini padavin 1100 mm lahko pričakujemo 400 do 500 m3 vode, ki se bo v PRIDELAVA SADJA enem letu natekla v zbiralnik z enega hektara nagnjenih zemljišč. Ne dovolj izkoriščena možnost nabiranja vode so strehe hiš in gospodar- skih poslopij ter dvorišča in rastlinjaki. Glede na velikost zbiralnika, količino razlivne vode oziroma zahtevnost gradnje je treba predvideni Suša v sadjarstvu ni zgolj občasen pojav. Povprečne letne količine pa- zbiralnik razvrstiti med nezahtevne, enostavne ali zahtevne objekte davin v celinskem delu Slovenije sicer zadoščajo za celoletno oskrbo ter temu primerno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma mnenje, večine sadnih rastlin, toda njihova časovna razporeditev je pogosto da za obravnavani objekt zakonodaja ne predvideva gradbenega neprimerna. dovoljenja. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki ima na večini svojega ozem- Naslednji vodni vir so vodotoki, pri katerih je treba poskrbeti, da je lja pozitivno vodno bilanco, in velja za eno najbolj vodnatih v Evropi odvzem vode v skladu z načrti upravljanja voda, oziroma je treba sploh. Če pa se bodo ekstremne suše in vročine nadaljevale, je pri rabi zagotavljati ekološko sprejemljiv pretok. vode pričakovati veliko tekmovalnost različnih uporabnikov in eden izmed njih je tudi kmetijstvo. Voda je naravno bogastvo, toda kljub Če se voda odvzame iz vodnjaka oziroma vrtine, je treba vlogi priložiti omenjeni pozitivni vodni bilanci so vodni viri omejeni. Namakanje je hidrogeološko poročilo, ki ga pripravi hidrogeolog na podlagi poskus-dovoljen ukrep pri ekološki pridelavi. Z njim si pomagamo spodbuditi nega vrtanja in zmogljivosti vodnjaka. mineralizacijo oziroma lahko pospešimo sproščanje hranil iz organ- skega dela tal oziroma gnojil. Odločba o uvedbi namakalnega sistema, ki se vloži na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na obveznem Izkušnje so pokazale, da na težjih tleh v osrednjem delu Slovenije v obrazcu, objavljenem na spletni strani MKO: http:/ www.mkgp.gov.si/ povprečnih letih suša ne povzroča gospodarske škode. Sušni stres je fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Melioracije_ močno zmanjšan tudi na globokih rodovitnih tleh pri dobri založenosti in_komasacije/UVEDBA_NAMAKALNEGA_SISTEMA_vloga.pdf (upravna z organsko snovjo ≥ 3,5 %. pristojbina: 22,66 evra). Pred odločitvijo o naložbi v namakanje je treba natančno proučiti Umestitev in postavitev velikega namakalnega sistema v prostor je tehnološke zahteve gojene kulture in lastnosti tal z analizo talnega dosti zahtevnejši postopek, ki so ga po dosedanjih izkušnjah vodile profila. Za večletne sadne vrste je ključnega pomena osnovna pripra- lokalne skupnosti ali pravne osebe. Za uspešnost projekta sta bila va tal pred sajenjem, ki lahko dolgoročno odločilno vpliva na gospo- ključnega pomena zainteresiranost lokalne skupnosti in zavzetost darjenje z vodo v tleh. oseb, ki so vodile postopek. V nasadih, ki so pokriti s folijo daljše obdobje (jagodičje, češnje), je S pridobitvijo vseh dovoljenj in postavitvijo namakalnega sistema je namakalni sistem nujno potreben. Namakanje je potrebno, razen red- končan uvodni tehnični del. Namakanje je podpora tehnologiji in zgolj kih izjem, tudi pri gojenju vsega jagodičja na prostem. z dodajanjem vode ne moremo premostiti slabih tehnoloških rešitev. Z njim se ne da spodbuditi vitalnost sadnih rastlin, ki smo jih posadili V novem obdobju Programa razvoja podeželja 2014–2020 bodo na na utrujeno in slabo pripravljeno zemljišče. S čezmernim namaka-voljo nepovratna sredstva za gradnjo in posodobitev namakalnih njem povzročamo izpiranje hranil z območja korenin. Namakanje je sistemov in nakup namakalne opreme. Pri kandidaturi za razpisa- strokovno zahteven ukrep, ki ga je treba vključiti v tehnološki proces na sredstva je treba pravočasno pridobiti vsa potrebna dovoljenja glede na potrebe rastlin, vremenske razmere in lastnosti tal. Izku-za postavitev namakalnega sistema in uporabo vode za namaka- šnje so pokazale, da nestrokovno obilno namakanje bolj škodi kakor nje kmetijskih površin. Za pospešitev namakalnih dejavnosti je suša, posledici pa sta slabša kakovost plodov in večja občutljivost Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovalo re- celotne rastline za bolezni in škodljivce oziroma lahko povzročimo gionalne delovne skupine za razvoj namakanja, pri katerih lahko celo propad rastlin. zainteresirani pridelovalci pridobijo o tem podrobnejše informacije: http://www.glasdezele.si/articles/2013/brezpla%C4%8Dna-po- Postavitev namakalnega sistema je celovit projekt, ki ga je koristno mo%C4%8D-pri-na%C4%8Drtovanju-namakalnih-sistemov. zaupati strokovnjaku, da nam bo pomagal pripraviti strategijo nama- kanja nasada. Za določitev količine namakalnih obrokov in pogostosti Pravna podlaga za izdajo vseh potrebnih dovoljenj je Zakon o namakanja je poleg zahtev posamezne sadne vrste ter poznavanja kmetijskih zemljiščih. Ločimo med malim in velikim namakalnim fizikalnih in kemijskih lastnosti tal treba poznati stopnjo vezave vode sistemom. Če nasadi niso v bližini velikih namakalnih sistemov, je v tleh in vedeti, koliko vode lahko sprejmejo v določenem času (infil- Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 11 6 NAMAKANJE IN EKOLOŠKA PRIDELAVA SADJA tracijska sposobnost tal). Za končni izračun namakalnega obroka je Leska mora biti primerno zalita med oplodnjo, v juniju in od sredine poleg vsega naštetega pomembna razlika med količino vode, ki izhla- julija do zorenja plodov. Oreh mora biti primerno namakan med pi iz tal in rastlin (evapotranspiracija), ter količino padavin (dežemer). spomladansko rastjo za dobro vegetativno rast in cvetenje, v juniju in začetku julija za rast plodov in v avgustu za razvoj jedrc. Kostanj Pri določanju potreb po namakanju si lahko pomagamo tudi s tenzio- je najzahtevnejši glede zadostne količine vlage v tleh od začetka metrom, pri čemer je potrebno natančno navodilo za uporabo. julija, ko se začnejo razvijati plodovi, pa vse do zorenja. http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/publika- Aktinidija potrebuje zelo dobro in stalno preskrbo z vodo – količina cije/Namakanje/11_Osnove__namak_s_poud_na_vrtninah_in_sadnih_ dostopne vode se mora v nasadu gibati med 80 in 85 %. Pri figi za- vrstah_v_Z_O_J_Slov.pdf dostuje kapljično namakanje poleti, pred obiranjem pa zmanjšamo količino vode zaradi višje kakovosti plodov. http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:-LB54Ca5lg- 0J:meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/data/month/+&cd=2&hl=sl&ct=cl- Kaki najbolj potrebuje vodo od junija do oktobra, oljka pa od cvetenja nk&gl=si do trdenja koščice (maj–sredina julija) ter od konca avgusta za de- beljenje in zorenje plodov. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/data/month/ http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/publikaci- Vse zgoraj naštete podatke je treba upoštevati pri nakupu namakalne je/Namakanje/9_Namakanje_v_sadjarstvu.pdf opreme in postavitvi sistema, pri čemer izbirajte med ponudniki z referencami, ki vam morajo poleg tehničnih ponudili tudi tehnološke S pravilno vgradnjo tenziometra spremljamo razpoložljivo vodo v tleh: rešitve. Ne zadovoljite se zgolj z eno ponudbo. 1. V tenziometer nalijemo vodo. 2. Tenziometer namočimo v vedro vode in ga pustimo stati čez noč. V sadjarstvu večinoma posegamo po kapljičnem namakalnem siste- 3. Na parceli izberemo primeren kraj za vgradnjo. Lokacija naj bo mu. Pri njegovem načrtovanju je koristno upoštevati, da rastlino bolj referenčno mesto za posamezno pedološko enoto. kakor suša prizadene, če sredi sušnega obdobja zmanjka vode za 4. S svedrom izvrtamo luknjo za debelino tenziometra. nadaljevanje namakanja. 5. Izvrtano zemljo shranimo v vedro in dolijemo nekoliko vode. Tako dobimo gosto tekočo zmes in jo vlijemo v izvrtano luknjo. Najpogostejši napaki pri namakanju sta: prepozen začetek nama- To nam omogoča, da se bo keramična glava tenziometra dobro kanja in preobilno namakanje. Sadne rastline najbolj potrebujejo prilegala zemlji in ne bo nikjer praznega mesta oziroma zraka, zadostno količino vlage v tleh od brstenja pa do treh oziroma štirih kar je zelo pomembno, saj bo samo tako tenziometer kazal tednov po cvetenju, ko po oploditvi pri večini sadnih vrst poteka in- pravilno vrednost. tenzivna delitev celic. 6. Tenziometer začne kazati pravilno vrednost čez nekaj časa, ko se spremenjene razmere v tleh ustalijo. V biodinamični pridelavi si prizadevamo predvsem za odpornost tal 7. Skrbimo, da je v tenziometru dovolj vode. Po potrebi jo dolijemo. in rastlin proti sušno-stresnim (pa tudi premokrim) razmeram, pred- vsem z večanjem deleža organske snovi v tleh z dodajanjem zrelih BD-kompostov, zastirkami, ozelenitvami ipd. Zelo dobro se vedno znova obnese škropljenje tal (delno lahko tudi rastlin) s preparatom BD 500 v sušnih obdobjih, vendar ima tudi to svoje omejitve (če tri te- dne ne dežuje, pridemo do mej delovanja). Podobno lahko v obdobjih moče uporabljamo preparat BD 501 za okrepitev svetlobno-toplotne- ga vpliva na rastline. Na splošno pa lahko rečemo, da imajo tiste z bolj razvitim koreninskim sistemom (kar glede na študije večinoma velja za rastline v biodinamični pridelavi) boljše možnosti iskanja (ali izogibanja) vlage tudi v stresnih razmerah. Pri pečkatem sadju poleti le blažimo vročinsko-sušni stres in z na- makanjem ne spodbujamo dodatne rasti. Dva tedna pred obiranjem ne namakamo. Pri jagodičju moramo v sušnih razmerah začeti namakanje dovolj zgodaj spomladi (tenziometer, ročni preizkus) in ga prekiniti dva tedna pred obiranjem. Po obiranju intenzivnost namakanja zmanjšamo na ohranjanje minimalne vlažnosti v tleh. Pri koščičarjih namakamo daljše obdobje. Primerna oskrba z vodo od cvetenja do zorenja vpliva na kakovost in zmanjšanje pokanja plodov. Namakanje po obiranju je manj intenzivno, vendar je potrebno za vzdrževanje dreves v dobri kondiciji za naslednje leto. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 12 7 TEHNIKA UPORABE PRIPRAVKOV IN IZVJANJE ALTERNATIVNIH METOD ZATIRANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV 7 TEHNIKA UPORABE Tehnološki in formalni pogoji uporabe pripravkov PRIPRAVKOV na podlagi žvepla, bakra, kislih glin, karbonatov, olj, maščobnih kislin in drugih IN IZVJANJE Bakrovi in žveplovi pripravki so temelj ekološkega varstva, toda strategije njihove uporabe se s časom spreminjajo. Pri pripravkih ALTERNATIVNIH na podlagi kislih glin (npr. Mycosin in Ulmasud) in karbonatov (npr. Vitisan, soda) pa imamo obdobja pretresov glede formalnega regi- stracijskega statusa in zato so ali niso na voljo. Glede na to gradimo METOD ZATIRANJA strategijo (intenziteto) uporabe bakrovih in žveplovih pripravkov, katerih preobsežna uporaba ima lahko nekatere ekološko neugodne ŠKODLJIVIH učinke. Bakrove pripravke glede na uporabo in formulacijo delimo v več sku- ORGANIZMOV pin (klasični pripravki (oksidi, oksikloridi, hidroksidi …), »nanobakri«, modre galice (sulfati), bakrene brozge, listna gnojila, kelati …). Zmeraj natančno analiziramo navodila za uporabo in preverimo status na portalu FITO-INFO ter se pozanimamo pri proizvajalcih in speciali- Ker imamo v preglednicah s priporočili za izvajanje zatiralnih stih za varstvo rastlin v ekološki pridelavi, ki lahko preverijo posebna ukrepov proti škodljivim organizmom (ŠO) pri posameznih sadnih dovoljenja za t. i. »minorne« rabe. V naših priporočilih navajamo le vrstah zelo omejen prostor, dajemo tukaj nekaj skupnih splošnih uporabo bakrovih pripravkov, ne pa seznamov posebnih pripravkov, informacij. Pri naštevanju pripravkov in opravil v preglednicah iz- ker se ti seznami nenehno spreminjajo. Pridelovalec mora vedno vajanja ukrepov varstva pri posameznih sadnih vrstah usmerjamo preveriti registracijski status pripravka in pravila GAP (dobra praksa k upoštevanju navodil iz tega poglavja. rabe fitofarmacevtskih sredstev) glede sezonskega obdobja, kdaj se pripravki smejo uporabiti. Le redki pri nas dostopni pripravki imajo možnost proste uporabe med rastno dobo sadnih rastlin. Pri vinski trti Upoštevanje pravil in predpisov pri uporabi so omejitve manjše. Tako imenovanih »nanobakrovih« pripravkov, ki registriranih pripravkov in sredstev za krepitev vsebujejo izjemno majhne delce (celo pod 1 nm), v ekološki pridelavi rastlin v EU ne želimo uporabljati, ker imajo manj ugodne ekotoksikološke ocene od običajih bakrovih pripravkov. Tudi pri ekološki pridelavi moramo upoštevati vse predpise glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, dodatno pa je treba izpolnjevati Na trgu se pojavljajo pripravki, formulirani kot listna gnojila ali zahteve certifikacijskih organov in evropskih direktiv. Med fitofar- sredstva za krepitev rastlin, ki vsebujejo sistemične ali kelatne oblike macevtskimi sredstvi smemo uporabiti le pripravke, ki imajo uradno bakrovih spojin (Cu-EDTA, Cu-glukonat, Cu-oktanoat, Cu-peptidat …). registracijo v RS, pred uporabo sredstev za krepitev rastlin pa je Večkrat je njihov status nedoločen. Pri njihovi uporabi je potrebna potreben posvet s kontrolno organizacijo in področnim svetoval- previdnost s formalne in tehnološke plati. Ker so to sistemično de-cem. Možnost uporabe preverimo v publikaciji Katalog dovoljenih lujoče spojine, je obseg prehajanja bakra v rastline bistveno večji in sredstev za ekološko kmetijstvo. To velja posebno glede nakupa zato so ti pripravki lahko bistveno bolj fitotoksični (ožigi, zastoj rasti, sredstev za krepitev rastlin v tujini, kjer so lahko pravila glede dovo- motnje v cvetenju …). Pri uporabi v drugem delu sezone lahko pov-ljenih sredstev drugačna ali pa sredstva vsebujejo primesi, ki pri nas zročijo preseženo dovoljeno vsebnost bakra v pridelku ter kemijske niso dovoljene. Tak primer so sredstva na podlagi alg z dodanimi reakcije z nekaterimi vitamini in antioksidanti. Njihova dobra lastnost fosfonati, ki pri nas v ekološki pridelavi niso dovoljeni in tudi niso na je, da v nasprotju s klasičnimi bakrovimi pripravki delujejo tudi na pozitivni listi IFOAM. Pri iskanju rešitev za zatiranje škodljivih orga- pepelaste plesni. Glede na omejitev vnosa bakra na 4 kg Cu2+/ha nizmov pogosto preverimo tudi tuje vire. Če uporabljate informacij- letno se je treba pri bakrovih pripravkih odločiti, kako bomo dovoljeno ske vire tujih svetovalnih služb (npr. FIBL, Agroscope, Südtiroler Be- količino razporedili skozi sezono. Razporeditev je odvisna od sadne ratungsring für Obst- und Weinbau, Öko-Obstbau) ali tujih združenj vrste. Pri koščičarjih in jagodičevju je težišče uporabe le spomladi in ekoloških pridelovalcev, morate biti previdni in se zavedati, da so jeseni (visoka fitotoksičnost med letom), uporaba pri pečkarjih pa je bili nasveti pripravljeni za tuje okolje, kjer so lahko razmere v naravi skozi vse leto, tudi med cvetenjem (npr. proti hruševemu ožigu) in drugačne kakor pri nas in so drugačne tudi lastnosti škodljivih orga- pred obiranjem (bolezni pokožnice in skladiščne bolezni). Pri upo-nizmov iste vrste. Ni jamstva, da bodo prijemi, ki jih svetujejo v tuji- rabi bakra ob temperaturi pod 8 oC pričakujemo izrazito povečanje ni, v našem okolju enako uspešni. Nasvete seveda lahko s pridom stopnje fitotoksičnosti. Pozna jesenska uporaba poveča toksikološko uporabimo, vendar moramo biti do njih kritični in jih najprej preveriti obremenitev deževnikov, ki se hranijo z odpadlim listjem, zato priporo-na majhnih površinah. Tudi pri doma izdelanih pripravkih za krepitev čamo, da jeseni ne nanesemo več kot 2 kg Cu2+/ha. Zaradi povečane rastlin (npr. zeliščni izvlečki, biodinamični pripravki, kompostni čaji) toksikološke obremenitve deževnikov so ponekod uporabo bakra v priporočamo posvet s kontrolno organizacijo. tem času povsem opustili. Pri uporabi žveplovih pripravkov imamo manj omejitev, je pa prav tako treba poznati značilnosti različnih oblik žvepla in stranske učinke. Lahko jih razdelimo v več skupin: različno standardno mo- čljivo žveplo, mikronizirano in koloidno žveplo … (običajno 80 % S), žveplenoapnena brozga (med 15 in 25 % S), tekoče žveplo in žveplo Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 13 7 TEHNIKA UPORABE PRIPRAVKOV IN IZVJANJE ALTERNATIVNIH METOD ZATIRANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV v prahu (običajno nad 93 % S). Glede temperaturnega območja je ali prehrano rastlin, se lahko zatečemo k sredstvom, dovoljenim v ta znano, da so osnovne oblike žvepla neučinkovite pri temperaturah namen in navedenim v smernicah Demeter za rastlinsko pridelavo. pod 10 do 12 oC in da postanejo pri temperaturah nad 25 oC fitoto- ksične za rastline. Žveplenoapnena brozga (ŽAB) je posebna oblika Za izboljševanje tal, krepitev odpornosti in prehranjenosti rastlin pripravka (mešanica kalcijevega polisulfida (≈30 %) in kalcijevega ti- uporabljamo BD-preparate in preparirana gnojila ob za to primer-osulfata (≈2,5 %)), ki ima drugačne lastnosti od običajnih žveplovih nih rokih z ustrezno opremo za nanos. Za preparat gnoj iz roga pripravkov tako glede delovanja pri nižjih temperaturah kot glede (BD 500) je to velikokapljično nanašanje na tla v poznojesenskem kurativnega delovanja na bolezni, glede topnosti v vodi in načina za- oz. zgodnjespomladanskem času; medtem ko kremen iz roga tiranja škodljivcev, predvsem v zgodnjem spomladanskem obdobju (BD 501) nanašamo kot fino meglo med rastno dobo na rastline (kaparji, uši, pršice, gosenice …). Žveplo zatira škodljive pršice in (ko poženejo prvi listi – po navadi ne škropimo v cvet, in do odpada- škoduje plenilskim pršicam, zato je treba v različnih obdobjih leta nja listov za boljše dozorevanje lesa). Pri BD 501 je še pomembno določiti ustrezne največje odmerke (1,5 do 4 kg/ha v enem nanosu), poudariti, da ga nanašamo med večinsko vegetativnim razvojem v da ne zatremo plenilskih pršic popolnoma. zgodnjih jutranjih urah, v času, ko želimo spodbuditi dozorevanje plodov, pa popoldne. Pri tem količina ustrezno zmešanega prepara- Čeprav je običajno stopnja fitotoksičnosti pri uporabi žveplovih pri- ta ob uporabi ustrezne tehnike nanosa velikokrat ne presega 10–15 pravkov nizka (uporabljajo se tudi kot kozmetika), obstajajo sorte l/ha, ob porabi 150–300 g BD 500/ha in 5g BD 501/ha. V praksi sadnih rastlin, ki nekaterih formulacij močljivega žvepla ali žveple- velikokrat preverjen je tudi preparat iz baldrijana (BD 507), ki lahko noapnene brozge ne prenesejo. Kombiniranje žvepla in olj poveča ublaži posledice marsikatere zgodnjespomladanske pozebe, saj fitotoksičnost obeh snovi za neciljne žuželke in rastline, zato se je vpliva na toplotno-fiziološko stanje rastlin in poveča njihovo toleran-o mejnih koncentracijah v kombinacijah vedno treba pozanimati. co za nizke temperature. Prav tako je na površinah, kjer v tistem letu Žveplo pri prepogosti uporabi ali pogostem posipavanju tla lahko ne uporabimo BD-kompostov, priporočljivo škropiti tudi z zbirnim celo preveč zakisa. preparatom (npr. pripravek po Mariji Thun – M. T.). Seveda moramo ob tem upoštevati ustaljeno prakso izdelave in uporabe BD-prepa- V ekološkem varstvu pripravke pogosto kombiniramo. Škropilni pro- ratov (več informacij dobite v lokalnih društvih ali na kmetijah za grami so navadno sestavljeni iz zaporednih nanosov posameznih biodinamično pridelavo ali na www.demeter.si). Ob teh preparatih pripravkov ali njihovih mešanic. Pri izdelavi škropilnega programa so nam pri krepitvi odpornosti rastlin lahko v veliko pomoč tudi čaji je potrebna seznanitev glede možnosti hkratne uporabe pripravkov iz zdravilnih zelišč (npr. preslica za dvig odpornosti proti glivičnim (mešanje) in njihove zaporedne uporabe v kratkih obdobjih (dan boleznim, kopriva za vzpostavitev fiziološkega ravnotežja rastline do nekaj dni presledka). Nekaterih pripravkov ne moremo mešati (ob čezmernem pojavljanju uši)) ali gnojevke iz posameznih zelišč v skupni škropilni brozgi zaradi nezdružljivosti formulacije, zaradi (npr. koprivova gnojevka deluje kot močno dušično gnojilo, zato jo izničevanja učinkovitosti ali fitotoksičnosti. Podatke o možnosti moramo vedno uporabiti v ustrezni razredčitvi). Kot zelo učinkovita mešanja dajemo v preglednici. Tako na primer žveplenoapnene se je potrdila tudi pasta za premaz oziroma škropljenje po sadnem brozge ne moremo mešati z nobenim drugim pripravkom. Pri ne- drevju, ki jo naredimo jeseni in premažemo po deblih/večjih vejah katerih pripravkih obstajajo omejitve glede minimalnega časovnega (pri manjših nasadih) ali pa zmešano z vodo poškropimo po drevju presledka med zaporedno uporabo. Tako na primer priporočajo, da po odpadu listov v jeseni. naj bo presledek med uporabo kisle gline (npr. Ulmasud) in bakrovih pripravkov vsaj 4–5 dni (v obe smeri), medtem ko lahko kislo glino Na tem mestu velja omeniti večinoma še dokaj neraziskano podro-in močljivo žveplo uporabimo hkrati in zaporedno. čje uporabe homeopatskih pripravkov za vzpostavljanje ravnotežja v tleh, rastlinah, živalih ali ljudeh in s tem za preprečevanje škode Dodatno moramo pri kombiniranju pripravkov dobro premisliti zaradi pomanjkanja hranil, napada bolezni ali škodljivcev ali vre-dolžino obdobij med uporabo biotičnih pripravkov (npr. Serenade menskih neprijetnosti. Večino pripravkov si lahko izdelamo sami (Bacillus subtilis), AQ-10 (Ampelomyces quisqualis) Blossom in doma, pri tem pa moramo upoštevati nekatere pomembne temeljne Boni Protect (Aureobasidium pullulans), Remedier (Trichoderma zakonitosti homeopatije. Več informacij je mogoče najti na spletu spp.)) in klasičnih fungicidov na podlagi bakra in žvepla, ki lahko in v nekaterih dobrih priročnikih, žal še ne v slovenskem jeziku (npr. močno zavrejo razvoj organizmov, nanesenih z biotičnimi pripravki. http://www.narayana-verlag.com/Homeopathy-for-Farm-and-Garden-Va- Pri mnogih pripravkih je za ustrezno delovanje potreben ustrezen ikunthanath-Das-Kaviraj/b8241, ob tem pa se moramo zavedati, da pH površja rastlinskih organov, katerega vzdrževanje lahko onemo- je potrebno veliko poskušanja in previdnega ravnanja pri uporabi gočimo z mešanjem s pripravki, ki povzročijo nevtralizacijo pH (npr. »novih« tehnologij (poskušanje na manjši površini, po uspehu pa različne kaolinitne gline in kamninske moke). prenos na večji obseg tržne pridelave). Lahko pa posežemo po že izdelanih pripravkih, ki jih v Sloveniji ponujata vsaj dve podjetji (http://cora-agrohomeopathie.com/ ali http://www.homeogarden.com/), Nekatere osnovne metode, uporabljene vendar se moramo zavedati, da pri tem kupujemo že pripravljene v biodinamičnem sadjarstvu rešitve brez globljega razumevanja vzroka naših težav. Za učinkovito biodinamično pridelavo moramo poznati nekaj osnov- V tehnoloških navodilih je v ekološkem delu večkrat omenjen tudi nih praktičnih prijemov in zakonitosti. Naša pozornost mora biti pripravek Laser oz. Spinosad, vendar se v biodinamični pridelavi lahko usmerjena v krepitev odpornosti in ravnotežja v tleh in rastlinah. uporabi le izjemoma (če je to res nujno potrebno v izognitev večji Predvsem poskušamo narediti najboljše iz okoliščin, v katerih smo, gospodarski škodi) in z dovoljenjem pristojne organizacije Demeter. zato se najprej ozremo okoli sebe ter izkoristimo naravne in kultur- Podobno je pri biodinamični pridelavi omejena letna uporaba bakrovih ne danosti, ki jih imamo na razpolago. Šele ko izčrpamo vse mož- pripravkov na skupno 3 kg čistega Cu/ha/leto. nosti in imamo še vedno težave z neko boleznijo, škodljivcem, tlemi Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 14 7 TEHNIKA UPORABE PRIPRAVKOV IN IZVJANJE ALTERNATIVNIH METOD ZATIRANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV Preglednica 1: Možnosti mešanja sredstev za varstvo in krepitev rastlin VKI T TRA VKI US US – T/S US ODNO ONCEN AX/CAPEX OVI PRIPRA AL O V TAL ADE ASO X PL TUM PL TAL PL ASMIN OL K AZ O VI PRIPRA VI VI YCOSIN ADEXM GO GOPL ŽVEPL SEREN RAPT NEEM M M LEPINO KALIJEV STEKL EQUISE CUTISAN BAKRO AMINO AL AL ALGOPLASMIN rdeče morske alge ( Lithothamnion calcareum) + Ca in Mg + ++ - ++ ++ ++ ++ + ++ ++ + ++ ++ ++ mikroelementi ALGOVITAL PLUS rjave morske alge ( Ascophyllum ++ - ++ ++ ++ ++ + ++ ++ + ++ ++ ++ nodosum) AMINOVITAL ++ - ++ - + + + + -+ -+ ++ - aminokisline in peptidi BAKROVI PRIPRAVKI baker ++ - ++ + - - ++ ++ -+ ++ ++ CUTISAN kaolinske gline ++ - - + + + -+ + + EQUISETUM PLUS konc. ekstrakt njivske preslice s silicijevo kislino in žveplovimi ++ - + ++ ++ ++ + ++ + ++ ++ spojinami KALIJEVO VODNO STEKLO ++ - - - - ++ ++ + ++ ++ kremenčeva kislina (SiO ) + kalijev 2 oksid (K O) 2 LEPINOX PLUS Bacillus thuringiensis ++ + - + + + + MADEX MAX/CAPEX virus granuloze CP, virus granuloze ++ - + + - + - ++ + - + ++ ++ Ao MYCOSIN ++ - - - - ++ - - - ++ ++ kisle gline: aluminijev sulfat NEEMAZAL – T/S ekstr. rastline Azadirachta indica ++ - - + + ++ ++ RAPTOL KONCENTRAT piretrin + olje oljne ogrščice - - + + ++ ++ ++ ++ SERENADE ASO - - - - ++ - - - - - - - - Bacillus subtilis ŽVEPLOVI PRIPRAVKI žveplo - - ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ + + zelo dobro se meša + lahko se meša - + mešanje odvisno od − mešanje ni priporočljivo ni poznano koncentracije & kulture Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 15 7 TEHNIKA UPORABE PRIPRAVKOV IN IZVJANJE ALTERNATIVNIH METOD ZATIRANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV Vreme in uporaba pripravkov da ne lovimo po nepotrebnem koristnih organizmov (opraševalci, naravni sovražniki, celo manjše ptice …). Vabe lahko prosto kupu- Delovanje vseh pripravkov je tesno povezano z vremenom, zato ga jemo tudi zunaj RS, če ne vsebujejo feromonskih ali drugih snovi, ki moramo vedno upoštevati pri načrtovanju njihove uporabe. Orga- spadajo med fitofarmacevtska sredstva. Če so dodatno opremljene nizmi ali njihovi izločki v pripravkih na podlagi virusov (npr. Madex s temi sredstvi, jih ne smemo kupovati v tujini, saj je za njihovo max), bakterij (npr. Lepinox Plus), ogorčic (npr. Nemasys), kvasovk uporabo potrebna registracija v Sloveniji. Take so npr. vabe za lov (npr. Botector), gliv (npr. AQ-10) in naravnih piretrinov (npr. Raptol metuljev in muh, ki vsebujejo feromone in insekticide. Za podatke o konc, Spruzit Neu) postanejo neučinkoviti, če jih nanesemo v ob- najpogosteje uporabljenih vabah priporočamo pregled dokumenta dobju visokih temperatur in zelo intenzivnega sončnega sevanja. Tehnološka navodila KOPOP za sadjarstvo 2015. Za mnoge biotične pripravke je najugodnejši čas uporabe oblačno vreme, rahlo rosenje ali zvečer na mokre rastline. Pri obilni rosi Prehranske vabe lahko kupimo ali naredimo sami. Najpogostejše so se dobro razporedijo, pridejo v stik s škodljivimi organizmi in ne proti dvokrilcem (npr. češnjeva, oljčna, sredozemska, orehova in druge propadejo hitro. Enako velja za uporabo ogorčic. muhe, plodova mušica, hržice …), hroščem (npr. za lov podlubnikov, vrtnih zavrtačev, malinarjev, brzcev, semenarjev …), metuljem (npr. Eden od pomembnih podatkov pri pripravkih za zatiranje gliv (kisle ribezove in jablanove sklenokrilke) in drugim škodljivcem. Dokler gline, karbonati, bakrovi pripravki, žveplo, žveplenoapnena brozga vanje vstavimo samo naravne snovi (sok, vino, kis, kvas, karbonate, …) je tudi podatek o količini dežja, ki izpere oblogo ob enkratnem ribje olje, dišavnice, olja, ekstrakti zelišč …), ni nevarnosti za prekrške. škropljenju, in ali pripravke uporabimo tik pred (preventivno) ali po Samostojno dodajanje bioinsekticidov vanje (npr. spinosini, naravni dežju (kurativno) na mokre rastline. Tovrstne informacije določajo piretrini) pa ni dovoljeno, ker tovrstna raba ni registrirana. Včasih so pogostost uporabe in nas usmerjajo, da se izognemo fitotoksičnosti. vabe po dejanskem učinku pasti. Pri prehranskih vabah, namenje-Za vsak pripravek je treba preveriti, ali se pri neki posebni sorti sme nih utapljanju žuželk (npr. proti hroščem spomladi ob odganjanju, ali ne sme uporabiti na mokrih rastlinah. Pri višjih temperaturah lahko proti plodovi mušici, neželenim kožekrilcem poleti, stenicam poleti), pričakujemo ožig zaradi različnih vrst oljnih pripravkov (parafinska, moramo presoditi velikost posode, barvo, velikost vstopnih odprtin rastlinska, mineralna in druga olja). Poletna parafinska olja (npr. proti in položaj na sadnih rastlinah, da kar najbolj zmanjšamo pomor ko-ušem) uporabljamo zvečer na suho listje in če temperature pred tem ristnih žuželk. Pri lepljivih prehodnih pasteh (npr. lepljivi trakovi okrog niso presegle 25 oC. Med njihovo uporabo in uporabo žveplovih pri- debla dreves in trt za preprečevanje prehoda žuželk, ki ne letijo, ali pravkov naj mine nekaj dni. Če po uporabi nastopi nenadna vročina dolgi lepljivi trakovi, razpeti po celotni dolžini vrst v jagodičevju za lov nad 30 oC, poskušamo sprati z rastlin nekaj olja z uporabo razpršilcev hržic in uši) moramo natančno izbrati ustrezno obdobje in mikropo-namakalnega sistema ali škropljenjem z veliko porabo vode ponoči. ložaj, da čim manj prizadenemo neciljne žuželke. Uporaba vseh vrste Veliko podrobnosti glede ustreznih vremenskih razmer daje slovenska kombiniranih feromonsko-prehranskih ali zgolj prehranskih vab je do-prognostična služba, mogoč pa je tudi dostop do številnih podatkov brodošla za množični lov žuželk pred prezimovanjem. To se vse bolj služb v sosednjih državah (npr. FIBL in AGROSCOPE v Švici, Bera- uveljavlja za boj proti stenicam in dvokrilcem, katerih zadnjo jesensko tungsring na Južnem Tirolskem, AGES v Avstriji). Domači ponudniki generacijo polovimo v vabe – lažna prezimovališča – in ki jih potem pripravkov so prav tako že pripravili spletne in tiskane vire informacij uničimo. Kot vabe lahko izrabljamo tudi odrezane dele rastlin (veje, o možnostih mešanja pripravkov. rozge, plodove), ki jih po naselitvi škodljivca odstranimo in sežgemo. Primer je izobešanje odrezanih rozg pozimi v vinogradu kot substrat, v katerega samice hroščev rodu Sinoxylon (kutarji) odložijo jajčeca, Uporaba vab za lov škodljivcev rozge pa pred izleganjem ličink sežgemo. Podobno lahko naredimo v sadovnjaku. Vabe uporabljamo za sledenje škodljivcem, če jih namestimo veliko, pa tudi za neposredno zatiranje (tehniki ‚množični ulov‘ in ‚privabi in zatri‘). V bistvu ločimo barvne, lepljive, prehranske, feromonske, Uporaba metode zbeganja škodljivcev svetlobne in kombinirane vabe. Najpogosteje uporabljene barve so rumena, bela, modra in rožnata. Vabe lahko kupimo ali jih izdela- Pri metodi zbeganja z obešanjem nosilcev – razpršilcev (dispen-mo sami. Pri tistih, ki so kupljene pri priznanih proizvajalcih, lahko zorjev, »špagetov«, hišic, oddajnikov »puffer«) – v nasad sprostimo pričakujemo več uspeha. tako veliko feromona (v glavnem vonja, ki ga sprošča samica ško- dljivca za privabljanje samcev), da preprečimo paritveno komuni- Mesto izobešanja vabe moramo skrbno izbrati, saj ima vpliv na učin- kacijo med samci in samicami škodljivcev. S tem onemogočimo kovitost. Posamezni škodljivci se gibljejo v posameznih delih krošnje. oploditev in razvoj potomstva. Toda visoko zaslepljevalno koncen-Tako na primer pri lovu češnjeve muhe izobesimo rumeno lepljivo tracijo feromona moramo zagotavljati dovolj dolgo, zato moramo vabo na rob krošnje na osončenem mestu, pri lovu orehove muhe na razpršilce, iz katerih se ta feromon sprošča, izobesiti pravočasno, senčno mesto v notranjosti krošnje in pri jabolčni grizlici bele vabe namreč vsaj teden dni pred začetkom obsežnega izletanja prve na vrhu krošnje dreves, pri resarjih pa modro vabo čim bližje cvetnim generacije ciljne žuželke (npr. pri metuljih zavijačih (jabolčni, bre- šopom. Nekatere vabe nastavljamo na mesta z najmočnejšimi zrač- skov) še pred začetkom cvetenja). Po potrebi moramo razpršilce nimi tokovi znotraj krošnje. Položaj prilagodimo tudi lovu odraslih zamenjati oziroma dopolniti. Sledimo načrtu izobešanja za notra-osebkov ali ličink. Tako moramo pri lovu ličink ameriškega škržatka njost nasadov in okolico. Obstajajo prilagojeni načrti za strmine, izobesiti rumene vabe na spodnje dele blizu debla in ne na vrhnje za lege z močnejšimi vetrovi stalne smeri in s povečanim preletom žice med trte. škodljivcev s posamezne strani. Pri zelo vetrovnih legah povečuje- mo gostoto razpršilcev in prilagodimo njihov položaj na drevesu ali Vabe naj ostanejo na rastlinah le tako dolgo, dokler jih ogrožajo trti. Pri tej metodi žuželk ne ubijemo in je učinkovita pod pogojem, škodljivci, ki jih lovimo. Ko teh ni več, je treba vabe takoj odstraniti, da zagotovimo pravočasno izvedbo in dovolj veliko izolirano ob- Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 16 7 TEHNIKA UPORABE PRIPRAVKOV IN IZVJANJE ALTERNATIVNIH METOD ZATIRANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV močje. Če je tako območje majhno in obdano z območji, na katerih Zatiranje plevela ne zatirajo škodljivca, je njena učinkovitost nizka. Izkušnje kažejo, da metoda za popolno zatrtje ciljnega škodljivca pri samostojni Plevel v ekološki pridelavi v glavnem zatiramo z uporabo mehanskih uporabi ni dovolj in da je treba izvajati dodatne ukrepe. Če jih ne metod. Glede načinov zatiranja priporočamo branje knjige Tehnika izvajamo, lahko naraste celo škoda od škodljivcev, ki jih zatiramo, in ekologija zatiranja plevelov (avtor Mario Lešnik), ki vsebuje tudi z izkoriščanjem stranskega učinka fitofarmacevtskih sredstev, na poglavja o nekemičnem zatiranju. Pomembna točka pri mehanskih primer imamo več poškodb od stenic, hroščev rilčkarjev, sovk, za- metodah je izogibanje mehanskim poškodbam sadnih rastlin, ki so vijačev lupine in drugih. lahko vdorna mesta za škodljive organizme. Iz domače prakse poz- namo težave v nasadih jablan sorte topaz, ki je občutljiva za napad glive, povzročiteljice gnilobe koreninskega vratu (Phythophthora Naseljevanje koristne entomofavne in zavetišča za cactorum). Pri analizi stroška za nakup strojev za obdelavo tal pod koristno entomofavno drevesi je treba pretehtati cenenost proti možnostim povzročanja poškodb na rastlinah in s tem povezanim izgubam. Uskladimo tip Koristne žuželke in pajkovce lahko naseljujemo na preproste ali stroja, sadilne razdalje, višino cepljenega mesta, tip posredoval-profesionalne načine. V tujini jih lahko pridelovalcu po potrebi do- ke, tip tal in nagib terena. Podobna izkušnja so poškodbe zaradi stavi specializirano podjetje, ki tehniko prenosa in sproščanja zelo prekrivanja tal pod grmi malin s tkaninami, ki ob pretesnem ob-dobro obvlada. Organizmi, ki jih kot naravne sovražnike vnesemo jemanju grmov povzročajo odrgnine, skozi katere prodrejo glive, v nasade, morajo biti registrirani (podobno kakor fitofarmacevtska povzročiteljice sušice. Trenutno se veliko raziskuje omejevanje rasti sredstva) in takrat je njihov vnos dovoljen. Kupovanje in sproščanje plevela z uporabo naravnih kislin in baz (prelivanje ruše s kisom, tujerodnih žuželk in pajkovcev, ki v RS nimajo registracije, ni dovo- apnom in zeleno galico), ki jih s pridom izrabljajo zunaj EU. Obseg ljeno. Imamo pa tudi enostavnejše možnosti. Tako lahko na primer zatiranja je lahko visok, vendar je treba paziti, da ne povzročimo plenilske pršice prenašamo iz nasada v nasad, če jeseni ovijemo večjih neželenih sprememb pH tal. Pri vsakem zatiranju plevela drevje s klobučevino in podobnimi materiali, da se čez zimo tja na- moramo upoštevati tudi možnost erozijskih procesov, globinskega selijo pršice, spomladi pa prenesemo trak v drug sadovnjak. Vejice, zbijanja tal, povečevanja števila glodavcev, pretiranega zgorevanja močno napadene z ušmi, ki so hkrati polne plenilcev in zabubljenih organske snovi in siromašenja pestrosti vrst, ki jih potrebujemo za parazitoidov, izrežemo in jih prenesemo v druge dele nasadov ali opraševalce in druge koristne organizme. druge nasade. V hotel za žuželke, ki ga ima posamezen sadjar, vstavimo mobilno Varstvo čebel kaseto, v katero se naselijo in zabubijo naravni sovražniki. Ob koncu različnih letnih časov odnesemo kaseto na želeni kraj. Hotel za žuželke Tudi pripravki, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi, imajo stranski lahko postavimo nekje v naravi in v njem redno menjavamo kasete z obremenilni učinek na čebele in druge koristne žuželke. Zato je elementi (npr. na okvir pritrjeno trstičje, spužve, prevrtan les, različno treba izvajati vse previdnostne ukrepe (npr. izogibanje nanosu med goste mreže). Poznamo tudi mini bivališča za posamezne vrste žuželk. polnim cvetenjem sadnih rastlin ali podrasti in v tistem delu dne-Primer je izobešanje navpično obrnjenih glinenih lončkov, napolnjenih va, ko so čebele najdejavnejše). Olja, soli maščobnih kislin, velike s slamo, kot bivališč za strigalice. Lončki naj se na obodu po možnos- količine kaolinitnih glin in žveplenoapnena brozga lahko oslabijo ti dotikajo vej in debel, da strigalice lažje vstopajo vanje, in naj bodo čebele, zato za nanos natančno izberemo ustrezno obdobje dneva. masivni, da jih ne odnese veter. V naravo ali vrstno pester sosednji sa- Tudi glede razbremenjevanja čebel je zelo pomembno vedno imeti dovnjak je mogoče namestiti tudi cvetoče lončnice, ki privabljajo uši in na voljo alternativne cvetoče rastline, na katere jih lahko začasno druge škodljivce, hkrati pa se na njih naselijo naravni sovražniki. Lonce preusmerimo. Za te alternativne vire cvetočih rastlin je treba sis-menjavamo podobno kakor kasete iz hotelov za žuželke. V naravi lahko tematično skrbeti vse leto. Med varstvene ukrepe uvrščamo tudi nabiramo od škodljivcev močno napadene zeli, na katerih je na primer zagotavljanje pogostih in dobrih virov pitne vode, da se čebele ne veliko zabubljenih naravnih sovražnikov. In še nekaj je takih možnosti, napajajo na površini tretiranih rastlin. Na to večkrat pozabijo celo če imamo dar za opazovanje, posebno pa je to vredno, ker ne vnašamo sicer vestni čebelarji. Glede informacij o stranskih učinkih priprav-tujerodnih koristnih organizmov (npr. polonic). kov na opraševalce in naravne sovražnike priporočamo ogled strani podjetja Koppert (http://side-effects.koppert.nl/). Seveda lahko organizme iz bližnje okolice privabimo v naše sadov- njake tudi tako, da pridejo sami in nam jih ni treba vnašati. Za to moramo zagotoviti pestrost prehranskih virov, in sicer z raznovrstnim Splošno o tehniki nanosa pripravkov rastlinstvom in táko mešanico rastlin, pri kateri jih del nenehno cveti in ki jih napadajo škodljivci. Te rastline so lahko prosto razpršene po Tudi pri ekološkem varstvu večino pripravkov nanesemo strojno nasadu, lahko pa se razvijajo v sistematičnih otokih ali pasovih (npr. (traktorski pršilniki, nahrbtni atomizerji, škropilne pištole). Strojno ob ograji). V klasični teoriji ekološkega varstva rečemo temu uporaba lahko nanašamo tudi mikrobe, ogorčice in celo žuželke v različnih odvračalnih in privabilnih rastlin. V literaturi je o tem na voljo veliko stadijih. Glede porabe vode je treba omeniti, da pri klasičnih fun-podatkov. Eden od načinov, ki ga v sadjarstvu redko uveljavljamo, je gicidnih ter oljnih in mikrobioloških pripravkih priporočamo veliko puščanje robne vrste sadnih rastlin brez škropljenja. To je na primer porabo vode (sadovnjaki med 500 do 1500 l/ha, vinogradi med 300 koristno za naravne sovražnike uši (npr. krvava uš) in kaparjev (npr. in 900 l/ha). To ne velja, če gre za nanašanje na mokre rastline. Tudi ameriški, murvov in vejičasti kapar), pri čemer alternativnih virov hra- v ekoloških sadovnjakih skrbimo, da preprečujemo zanašanje broz-ne v naravi pri specifičnih sovražnikih ni veliko in se morajo v nasadu ge z območja nanosa ter da ne škropimo v vročem in vetrovnem ohraniti, premik škodljivca v nasad pa je majhen. vremenu. Pri večini pripravkov v delovanju ni razlike, če uporabimo standardne šobe (drobne kapljice) ali antidriftne šobe (velike ka- Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 17 8 KOMBINIRANJE UKREPA EKOLOŠKO KMETOVANJE (EK) Z ZAHTEVAMI OPERACIJ UKREPA KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNIH-PLAČIL (KOPOP) pljice). Uporaba slednjih se ne priporoča za zaključno škropljenje, 4. SAD_MEHZ: mehansko zatiranje plevela (pod drevesi) in ker se izrazito podaljša obdobje vidljivosti depozita nosilcev, kar je 5. SAD_POKT: pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano moteče pri prodaji sadja, in ne pri sredstvih, pri katerih stekanje ka-ledino. pljic povzroča ožiganje (npr. poletna olja in poletna uporaba žveple- noapnene brozge). Priporočamo, da neki pršilnik uporabljamo iz- Za sadjarje, ki niso vključeni v ekološko pridelavo, sta obvezni prvi ključno v ekoloških in ne hkrati v integriranih nasadih, ker obstaja dve zahtevi, za preostale tri se lahko odločijo po lastni izbiri. Izbirne velika možnost nedovoljenih ostankov zaradi premalo temeljitega zahteve je treba izpolnjevati na isti kmetijski površini kakor obvezni čiščenja pršilnika. Temeljito čiščenje je potrebno tudi pri menja- zahtevi, in sicer v enakem ali manjšem obsegu od obveznih zahtev. vanju škropljenja med različni sadnimi vrstami znotraj ekološke Vsaka zahteva je finančno ovrednotena. pridelave (vsi pripravki niso dovoljeni na vseh sadnih vrstah). Na meji vseh ekoloških sadovnjakov in vinogradov priporočamo gosto Ekološka pridelava v novem programskem obdobju do 2020 ni več sajenje nizkega, predvsem zimzelenega drevja in visokega grmovja del ukrepa KOPOP, vendar je nekatere zahteve operacij v okviru (npr. cipres, klekov, lovorikovcev, kalin, iglavcev), ki ga vzdržujemo ukrepa KOPOP mogoče medsebojno kombinirati. Spremljanje ško-kot urejeno gosto steno. S tem preprečimo zanašanje fitofarma- dljivcev, uporaba metode konfuzije in dezorientacije ter obdelava cevtskih sredstev iz okolice v naše nasade ter ustvarimo ekološke medvrstnega prostora s sejanjem različnih rastlin so ukrepi, ki jih niše za ptice in majhne sesalce. kot nadstandard lahko vključijo v tehnologijo tudi ekološki sadjarji. Kombinacije ukrepa EK z zahtevami operacije sadjarstva v okviru ukrepa KOPOP 8 KOMBINIRANJE PEK – intenzivni sadovnjaki EK – intenzivni sadovnjaki UKREPA EKOLOŠKO SAD_VABE Kombinacija je mogoča. Kombinacija je mogoča. KMETOVANJE (EK) Je že obvezna zahteva Je že obvezna zahteva SAD_EKGN Z ZAHTEVAMI v ekološki pridelavi sadja. v ekološki pridelavi sadja. OPERACIJ UKREPA SAD_KONF Kombinacija je mogoča. Kombinacija je mogoča. KMETIJSKO- Prepoved uporabe herbici- Prepoved uporabe herbici- SAD_MEHZ dov je že obvezna zahteva dov je že obvezna zahteva OKOLJSKO- v ekološki pridelavi sadja. v ekološki pridelavi sadja. SAD_POKT Kombinacija je mogoča. Kombinacija je mogoča. PODNEBNIH-PLAČIL (KOPOP) V letu 2015 smo po programu razvoja podeželja do leta 2020 začeli izvajati nov ukrep KOPOP, v katerega se pod predpisanimi pogoji lahko vključijo sadjarji. Na spletnih straneh ministrstva in agencije so objavljena tehnološka navodila za izpolnjevanje posameznih zahtev te operacije. http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/vsebine_na_vsto- pni_strani/zbirna_vloga_2015od_a_do_z/ Po uredbi ULRS št. 13/2015 z dne 27. 2. 2015 operacija sadjarstva vključuje pet zahtev: 1. SAD_VABE: uporaba feromonskih in lepljivih vab za spremljanje škodljivih organizmov; 2. SAD_EKGN: samo uporaba gnojil, ki so dovoljena v ekološki pridelavi; 3. SAD_KONF: uporaba metode konfuzije in dezorientacije; Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 18 9 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JABOLK 9 TEHNOLOGIJA Priporočene sorte: proti škrlupu odporne in tolerantne sorte (priloga). PRIDELAVE Priporočene razdalje sajenja: na podlagi M 9 ≥ 3,4 m x 1 m, odvisno od vrste tal, sorte, nagiba terena. EKOLOŠKIH Na MM 106, M 25 ≥ 4,5 m x ≥ 3 m, na sejancu 4–8 m x 3–7 m. JABOLK Gnojilna norma (pričakovani pridelek 40 t/ha) pri C-založenosti tal: 50 kg N, 15 kg P O in 60 kg K O; 2 5 2 opt. pH: 6–6,5; opt. količina org. snovi: 3–4 %. Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: v sušnih razmerah je priporočljivo kapljično namakanje od brstenja do konca intenzivne delitve celic (4 tedne po cvetenju), poleti le blažimo vročinski sušni stres. Dva tedna pred obiranjem ne namakamo. Po obiranju v oktobru namakamo le izjemoma ob suši. * ET: evapotranspiracija Slika: Lepo obarvana jabolka iz travniških sadovnjakov Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 19 9 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JABOLK OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev rastlin Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Od konca Zimska rez dreves, najprej Bakterijska Bakrovi pripravki BD 500 in zbirni odpadanja listja do na sortah, ki so najbolj obolenja, jablanov preparat (M. T.) začetka brstenja nagnjene k izmenični škrlup, jablanov po odpadanju rodnosti rak, gniloba listov Redno pregledovanje in koreninskega vratu popravilo ograje, nadzor in … Debla preganjanje srn in zajcev, premažemo nadzor in preganjanje s pasto za voluharjev in miši drevje. Higienski ukrepi: izrezovanje obolelih delov dreves in iznos iz nasada Konec zime, Okopavanje vrstnega pasu, dognojevanje z dušikom v organski obliki, količina prilagojena BD 500 takoj ko tla Kjer so debla razpokala, potrebno škropljenje popoldan omogočajo (niso Drobljenje vej z mulčarjem kladivarjem Zbirni preparat več zmrznjena ali (M. T.) po premokra) obdelavi tal/ mulčenju Predpomladansko Opazovanje nasadov, Jablanov škrlup, Bakrovi pripravki škropljenje pregled lesa glede zimskih bakterijska obolenja, (BBCH 00-09) jajčec uši, pršic jablanov rak, gniloba koreninskega vratu Pregled možne prisotnosti Gosenice pedicev, Škropljenje debla z oljnim Frutapon (4 %) krvave uši zimska jajčeca pripravkom in posutje z rdeče sadne pršice, bioapnom uši, kapar Stadij mišjega Preveriti napad jablanovega Jablanov cvetožer Raptol koncentrat ušesca do stadija cvetožera – vbodi v brste (20 l/ha) rožnatih popkov Prag škodljivosti: odvisen (BBCH 54–57) od cvetnega nastavka (10– 30 %) Kontrola prisotnosti: v jutranjih urah otresemo 100 vej na lovilno ponjavo, prag presežen: ulovljenih vsaj 20–30 hroščkov Postavljanje alkoholnih vab Vrtni zavrtač 8–10 vab/ha Pred cvetenjem – Izrezovanje poganjkov, Jablanov škrlup Bakrovi pripravki Čaj iz koprive od začetka okuženih s plesnijo za boljše brstenja do Mulčenje medvrstnega Jablanova Žveplovi pripravki fiziološko socvetij v stadiju prostora (mulčenje mlade pepelovka ravnotežje balona trave je dognojevanje NeemAzal – T/S rastlin (BBCH 54–59) z dušikom, mulčenje Mokaste, zelene uši, (0,15 %) stare, olesenele trave pršice, sadni listni je ustvarjanje trajnega duplinar Lepinox Plus humusa v tleh) (1 kg/ha) Gosenice sovk in Namestitev feromonskih pedicev Rak 3 razpršilcev za metodo (po napovedi (500 razpršilcev/ha) zbeganja proti jabolčnemu opazovalno- Isomate C TT zavijaču napovedovalne (500 razpršilcev/ha) službe za varstvo Exosex (25–30 rastlin) razpršilcev/ha) Jabolčni zavijač Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 20 9 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JABOLK OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev rastlin Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Stadij rožnatih Obešanje belih lepljivih Jabolčna grizlica 1 plošča/ha BD 501 popkov do plošč (prag ≤ 30 osebkov dopoldan balonskega stadija na ploščo) (BBCH 57–59) Dopolnilno obrezovanje dreves, ki bodo bujno cvetela, za zmanjšanje štev. socvetij/drevo Cvetenje Mulčenje cvetoče podrasti Škrlup Mycosin (12–15 kg/ha; Žveplovi pripravki (BBCH 60–69) Redčenje cvetja in plodičev, Hrušev ožig priporočljivo za sorte, škropljenje v polni cvet občutljive za škrlup in hrušev 1 vaba/ha Jablanova ožig, zaradi dviga odpornosti) Namestitev feromonskih pepelovka vab za spremljanje jabolčnega zavijača Jabolčni zavijač Po cvetenju Izrezovanje in Jablanov škrlup Mycosin (12–15 kg/ha) Bakrovi pripravki BD 501 (BBCH 71–73) odstranjevanje poganjkov, (100–150 g čistega dopoldan okuženih s pepelasto Jablanova Cutisan (4–5 kg/ha) bakra na ha) v tedenskih do Od oplodnje do plesnijo pepelovka tritedenskih debeline plodičev Quassia amara Žveplovi pripravki presledkih oreha odsvetovana Ročno redčenje plodičev Mrežavost plodov uporaba bakrovih vse od konca cvetenja Algovital Plus (3–5 l/ Raptol koncentrat Čaj iz njivske pripravkov (predvsem topaz) oziroma Bukov rilčkar skakač ha): krepitev odpornosti rastlin NeemAzal – T/S preslice ob takoj po junijskem Sadni listni duplinar, (suša, pozeba, toča); (0,15 %) deževju trebljenju. Listno mokasta jablanova učvrstitev listne povrhnjice, Aktiv (3 %) dognojevanje s kalcijevimi uš, zelena uš in pokožice plodov gnojili pršice Redno preverjanje zaradi Jabolčna grizlica voluharja Listne pegavosti, mušja pegavost in sajavost plodov Premer plodov Izrezovanje in Okužbe z glivami Mycosin (12–15 kg/ha) Žveplovi pripravki večji od 40 mm do odstranjevanje poganjkov, Marssonina premera polovice okuženih s pepelasto coronaria, Cutisan (4–5 kg/ha) Madex Max končne velikosti plesnijo Colletotrichum (50 ml/ha na 1 ploda in Gloeosporium; Equisetum Plus meter višine krošnje) (BBCH 74–75) Listno dognojevanje s mušja pegavost in (4 l/ha) Carpovirusine (1 l/ kalcijevimi gnojili sajavost plodov, ha) jablanov škrlup Mulčenje medvrstnega Lepinox Plus prostora (mulčenje mlade Mrežavost plodov (1 kg/ha) trave je dognojevanje z dušikom, mulčenje Pršice prelke, pršice stare, olesenele trave šiškarice je ustvarjanje trajnega Jablanova humusa v tleh; če je v pepelovka nasadu voluhar, je potrebno redno mulčenje) Jabolčni zavijač Zavijači lupine sadja Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 21 9 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JABOLK OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev rastlin Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Od 5 tednov po Junijska rez: nižanje vrhov, Okužbe z glivami Mycosin (12–15 kg/ha) BD 501 dopol- cvetenju do konca odvajanje vrhov na nižje Marssonina corona- Žveplovi pripravki dan junija ležeče rodne poganjke, ria, Gloeosporium v tedenskih do mandanje poganjkov, sp., listne pegavosti, Cutisan (4–5 kg/ha) tri-tedenskih prikrajševanje dolgih vej, mušja pegavost in Equisetum Plus presledkih redčenje krošnje sajavost plodov, (4 l/ha) Madex Max Ročno redčenje plodičev jablanov škrlup Algovital Plus (50 ml/ha na 1 Čaj iz njivske Redna obdelava tal v vr- (3–5 l/ha) meter višine kroš- preslice ob stnem prostoru, predvsem Mrežavost plodov nje) Carpovirusine Algo-Plasmin deževju ob suši (1 l/ha) (3–4 kg/ha): krepitev Pršice prelke, pršice odpornosti rastlin (stresne šiškarice razmere) Lepinox Plus Jablanova pepe- Biofa kalijevo vodno steklo (1 kg/ha) lovka (5 l/ha): krepitev odpornosti (spodbujanje čvrstejšega Jabolčni zavijač celičnega tkiva) Kalijevo milo (cocana): kre- pitev odpornosti rastlin Zavijači lupine sadja proti bolšicam, povzroči- teljem skladiščnih bolezni (mušja pegavost, sajavost in pepelasta plesen) Prev-B2: krepitev odpor- nosti rastlin (listne uši in pepelasta plesen) Avgust Upogibanje poganjkov, Listne pegavosti, Mycosin BD 501 dopol- daljših od 60 cm jablanov škrlup, (12–15 kg/ha) dan ali popol- mušja pegavost in dan (odvisno sajavost plodov od zgodnosti sorte) Listne pegavosti, mušja pegavost in sajavost plodov Pršice prelke, pršice Equisetum Plus Žveplovi pripravki šiškarice (4 l/ha) Jablanova pepe- lovka Lepinox Plus (1 kg/ha) Zavijači lupine sadja September, oktober Obiranje plodov, natančno določanje rokov obiranja glede na način prodaje, trajanja skladiščenja BD 501 Priprava plodov za skladiščenje popoldan (pred obiranjem) Občasna uporaba pripravka Cocana Gnojenje na podlagi gnojilnega načrta, obdelava pod drevesi Oktober Rez dreves, predvsem bujnih Po obiranju BD Odstranjevanje okuženih poganjkov, propadlih dreves, vseh plodov 500 in zbirni preparat (M. T.) Zgrabljanje listja izpod dreves in mulčenje za hitrejšo raz- Preverjanje voluharja gradnjo listja Gnojenje z zrelim BD-kom- postom; BD 500 Za ekološko in biodinamično pridelavo jabolk se priporočajo pred- vsem sorte, ki so odporne proti jablanovemu škrlupu (Venturia ina- equalis) oziroma vsaj tolerantne. Takih sort je v zadnjem času na trgu precej, v nadaljevanju so v preglednici predstavljene tiste, ki so vključene v naš zadnji sadni izbor (Sadni izbor za Slovenijo 2014). Sorte si sledijo po času zorenja. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 22 9 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JABOLK Preglednica 2: Sorte za ekološko in biodinamično pridelavo jabolk ter njihove lastnosti Sorta Starševski par Čas zorenja glede Barva plodov Prevladujoč okus Tolerantnost/ Skladiščna (v oklepaju so sorte na standardno plodov odpornost sorte sposobnost navedeni nekateri sorto (sladek, kisel) glede jablanovega različki izhodiščne zlati delišesº škrlupa sorte) Piros (Helios x apollo) – 45 dni Rumena z rdečimi progami Sladko kisel Tolerantna Slaba Nela (Prima x krasava) – 40 dni Rumeno rdeča Kisel Odporna Slaba Collina (Priscilla x elstar) – 35 dni Rumeno rdeča Sladko kisel Odporna Dobra (Gala x nosilec Gaia* odpornosti proti – 29 dni Rdeča Sladek Odporna Dobra škrlupu) Sansa (Gala x akane) – 28 dni Rumeno rdeča Sladek Tolerantna Dobra (Gala x nosilec Gemini odpornosti proti – 23 dni Rubinasto rdeča Sladek Odporna Dobra škrlupu) Santana* (Elstar x priscilla) – 15 dni Rumeno rdeča Sladko kisel Odporna Dobra Merkur* (Topaz x rajka) – 15 dni Škrlatno rdeča Sladek Odporna Dobra Coop 39* (PRI 669-205 X Crimson Crisp® PCFW2-134) – 10 dni Karminasto rdeča Sladko kisel Odporna Zelo dobra (Reneta x nosilec Civren Rene® odpornosti proti – 10 dni Rumena s precej škrlupu) rjavosti Sladko kisel Odporna Dobra (Granny smith Smeralda* x nosilec odpornosti proti – 10 dni Zeleno rumena Kislo sladek Odporna Zelo dobra škrlupu) Dalinbel* Antares® (Dalinbel 16, (Elstar x X 3191) – 8 dni Rumeno rdeča (rožnata) Sladko kisel Odporna Dobra Dalinbel 48) CIVG 198* Modi® (Liberty x gala) – 8 dni Škrlatno rdeča Sladko kisel Odporna Zelo dobra CIV 323* Isaaq® ? – 5 dni Temno rdeča Kislo sladek Odporna Odlična Ariwa* (Zlati delišes x A 849/5) – 3 dni Rumeno rdeča Kislo sladek Odporna Zelo dobra Pinova* (Dalinip, Roho (Zlati delišes x 3615 Evelina®) clivia) – 3 dni Rumeno rdeča Sladek Tolerantna Dobra Sirius* (Zlati delišes x topaz) – 2 dni Zeleno rumena Kislo sladek Odporna Dobra Opal* (Zlati delišes x topaz) 0 dni Zeleno rumena, rahlo rdečkasta Kislo sladek Odporna Zelo dobra Orion* (Zlati delišes x otava) 0 dni Zeleno rumena, rahlo rdečkasta Sladko kisel Odporna Dobra Pilot (Clivia x undine) + 2 dni Rumeno oranžna Sladko kisel Tolerantna Zelo dobra Ecolette (Elstar x prima) + 5 dni Rumeno rdeča Sladko kisel Odporna Dobra Topaz* (Red Topaz) (Rubin x vanda) + 5 dni Rumeno rdeča Kisel Odporna Dobra Rajka* (Šampion x kafka) + 5 dni Rumeno rdeča Sladko kisel Odporna Dobra Delfloga* (Florina x royal Delbardivine® gala) + 7 dni Rdeča Kislo sladek Odporna Dobra Rumena z Karneval* (Vanda x cripps pink) + 7 dni razmazanimi Kisel Odporna Zelo dobra rdečimi progami Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 23 9 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JABOLK Sorta Starševski par Čas zorenja glede Barva plodov Prevladujoč okus Tolerantnost/ Skladiščna (v oklepaju so sorte na standardno plodov odpornost sorte sposobnost navedeni nekateri sorto (sladek, kisel) glede jablanovega različki izhodiščne zlati delišesº škrlupa sorte) Florina (Jonatan x 612-1) + 10 dni Škrlatno rdeča Kislo sladek Odporna Dobra Primiera* (Zlati delišes x coop 17) + 10 dni Zeleno rumena Sladek Odporna Dobra Golden orange* (PRI 1956-6 x Ed Gould golden) + 10 dni Rumeno oranžna Sladek Odporna Dobra Luna* (Zlati delišes x topaz) + 10 dni Rumena Sladko kisel Odporna Zelo dobra (Fuji x nosilec Fujion* odpornosti proti + 22 dni Rdeča Sladek Odporna Odlična škrlupu) Coop 38* (Zlati delišes x Goldrush® coop 17) + 25 dni Zeleno rumena Sladek Odporna Odlična º Jablanova sorta zlati delišes v dolgoletnem povprečju zori v osrednji Sloveniji med 15. in 20. septembrom. * Zavarovanje sorte kot avtorskega dela na ravni EU pri CPVO (Community Plant Variety Office). Pri tem gre za zavarovanje pravic žlahtnitelja ali njegovega zastopnika, ki s tem pridobi izključno pravico do razmnoževanja sorte. ® Blagovna znamka oziroma tržno ime sorte. Pod tem imenom je narejen trženjski prijem in razpoznavnost sorte. Skladiščna sposobnost v navadnih razmerah skladiščenja (T = 3–4 ºC, relativna vlaga 95 %) slaba plodovi zdržijo v dobri kondiciji in primerno čvrsti 1 mesec dobra plodovi zdržijo v dobri kondiciji in primerno čvrsti 2–3 mesece zelo dobra plodovi zdržijo v dobri kondiciji in primerno čvrsti 4–6 mesecev odlična plodovi zdržijo v dobri kondiciji in primerno čvrsti več kot 6 mesecev Način določanja zrelosti plodov jabolk 1. Osnovni pripomoček za določanje zrelosti plodov je škrobni preizkus z 0,1 molarne raztopine jodovice. Temelji na barvni reakciji škroba z jodom, po kateri pride do temno modrega, skoraj črnega obarvanja. Plodove (najmanj 10) prečno razreže- mo in rezno ploskev potopimo v jodovico. Počakamo najmanj 1 minuto in spremljamo reakcijo. Če so plodovi povsem temno obarvani, pretvorbe škroba v sladkor še ni bilo. Taki plodovi dobijo škrobno vrednost 1. Če ni bilo nobenega obarvanja, se je ves škrob že pretvoril v sladkor. Taki plodovi dobijo vrednost 10. Čas obiranja je za vsako sorto specifičen in je mogoč med obema navedenima skrajnostma. 2. Nadgradnja škrobnega preizkusa je Streifov indeks, imenovan tudi indeks zrelosti. Vključuje te parametre: trdoto plodov (kg/ cm2), škrobno vrednost (1–10) in vsebnost suhe snovi (ºBrix). Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količ- nik, pri katerem je v števcu trdota, v imenovalcu pa zmnožek suhe snovi in škrobne vrednosti [T/(S. S. x Š. V.)]. T trdota (kg/cm2) S. S. suha snov (°Brix) Š. V. škrobna vrednost (1–10) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 24 10 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH HRUŠK 10 TEHNOLOGIJA Priporočene sorte: junijska lepotica, uta, konferans, druardova, harow sweeth. PRIDELAVE Priporočene razdalje sajenja: na podlagi kutina MA 3,5–4 m x 1 m, na sejancu 4–8 m x 3–7 m. EKOLOŠKIH Gnojilna norma (pričakovani pridelek 30 t/ha) pri C-založenosti tal: 50 kg N, HRUŠK 15 kg P O in 60 kg K O; 2 5 2 opt. pH: 6–6,5; opt. količina org. snovi: 3–4 %. Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: v sušnih razmerah je priporočljivo kapljično namakanje od brstenja do konca intenzivne delitve celic (4 tedne po cvetenju), poleti le blažimo vročinski sušni stres. Dva tedna pred obiranjem ne namakamo. Po obiranju v oktobru namakamo le izjemoma ob suši. * ET: evapotranspiracija Slika: Fenofaza pri hruški Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 25 10 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH HRUŠK OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Od konca odpadanja Zimska rez dreves, Hrušev škrlup, rak, V jeseni se lahko celot- Bakrovi pripravki BD 500 in zbirni listja do začetka najprej na sortah, ki gniloba koreninskega na debla premažejo z preparat (M. T.) po brstenja so najbolj nagnjene vratu … apnom. odpadanju listov k izmenični rodnosti Redno pregledo- Premazovanje debel vanje in popravilo s pasto za sadno ograje, nadzor in Zimska jajčeca hru- drevje ali škropljenje preganjanje srn in ševe rjaste pršice in celih dreves zajcev, nadzor in hruševe listne pršice preganjanje voluhar- jev in miši Higienski ukrepi: izrezovanje obolelih delov krošnje Konec zime, takoj ko Okopavanje vrstnega pasu, dognojevanje z dušikom v organski obliki glede na bujnost in BD 500 popoldan tla omogočajo (niso pridelek Zbirni preparat več zmrznjena ali Kjer so debla razpokala, njihovo škropljenje (M. T.) po obdelavi zasičena z vodo) Drobljenje vej z mulčarjem kladivarjem tal/mulčenju Nabrekanje listnih Opazovanje nasa- Hrušev škrlup, bakte- Bakrovi pripravki brstov dov, pregled lesa rijska obolenja, rak, (BBCH 01–03) glede zimskih jajčec gniloba koreninskega uši, pršic vratu Nabrekanje cvetnih brstov Priprava visečih lončkov kot zatočišč (BBCH 51–53) za strigalice Gosenice pedicev, Debla škropiti z oljnim Frutapon (4 %) zimska jajčeca hru- pripravkom in posuti z Raptol koncentrat Nabrekanje listnih ševe rjaste pršice in bioapnom brstov (20 l/ha) hruševe listne pršice, (BBCH 01–03) rdeče sadne pršice, Nabrekanje cvetnih kaparji brstov Hrošči rilčkarji Cutisan (20–30 kg/ha) (BBCH 51–53) Hruševe bolšice Stadij mišjega ušesa Hrušev škrlup Bakrovi pripravki do stadija rožnatih Hruševa rja popkov (BBCH 54–57) Hruševa bolšica Cutisan (20–30 kg/ ha) Pred cvetenjem Mulčenje medvr- Hrušev škrlup Bakrovi pripravki BD 501 dopoldan (BBCH 54–59) stnega prostora (mulčenje mlade tra- ve je dognojevanje z Pršice, jablanova Žveplovi pripravki dušikom, mulčenje pepelovka stare, olesenele trave je ustvarjanje Pedici, sovke trajnega humusa v tleh) Namestitev fero- Exosex monskih razpršilcev Jabolčni zavijač (25–30 razpršilcev/ za metodo zbeganja Cutisan (20–30 kg/ha) ha) proti jabolčnemu Hruševa bolšica zavijaču Zavijači lupine sadja Lepinox Plus (1 kg/ ha) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 26 10 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH HRUŠK OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Cvetenje Mulčenje cvetoče Hrušev škrlup Mycosin (12–15 kg/ha; podrasti Hrušev ožig priporočeno za sorte, občutljive za škrlup in hrušev ožig, zaradi dviga Pršice odpornosti) Žveplovi pripravki Jablanova pepelovka Kaparji Po cvetenju Izobešanje belih Hrušev škrlup Mycosin (12–15 kg/ha) Bakrovi pripravki BD 501 dopoldan (BBCH 71–73) lepljivih plošč (100–150 g čistega Čaj iz njivske (150/ha) bakra na ha) Jablanova pepelovka preslice ob večjem Žveplovi pripravki deževju Cutisana (4–5 kg/ha) Listne pegavosti, Po cvetenju mušja pegavost in Izrezovanje in sajavost plodov (BBCH 71–73) odstranjevanje Cutisan poganjkov, okuženih (20 kg/ha + 2 l olja) s pepelasto plesnijo Mrežavost plodov in bolšico Quassia amara Hruševa bolšica Algovital Plus NAMAKANJE v Hruševa grizlica (3–5 l/ha): krepitev skladu z ET* in odpornosti rastlin (suša, tenziometričnimi Mokaste, zelene pozeba, toča); učvrsti- meritvami uši, pršice, hruševa tev listne povrhnjice, bolšica pokožice plodov Madex Max (50 ml/ ha na 1 meter višine Jabolčni zavijač krošnje) Hrušev zavijač Od 5 tednov po cvete- Junijska rez: nižanje Hrušev škrlup Mycosin (12–15 kg/ha) Bakrovi pripravki BD 501 dopoldan nju do konca junija vrhov, odvajanje (100–150 g čistega Čaj iz njivske vrhov na nižje ležeče bakra na ha) preslice ob večjem rodne poganjke, Equisetum Plus (4 l/ha) deževju mandanje poganj- kov, prikrajševanje Žveplovi pripravki Pršice prelke, pršice Cutisan (4–5 kg/ha) dolgih vej, redčenje šiškarice krošnje Jablanova pepelovka Algovital Plus Ročno redčenje plodičev (3–5 l/ha) Listne pegavosti, Redna obdelava tal mušja pegavost in v vrstnem prostoru, sajavost plodov Algo-Plasmin predvsem ob suši (3–4 kg/ha): krepitev odpornosti rastlin Mrežavost plodov (v stresnih razmerah) Madex Max (50 ml/ Jabolčni zavijač ha na 1 meter višine Kalijevo vodno steklo (5 Hrušev zavijač krošnje) Od 5 tednov po cvete- l/ha): nju do konca junija krepitev odpornosti Lepinox Plus (1 kg/ (s spodbujanjem čvrstej- ha) Zavijači lupine sadja šega celičnega tkiva …) Cocana kalijevo milo: krepitev odpornosti rastlin proti bolšicam, povzročiteljem skladi- ščnih bolezni (muš- ja pegavost, sajavost in pepelasta plesen) Prev-B2: krepitev odpor- nosti rastlin proti listnim ušem in pepelasti plesni Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 27 10 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH HRUŠK OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Avgust Upogibanje po- Listne pegavosti, Mycosin (12–15 kg/ha) Bakrovi pripravki BD 501 dopoldan ali ganjkov, daljših od jablanov škrlup, (100–150 g čistega popoldan (odvisno 60 cm mušja pegavost in bakra na ha) od zgodnosti sorte) Namakanje sajavost plodov Lepinox Plus (1 kg/ Zavijači lupine sadja ha) Pršice prelke, pršice Žveplovi pripravki šiškarice Jablanova pepelovka Listne pegavosti, mušja pegavost in sajavost plodov Avgust–september Obiranje plodov, Skladiščne bolezni BD 501 popoldan natančno določanje rokov obiranja glede na način prodaje, trajanja skladiščenja Avgust–september Priprava plodov za skladiščenje Druga polovica Rez vrhov pri bujnih Pršica šiškarica Žveplovi pripravki septembra drevesih Odstranjevanje in iznos iz nasada poškodovanih in obolelih plodov Konec septembra Uporaba organskih Glivične bolezni Bakrovi pripravki Po obiranju BD 500 gnojil (1/2 N + druga in zbirni preparat hranila glede na (M. T.) za hitrejšo odvzem in gnojilni razgradnjo listja nasvet) Zgrabljanje listja izpod krošenj in mulčenje Ko odpade 2/3 listov, uporaba bakra (škrlup, higienski ukrep) Oktober Zgrabljanje listja Razni povzročitelji Bakrovi pripravki Gnojenje z zrelim izpod krošenj in bolezni lesa (škroplje- BD-kompostom; mulčenje nje debel) BD 500 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 28 10 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH HRUŠK Način določanja zrelosti plodov hrušk 1. Osnovni pripomoček za določanje zrelosti plodov je škrobni preizkus z 0,1 molarne raztopine jodovice. Temelji na barvni reakciji škroba z jodom, po kateri pride do temno modrega, skoraj črnega obarvanja. Plodove (najmanj 10) prečno razreže- mo in rezno ploskev potopimo v jodovico. Počakamo najmanj 1 minuto in spremljamo reakcijo. Če so plodovi obarvani povsem temno, pretvorbe škroba v sladkor še ni bilo. Taki plodovi dobijo škrobno vrednost 1. Če ni bilo nobenega obarvanja, se je ves škrob že pretvoril v sladkor. Taki plodovi dobijo vrednost 10. Čas obiranja je za vsako sorto specifičen in je mogoč med obema navedenima skrajnostma. 2. Nadgradnja škrobnega preizkusa je Streifov indeks, imenovan tudi indeks zrelosti. Vključuje te parametre: trdoto plodov (kg/ cm2), škrobno vrednost (1–10) in vsebnost suhe snovi (ºBrix). Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količ- nik, pri katerem je v števcu trdota, v imenovalcu pa zmnožek suhe snovi in škrobne vrednosti [T/(S. S. x Š. V.)]. T trdota (kg/cm2) S. S. suha snov (°Brix) Š. V. škrobna vrednost (1–10) OKVIRNI ROKI ZORENJA: junijska lepotica (– 50 dni) konferans (+ 25 dni) harrow sweet (+ 33 dni) uta (+ 35 dni) druardova (+ 50 dni) V oklepaju je naveden čas zorenja glede na sorto viljamovka, ki v osrednji Sloveniji v dolgoletnem povprečju zori med 20. in 25. avgustom. Razen sorte junijska lepotica so druge štiri sorte hrušk zimske ter so namenjene skladiščenju in poznejši porabi. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 29 11 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH BRESKEV 11 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: sadimo na zračne sadjarske lege, odcedna PRIDELAVE in deviška tla. Ne sadimo na vlažne in zaprte lege. Primernost za ekološko pridelavo je odvisna od izbire lege in sorte. EKOLOŠKIH Odporne sorte: odpornih sort ni. Breskve so primernejše od nektarin (Sadni BRESKEV izbor za Slovenijo 2014). Razdalje sajenja: do 5 m med vrstami in do 3 m v vrsti. Gnojilna norma pri C-založenosti tal in predvidenem pridelku 20 t/ha: 100 kg N, 15 kg P O in 55 kg K O. 2 5 2 Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: od cvetenja do zorenja plodov omogoča primerno kakovost plodov in vegetativno rast, po obiranju pa primerno kondicijo drevesa, ki je potrebna za rodnost v prihodnjem letu. Slika: Breskev na drevesu Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 30 11 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH BRESKEV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Pozimi Pregledovanje ograje Spremljanje divjadi v sadovnjaku in sana- Divjad cija škode Konec zime, ko tla Uporaba organskih gnojil (2/3 predvidene letne količine) BD 500 popoldan niso več zmrznjena ali Zbirni preparat premokra (M. T.) Zgodaj spomladi, Rahljanje tal (pazimo, da ne zadenemo ob debla) mirovanje (BBCH 00) Nabrekanje brstov Murvov kapar Frutapon (3 %) (BBH 01–03) Pred odganjanjem Bolšice (prenašalke Cutisan (BBCH 04–09) ESFY) (20–30 kg/ha) Razpiranje konic Breskova kodravost Bakrovi pripravki luskolistov na brstih Bakterijska obolenja – viden zelen listni vršiček Listna luknjičavost Kumulus DF (4 kg/ha) koščičarjev (BBCH 10–19) Breskov škrlup Breskova pepelovka Žveplovi pripravki Konec mirovanja Gojitvena rez (prva leta po sajenju) Konec mirovanja Zimska rez (rodni nasadi) Po rezi Odvoz in sežig obole- Breskova kodravost Mycosin Bakrovi pripravki Razvoj poganjkov lih vej (12–15 kg/ha) (BBCH 31–39) Drobljenje porezanih zdravih vej Pred cvetenjem Mulčenje trave Breskova kodravost Mycosin Bakrovi pripravki (BBCH 51–59) (12–15 kg/ha) Breskova pepelovka Žveplovi pripravki Namestitev fero- Breskov zavijač monskih razpršilcev za metodo zbeganja Cvetenje Cvetna monilija BD 507 (baldrijan) (BBCH 61–65) ob napovedanih nizkih T Konec cvetenja Odrežemo okužene Cvetna monilija (BBCH 69) poganjke in jih odstra- nimo iz nasada Resarji (nektarine) Breskov zavijač in Namestitev fero- molj monskih vab za spremljanje zavijača in molja Po cvetenju Dušik v organski obliki Pršice Foliarno N, Ca, Mg Žveplovi pripravki (BBCH 71) Listne uši Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 31 11 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH BRESKEV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Po cvetenju in ko mine Korekcijska rez rodnih nasadov nevarnost spomladan- ske pozebe (tudi na Primorskem) Po rezi Odvoz in sežig obole- Breskov škrlup Uporaba mikroele- BD 500 in zbirni (BBCH 72) lih vej mentov preparat (M. T.) Po rezi Breskova pepelovka Žveplovi pripravki po vsaki obdelavi tal/mulčenju (BBCH 72) Drobljenje zdravih porezanih vej in me- hanska obdelava pasu Sadna gniloba pod krošnjami Breskov zavijač in Lepinox Plus (1 kg/ha) Spremljanje zavijača molj in molja (prag: 10 metuljev na vabo/ teden) Majhni plodiči Dušik v organski obliki Breskov škrlup in Žveplovi pripravki BD 501 dopoldan (okoli 20 mm) pepelovka v tedenskih do (BBCH 73) tritedenskih pres- Sadna gniloba ledkih Spremljanje zavijača Lepinox Plus (1 kg/ha) in molja (pri metodi Breskov zavijač in zbeganja je prag 1 me- molj tulj na kontrolni vabi; brez metode zbeganja je prag 10 metuljev na vabo/teden) Dopolnitev fero- monskih razpršilcev za metodo zbeganja (če je ulov na kontro- lno feromonsko vabo velik) Po naravnem treblje- Ročno redčenje plodičev nju (plodiči okoli 20 mm) (BBCH 75) Pred zorenjem Odstranjevanje od- Sadna gniloba Foliarno P in K BD 501 popoldan (BBBCH 81~) večnih bohotivk (po- v tedenskih pres- večevanje zračnosti ledkih krošnje) Spremljanje zavijača Breskov zavijač in Lepinox Plus (1 kg/ha) in molja (pri metodi molj zbeganja je prag 1 me- tulj na kontrolni vabi; brez metode zbeganja je prag 10 metuljev na vabo/teden) Pred zorenjem Laser (0,3 L/ha) (* po (BBBCH 81~) Obešanje lovilnih pasti Plodova vinska dovoljenju UVHVVR za (200 vab/ha) mušica nujne primere) Pokrivanje dreves s protiinsektno mrežo Mulčenje trave in odstranjevanje rastja pod krošnjami Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 32 11 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH BRESKEV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Zorenje plodov Odstranjevanje Plodova monilija Po potrebi uporaba (BBCH 87~) okuženih plodov in vej Sadna gniloba čaja iz njivske iz nasada preslice Dosledno obiranje, od- stranitev iz nasada in sežig ali globok zakop okuženih plodov Po obiranju Pobiranje plošč, vab in Foliarno P in K BD 501 za boljše razpršilcev dozorevanje lesa Glavna rez (ne sme se odstraniti več kot 50 % listne mase!) Po rezi Zamazovanje večjih reznih ploskev Odvoz in sežig obolelih vej Drobljenje porezanih zdravih poganjkov September Mulčenje trave Konec septembra Uporaba organskih gnojil (1/3 predvidene letne količine) BD 500 in zbirni (celinski del preparat (M.T.) Slovenije) Sredina oktobra (Primorska) Začetek odpadanja Bakterijski ožig košči- Bakrovi pripravki listov (oktober) čarjev Listna luknjičavost koščičarjev Preprečevanje Beljenje debel in nastajanja razpok in Apneni belež debelejših vej razkuževanje Konec odpadanja Bakterijska obolenja Bakrovi pripravki Gnojenje z zrelim listov (konec oktobra Listna luknjičavost BD-kompostom v celinskem delu koščičarjev BD 500 in zbirni Slovenije, preparat (M. T.) na Primorskem novembra) Določanje zrelosti: zrelost določamo breskvam po sortno razviti barvi kožice, predvsem po spremembi osnovne barve iz zelene proti rumeni, po razvitem okusu in primerni trdoti plodov. Skladiščne sposobnosti: do 2 tedna v hladilnici. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 33 12 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MARELIC 12 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: za ekološko pridelavo marelic so primerne PRIDELAVE le nepozebne, prevetrene in zračne lege ter deviška, odcedna zemljišča. Pot- rebna je skrb za umirjeno rast dreves. EKOLOŠKIH Primernost za ekološko pridelavo: da, vendar le na izbranih legah. MARELIC Odporne sorte: odpornih sort ni. Le za izbrane lege na Primorskem so primer- ne sorte z zgodnjim cvetenjem, za druga območja pa je treba v izognitev poze- bi izbirati le sorte, ki pozno brstijo in cvetijo (Sadni izbor za Slovenijo 2014). Razdalje sajenja: do 5 m med vrstami in do 3 m v vrsti. Gnojilna norma pri C-založenosti tal in pričakovanem pridelku 20 t/ha: 50 kg N, 25 kg P O in 75 kg K O. 2 5 2 Marelica sušo dobro prenaša. Slika: Marelice na drevesu Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 34 12 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MARELIC OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Pozimi Pregledovanje ograje Spremljanje divjadi Divjad v sadovnjaku in sanacija škode Konec zime, ko tla Uporaba organskih gnojil (2/3 predvidene letne količine) BD 500 popoldan niso več zmrznjena ali Zbirni preparat premokra (M. T.) Zgodaj spomladi, Rahljanje tal (pazimo, da ne poškodujemo debel) mirovanje (BBCH 00) Nabrekanje brstov Bolšice Cutisan (BBH 01–03) (prenašalke ESFY) (20–30 kg/ha) Razpiranje konic Listna luknjičavost Bakrovi pripravki luskolistov na brstih koščičarjev Kumulus DF (4 kg/ha) – viden zelen listni vršiček Breskov škrlup (BBCH 10–19) Marelična pepelovka Žveplovi pripravki Od nabrekanja brstov Gosenice pedicev in do cvetenja listnih zavrtačev (BBCH 01–59) Konec mirovanja Gojitvena rez mladih dreves (Primorska) Korekcijska rez rodnih nasadov (v daljšem obdobju suhega vremena) Razpiranje poganjkov Po rezi Zamazovanje ran BD 500 in zbirni Razvoj poganjkov Odvoz in sežig obolelih vej preparat (M. T.) (BBCH 31–39) Drobljenje porezanih zdravih vej po vsaki obdelavi tal/mulčenju Pred cvetenjem Mulčenje cvetoče Marelična pepelovka Žveplovi pripravki (BBCH 51–59) podrasti Sadni zavijač, breskov zavijač Začetek cvetenja Cvetna monilija Serenade ASO (8 l/ha) BD 507 (baldrijan) (odprtih 30 % cvetov) ob napovedanih (BBCH 63–65) nizkih T Cvetenje Cvetna monilija Serenade ASO (8 l/ha) (odprtih 60 % cvetov oziroma pred Breskov zavijač in napovedanim dežjem) molj (BBCH 66) Po cvetenju Izrezovanje in uničenje Cvetna monilija Dodajanje Serenade ASO (8 l/ha) BD 501 dopoldan (BBCH 71) okuženih vejic mikroelementov v tedenskih do Breskov škrlup tritedenskih Korekcijska rez rodnih Breskova pepelovka Žveplovi pripravki presledkih nasadov Pršice Po potrebi čaj Uši iz njivske preslice (deževje) Po rezi Zamazovanje ran Breskov zavijač in (BBCH 72) molj Odvoz in sežig obolelih vej Drobljenje porezanih zdravih vej Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 35 12 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MARELIC OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Maj Izrezovanje bohotivk Dodajanje BD 500 in zbirni mikroelementov preparat (M. T.) po Mulčenje trave in vsaki obdelavi tal/ rahljanje tal mulčenju Majhni plodiči Ročno redčenje Sadna gniloba Serenade ASO (8 l/ha) BD 501 dopoldan (premer 20–30 mm) plodičev v tedenskih (BBCH 73~) Breskov škrlup do tritedenskih Breskova pepelovka Žveplovi pripravki presledkih Breskov zavijač in molj Pred zorenjem Sadna gniloba Serenade ASO (8 l/ha) BD 501 popoldan (BBBCH 81~) Obešanje lovilnih pasti v tedenskih (200 vab/ha) Plodova vinska Laser (0,3 l/ha) presledkih Pokrivanje dreves mušica (* po dovoljenju s protiinsektno mrežo UVHVVR Po potrebi uporaba za nujne primere) čaja iz njivske Breskov zavijač in preslice molj Zorenje plodov Dosledno obiranje in Plodova monilija Serenade ASO (8 l/ha) BD 501 popoldan (BBCH 87~) uničenje gnilih plodov Sadna gniloba v tedenskih zunaj nasada presledkih Po obiranju Pobiranje plošč in vab Rez (v daljšem obdobju suhega in vročega vremena) Po rezi Odvoz in sežig obolelih vej BD 501 za boljše dozorevanje lesa Drobljenje odrezanih zdravih vej Če so listi predčasno Grabljenje listov in Bakterijski ožig Bakrovi pripravki odpadli zaradi okužb odstranitev iz nasada koščičarjev Listna luknjičavost koščičarjev September Mulčenje trave Konec septembra Uporaba organskih gnojil (1/3 predvidene letne količine) BD 500 in zbirni (notranjost Slovenije) preparat (M. T.) Sredina oktobra Uporaba organskih gnojil (1/3 predvidene letne količine) BD 500 in zbirni (Primorska) preparat (M. T.) Preden nastopi prvi Ovijanje debel z Mali zimski pedic mraz lepljivim trakom (če je potrebno) Začetek odpadanja Bakterijski ožig Bakrovi pripravki Gnojenje z zrelim listov (oktober) koščičarjev BD-kompostom Listna luknjičavost BD 500 in zbirni koščičarjev preparat (M. T.) Beljenje debel in Preprečevanje Apneni belež Premazovanje debelejših vej nastajanja razpok in debel s pasto za razkuževanje sadno drevje ali škropljenje celih dreves Določanje zrelosti: določamo jo po sortno razviti barvi mesa, barvi kožice in okusu. Skladiščne sposobnosti: do 2 tedna v hladilnici. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 36 13 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ČEŠENJ (IN VIŠENJ) 13 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: za ekološko pridelavo češenj izberemo le PRIDELAVE najboljše sadjarske lege s primerno mikroklimo in najboljša tla, še posebno ob uporabi šibkih podlag. Sadimo na deviška tla in ne v bližino gozda. Češenj tudi ne sadimo na slabo odcedna, slabo propustna tla ali tla z visoko podtalnico. EKOLOŠKIH Primernost za ekološko pridelavo je zagotovljena s primerno sortno sestavo in tehnologijo. S pridelavo češenj pod folijo od cvetenja do obiranja se značilno ČEŠENJ zmanjša razvoj gnilobe in pokanje plodov. Taka pridelava je mogoča na drevesih šibke rasti in z urejenim namakanjem. Za pridelavo češenj brez folije in brez namakanja so primerne srednje bujne in bujne podlage. (IN VIŠENJ) Odporne sorte: odpornih sort ni. Nekatere so bolj, druge pa manj občutljive za pokanje plodov, glivične okužbe ali spomladansko pozebo. Sort, ki bi imele združene le pozitivne lastnosti, ni. Zgodnje sorte češenj (do 4. češnjevega tedna ali sorte, ki zorijo do 12 dni po sorti burlat; z oznako do + 12) se napadu češnjeve muhe večinoma izognejo (Sadni izbor za Slovenijo 2014). Češnje so za cvetno gnilobo in češnjevo listno pegavost manj občutljive kakor višnje. Razdalje sajenja: do 5 m med vrstami in do 2,5 m v vrsti (šibke podlage) ter do 7 m med vrstami in do 6 m v vrsti (bujne podlage). Gnojilna norma pri C-založenosti tal in predvidenem pridelku 12 t/ha: 100 kg N, 20 kg P O in 50 kg K O (šibke podlage). 2 5 2 Za češnje na bujni podlagi je gnojilna norma pri istih pogojih: 60 kg N, 20 kg P O in 50 kg K O. 2 5 2 Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: namakanje nasada češenj, pokritega s folijo, je nujno vsaj takrat, ko je folija razprta, oz. vso rastno dobo. Češnje so za pomanjkanje vode še posebno občutljive od cvetenja do konca junija. Stalna oskrba z vodo od cvetenja do zorenja zmanjšuje pokanje plodov. Namakanje češenj tudi po obiranju omogoča primerno kondicijo drevesa, ki je potrebna za rodnost v prihodnjem letu. Drevesa, cepljena na bujne podlage, pomanjkanje vode v tleh bolje prenašajo kakor drevesa na šibkejših podlagah. Slika: Češnje na drevesu Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 37 13 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ČEŠENJ (IN VIŠENJ) OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Pozimi Pregledovanje ograje Spremljanje divjadi Divjad v sadovnjaku in sanaci- ja škode Konec zime, ko tla Uporaba organskih gnojil (2/3 predvidene letne količine) BD 500 popoldan niso več zmrznjena Zbirni preparat (M. T.) ali premokra Zgodaj spomladi, Rahljanje tal (pazimo, da ne poškodujemo debel) mirovanje (BBCH 00) Nabrekanje brstov Zimska jajčeca črne Frutapon (3 %) (BBH 01–03) češnjeve uši Razpiranje konic Listna luknjičavost Copfort (2–3 l/ha) Bakrovi pripravki luskolistov na brstih koščičarjev ali – viden zelen listni vršiček Labicuper 3 l/ha (BBCH 10–19) Od nabrekanja brstov Gosenice pedicev in do cvetenja listnih zavrtačev Marec, april Gojitvena rez mladih (ob koncu mirovanja) nasadov (v suhem in toplem vremenu) Korekcijska rez rodnih nasadov (v suhem in toplem vremenu) Ob rezi Razpiranje in upogi- banje poganjkov (pri gostem sajenju po 2. do 3. letu upogibanje ni več potrebno) Po rezi Premazovanje večjih ran Razvoj poganjkov Odvoz in sežig obolelih vej (BBCH 31–39) Drobljenje porezanih zdravih vej Pred cvetenjem Mulčenje trave in cveto- Aminokisline BD 500 in zbirni (BBCH 51–59) če podrasti preparat (M. T.) po vsaki obdelavi tal/ mulčenju Pred cvetenjem Razpiranje folije Cvetna in plodova Copfort (2–3 l/ha) ali Bakrovi pripravki BD 507 (baldrijan) (BBCH 51–59) gniloba Labicuper (2–3 l/ha) ob napovedanih Zagotovitev zadostne nizkih T količine čebel (panji v Mycosin nasadu) (12–15 kg/ha) Cvetenje (odprtih Cvetna in plodova Serenade ASO (8 BD 507 (baldrijan) 10 % cvetov; pred gniloba l/ha) ob napovedanih dežjem) nizkih T (BBCH 61) Višnje in češnje Cvetenje (odprtih Cvetna in plodova Serenade ASO (8 60 % cvetov; pred gniloba l/ha) dežjem) (BBCH 66) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 38 13 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ČEŠENJ (IN VIŠENJ) OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Med cvetenjem in Spremljanje prisotnosti Črna češnjeva uš Čaj iz prave koprive takoj po cvetenju uši pomaga pri vzpo- (BBCH 60~) stavitvi fiziološkega ravnotežja Po cvetenju Izrezovanje okuženih Cvetna gniloba Serenade ASO (8 (BBCH 71) vejic in odstranitev iz l/ha) nasada Odvoz čebel Dolžina novih poganj- Razpiranje novih po- Hroščki rilčkarji Algovital Plus Raptol koncentrat BD 501 dopoldan kov 5–10 cm ganjkov na provodniku Listne uši (3–5 l/ha): krepitev (10 l/ha) v tedenskih (pravočasno!) odpornosti rastlin do tritedenskih (v prvih 2 letih po (suša, pozeba, toča); Češnjeva muha presledkih sajenju) Organski dušik učvrstitev listne povrhnjice, pokožice plodov (češnje) Algo-Plasmin (3–4 kg/ha): krepitev odpornosti rastlin (stresne razmere) Velikost plodov kakor Češnjeva listna grah pegavost Namestitev fero- Češnjeva muha Velikost plodov kakor monskih vab ali grah (višnje) rumenih lepljivih plošč za spremljanje češnjeve muhe Kožica plodov se Namestitev fero- Listne uši Listno gnojilo Raptol koncentrat iz zelene barva v monskih vab ali (10 l/ha) rumeno rumenih lepljivih plošč Češnjeva muha (BBCH 81–85) za spremljanje češnjeve muhe Od cvetenja do Odvisno od količine 1–2x Copfort zorenja padavin in ali je nasad (2–3 l/ha) ali (BBCH 61–87) prekrit s folijo Labicuper (2–3 l/ha) Pred zorenjem prve Mulčenje trave Sadna in plodova Komarčkov ekstrakt Serenade ASO (8 BD 501 popoldan sorte in med njim monilija (3 l/ha) l/ha) v tedenskih pres- (BBBCH 81~) Rahljanje tal ledkih Češnjeva muha Listno gnojilo Po potrebi upora- ba čaja iz njivske preslice Obešanje lovilnih pasti Plodova vinska mušica (200 vab/ha) Laser (0,3 l/ha) (* po dovoljenju Pokrivanje dreves UVHVVR za nujne s protiinsektno mrežo primere) Zorenje plodov Dosledno obiranje ter Siva plesen Mycosin Serenade ASO (8 uničenje gnilih in poško- (12–15 kg/ha) l/ha) dovanih plodov Po obiranju Pobiranje vab Češnjeva listna Copfort Labicuper BD 501 popoldan (junij) pegavost za boljše dozorevanje Spenjanje (zlaganje) Aminokisline listja/lesa folije Češnjeva listna sušica ali foliarno gnojilo Mulčenje trave Algovital Plus (3–5 l/ha) Algo-Plasmin (3–4 kg/ha Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 39 13 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ČEŠENJ (IN VIŠENJ) OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Po obiranju Rez (v daljšem obdobju suhega vremena) BD 500 in zbirni (julij, najpozneje do preparat (M. T.) sredine avgusta – po mulčenju vej/trave celinski del Slovenije, po tleh oziroma najpozneje do začetka sep- tembra – Primorska) Po rezi Premazovanje večjih Razni povzročitelji Copfort Labicuper reznih ploskev bolezni lesa Odvoz in sežig obolelih vej Drobljenje zdravih porezanih vej Če so listi predčasno Grabljenje, odvoz in Češnjeva listna Copfort Labicuper Bakrovi pripravki odpadli zaradi okužbe uničenje listov pegavost September Mulčenje trave Konec septembra Uporaba organskih gnojil (1/3 predvidene letne količine) (celinski del Slove- nije) Sredina oktobra (Primorska) Preden nastopi prvi Ovijanje debel z Mali zimski pedic mraz (če je potrebno) lepljivim trakom (če je potrebno) Začetek odpadanja Bakterijski ožig košči- Copfort (2–3 l/ha) ali Bakrovi pripravki listov (oktober) čarjev Labicuper (2–3 l/ha) Listna luknjičavost koščičarjev Začetek odpadanja Beljenje debel Preprečevanje Apneni belež listov (oktober) nastajanja razpok in razkuževanje Konec odpadanja Bakterijska obolenja Gnojenje z zrelim listov (konec oktobra Listna luknjičavost BD-kompostom v celinskem delu Slo- koščičarjev venije, na Primorskem BD 500 in zbirni novembra) preparat (M. T.) Uporaba paste za sadno drevje za pre- mazovanje debel ali škropljenje celotnih dreves Oktober, november Zamazovanje ran in Razni povzročitelji bo- Bakrovi pripravki razpok na deblu in vejah lezni lesa (škropljenje debel) Določanje zrelosti: zrelost češenj določamo z uporabo barvnih lestvic (npr. Ctifl). Plodove oberemo, ko dosežejo sortne zna- čilnosti (barva kožice, okus). Plodove češenj obiramo s peclji, plodove višenj pa tudi brez njih. Skladiščne sposobnosti češenj so slabe. Češnje lahko ohranimo v dobri kondiciji le nekaj dni, če jih oberemo v hladnem delu dneva in skrbimo za neprekinjeno hlajenje vse od obiranja. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 40 14 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH SLIV 14 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: izberemo dobro sadjarsko lego, ki ni v PRIDELAVE bližini gozda. Sliv ne sadimo v slabo odcedna tla. Primernost za ekološko pridelavo: da. EKOLOŠKIH Odporne sorte: proti virusu šarka odporne ali tolerantne sorte (Sadni izbor za SLIV Slovenijo 2014); proti drugim patogenom ni odpornih sort. Razdalje sajenja: do 5 m med vrstami in do 3 m v vrsti. Gnojilna norma pri C-založenosti tal in predvidenem pridelku 15 t/ha: 60–80 kg N, 15 kg P O in 50 kg K O. 2 5 2 Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: primerna oskrba z vodo od cvetenja do zorenja omogoča primerno kakovost plodov in zmanjšuje njihovo pokanje. Slika: Slive na drevesu Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 41 14 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH SLIV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Pozimi Pregledovanje ograje Spremljanje divjadi Divjad v sadovnjaku in sana- cija škode Konec zime, ko tla Uporaba organskih gnojil (2/3 predvidene letne količine) BD 500 popoldan niso več zmrznjena ali Zbirni preparat (M. T.) premokra Zgodaj spomladi, Rahljanje tal (pazimo, da ne poškodujemo debla) mirovanje (BBCH 00) Pred odganjanjem Bolšice Cutisan (20–30 (BBCH 04–09) (prenašalke ESFY) kg/ha) Razpiranje konic Listna luknjičavost Bakrovi pripravki luskolistov na brstih koščičarjev Kumulus (4 kg/ha) – viden zelen listni vršiček Rožičavost sliv (BBCH 10–19) Zimska jajčeca listnih Frutapon (3 %) uši Češpljev kapar Od nabrekanja brstov Gosenice pedicev in do cvetenja listnih zavrtačev (BBCH 01–59) Marec, april Rez (v suhem in toplem vremenu) (ob koncu mirovanja) Ob rezi Razpiranje in upogibanje poganjkov Izrezovanje koreninskih izrastkov Po rezi Odvoz in sežig obolelih vej BD 500 in zbirni preparat Razvoj poganjkov (M. T.) po vsaki obdelavi tal/mulčenju (BBCH 31–39) Drobljenje porezanih zdravih vej Pred cvetenjem Mulčenje cvetoče Češpljeva grizlica (BBCH 51–59) podrasti Namestitev belih plošč za nadzor leta Cvetenje Cvetna in plodova Serenade ASO (8 BD 507 (baldrijan) ob (BBCH 61–65) Namestitev fero- gniloba l/ha) napovedanih nizkih T monskih razpršilcev za metodo zbeganja Češpljev zavijač Po cvetenju Izrezovanje okuženih Cvetna in plodova Serenade ASO (8 BD 501 dopoldan (BBCH 71) vejic in odstranitev iz gniloba l/ha) v tedenskih nasada do tritedenskih presledkih Uši Spremljanje prisotno- sti uši Čaj iz prave koprive pomaga Češpljeva grizlica pri vzpostavljanju fiziolo- Rahljanje tal Quassia amara škega ravnotežja (pazimo, da ne poško- dujemo debla) Maj Organski dušik Junij Upogibanje poganjkov na provodniku (mlade rastline) Julij Osvetlitvena rez (izrezujemo bohotivke) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 42 14 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH SLIV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Maj, junij, julij, avgust Namestitev fero- Češpljev zavijač monskih vab za spre- mljanje češpljevega zavijača Sadna gniloba Serenade ASO (8 Čaj iz njivske preslice l/ha) Pred zorenjem Dopolnitev fero- Sadna gniloba Serenade ASO (8 (BBBCH 81~) monskih razpršilcev l/ha) za metodo zbeganja (če je ulov na kontro- Češpljev zavijač lno feromonsko vabo velik) Mulčenje trave Odstranjevanje rastja pod krošnjami Izrezovanje korenin- skih izrastkov Pred zorenjem prve Obešanje lovilnih pasti Sadna gniloba Serenade ASO (8 BD 501 popoldan sorte –zgodnje sorte (200 vab/ha) l/ha) v tedenskih presledkih (začetek barvanja Pokrivanje dreves Plodova vinska plodov) s protiinsektno mrežo mušica Laser (0,3 l/ha) (* po dovoljenju UVHVVR za nujne primere) Pred zorenjem prve Obešanje lovilnih pasti Sadna gniloba Serenade ASO (8 BD 501 popoldan v sorte –pozne sorte (200 vab/ha) l/ha) tedenskih presledkih (začetek barvanja Pokrivanje dreves Plodova vinska plodov) s protiinsektno mrežo mušica Laser (0,3 l/ha) (* po dovoljenju UVHVVR za nujne primere) Zorenje plodov Dosledno obiranje in Sadna gniloba Serenade ASO (8 BD 501 popoldan v uničenje gnilih plodov l/ha) tedenskih presledkih Po obiranju Pobiranje plošč, vab in razpršilcev BD 501 popoldan za boljše dozorevanje lesa September Mulčenje trave Če so listi predčasno Grabljenje listov in Listna luknjičavost Bakrovi pripravki odpadli zaradi okužb odstranitev iz nasada koščičarjev Konec septembra Uporaba organskih gnojil (1/3 predvidene letne količine) BD 500 in zbirni preparat (celinski del (M. T.) po mulčenju vej/ trave Slovenije) po tleh Sredina oktobra (Primorska) Preden nastopi prvi Ovijanje debel z leplji- Mali zimski pedic mraz vim trakom (če je potrebno) Začetek odpadanja Bakterijski ožig košči- Bakrovi pripravki Gnojenje z zrelim listov (oktober) čarjev BD-kompostom Listna luknjičavost BD 500 in zbirni preparat koščičarjev (M. T.) Uporaba paste za sadno Preprečevanje drevje za premazovanje Beljenje debel nastajanja razpok in Apneni belež debel ali škropljenje razkuževanje celotnih dreves Določanje zrelosti: zrelost določamo slivam po sortno razviti barvi mesa, barvi kožice in okusu ter zmanjšani trdoti plodov. Plodovi nekaterih zgodnjih sort slive hitro odpadejo. Skladiščne sposobnosti: do 2 tedna v hladilnici. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 43 15 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JAGOD 15 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: jagode na isti površini pridelujemo eno do dve PRIDELAVE leti (ekonomika). So del vrtnarskega ali poljedelskega kolobarja (glej npr. Tehno- loška navodila za izvajanje operacije poljedelstva in zelenjadarstva). Standardna tehnologija pridelovanja v Sloveniji je v tleh, prekritih s črno PVC-folijo, na pros- EKOLOŠKIH tem ali pod tuneli. Višina grebena na težjih tleh naj bo najmanj 25 cm, na lahkih pa 15 cm. Zaradi večje zračnosti naj največja dolžina rastlinjakov (več kot dva JAGOD skupaj) ne presega 35 m. Največja potreba po vodi je od cvetenja do začetka zo- renja. Pomembna je pozornost na sušo v zimskih mesecih brez snega (januar). Razdalje sajenja: enovrstni sistem: 4 vrste v tunelu: 1,2 m x 0,2 m; dvovrstni: 3 vrste v tunelu: 1,25 m x (0,25 m–0,30 m). Gnojilni odmerek pri pridelku 15 t/ha (založenost tal C): 60 kg N, 20 kg P O in 80 kg K O. 2 5 2 Primernost za ekološko pridelavo: primerna za vse tehnologije in vrste pridelovanja. Odporne sorte: odpornejše so robustnejše sorte (thuchampion, symphony, joly …). Izbor je odvisen od izbrane tehnologije, možnosti skladiščenja, načina prodaje in drugih dejavnikov. Priporočamo posvet s strokovnjakom. Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: preveč vode močno škodi kakovosti plodov in povzroča hitrejši razvoj bolezni. V sušnih razmerah je treba začeti namakanje dovolj zgodaj pred cvetenjem in dva tedna pred obira- njem zmanjšati namakanje zgolj na ohranjanje minimalne vlažnosti v tleh. Slika: Listna pegavost jagod Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 44 15 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JAGOD OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) za krepitev fitofarmacevtska pripravki rastlin sredstva (FFS) Poletje Na podlagi analize tal površino pognojimo, preorjemo, obdelamo do drobne grudičaste strukture Pred pripravo Priprava tal in sajenje (okopalnik, vrtavkasta brana) in napravimo grebene, položimo namakalno cev in črno ali belo tal dodamo zrel PVC-folijo (enovrstni ali dvovrstni sistemi). BD-kompost Ob pripravi tal Sadike posadimo in orošujemo (trajanje je odvisno od vremenskih razmer). Ob izjemnih toplotnih BD 500 v tedenskih šokih rastline dodatno zastiramo (različne zastirke, folijo premažemo z apnenim beležem). presledkih Uporabo PVC-folije Po prekinitvi oroševanja sadike po potrebi namakamo. zmanjšamo na minimum – boljše so zračne (črne) prekrivne tkanine Jesen Zatrgovanje cvetov v nasadih, ki Pepelasta plesen BD 501 dopoldan Razraščanje rastlin niso namenjeni jesenski pridelavi Siva plesen plodov Jesen Listne pegavosti Rez živic Razraščanje rastlin (rdeča, bela, oglata) Namakanje (preverjanje z ročnim Jajčasti rilčkar preizkusom, tenziometer) Nematop Rilčkar Stop Ob zastajanju vode narediti odvod Zima Preverjanje grmov (voluhar, rovke); nastavljanje pasti BD 500 dopoldan Mirovanje rastlin Preverjanje ograje Na območjih, kjer je pogosta zimska pozeba zaradi pomanjkanja snega (golomrazica) ali vetra (razkrivanje korenin), je priporočljivo zaščititi nasad z vlakninasto prevleko. Zgodnja pomlad Čiščenje nasada (odstranjevanje Listne pegavosti Aminoki- BD 501 dopoldan Od začetka rasti do suhih in poškodovanih listov ter sline vidnih cvetnih zasnov preostalih živic) Pepelasta plesen AQ 10 (70 g/ha) Čaj iz njivske presli- Mycosin ce preventivno Dosajevanje praznih mest s poganj- (12–15 kg/ ki iz živic Jagodov cvetožer ha) Iznos listov iz nasada (če so bile Uši Kalijeva jeseni ugotovljene bolezni listov) mila tik Pršice pred cvete- Tretiranje grmov ob stresih zaradi njem pozebe Jajčasti rilčkar Nematop Rilčkar Stop Preverjanje delovanja namakalnega sistema Gosenice sovk in Lepinox Plus pedicev (1 kg/ha) Vzdrževanje prostora med grebeni (pletev, zastiranje z agrotekstilom ali drugimi zastirkami) Zaščita nasada z vlakninastimi prevlekami Zgodnja pomlad/ Od začetka rasti do Postavljanje in prekrivanje tunelov vidnih cvetnih zasnov s folijo (tudi kombinacija z zaščito rastlin z vlakninastimi prevlekami) Namakanje (po potrebi) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 45 15 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JAGOD OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) za krepitev fitofarmacevtska pripravki rastlin sredstva (FFS) Pomlad Namakanje (po potrebi) Siva plesen Serenade ASO (8 l/ha) Po cvetenju BD Cvetenje 501 dopoldan v tedenskih presledkih Pepelasta plesen AQ 10 (70 g/ha) Pršice Antraknoza Uši Resarji Pomlad Razpiranje protitočnih mrež za Siva plesen Serenade ASO (8 BD 501 dopoldan Od cvetenja do obar- senčenje (po potrebi) Antraknoza l/ha) Po potrebi čaj iz vanja prvih plodov Pepelasta plesen njivske preslice Namakanje (po potrebi) Pršice Uši AQ 10 (70 g/ha) Vzdrževanje prostora med grebeni (pletev, zastiranje z agrotekstilom Naselitev plenilskih ali drugimi zastirkami) Resarji pršic Polž Nastavljanje vab za polže COMPO biosredstvo proti polžem Poletje Obiranje in skladiščenje pridelka Siva plesen Serenade ASO BD 501 popoldan Zorenje plodov (8 l/ha) Namakanje (po potrebi) Antraknoza AQ 10 (70 g/ha) Sprotno odstranjevanje gnilih in Pepelasta plesen poškodovanih plodov in iznos iz Naselitev osic nasada Pršice Aphidius colemani in Aphelinus ervi Uši Obešanje lovilnih pasti Laser (0,45 l/ha) (200 vab/ha) (* po dovoljenju Resarji Pokrivanje dreves UVHVVR za nujne Plodova vinska primere) s protiinsektno mrežo mušica* COMPO biosredstvo Nastavljanje vab za polže Polži proti polžem Zgodnja jesen Košnja celih grmov ali samo stran- Pepelasta plesen BD 500 in zbirni Po obiranju skih listov in živic Pršice preparat (M. T.) po obiranju zadnjih plodov Namakanje (po potrebi) Pospravljanje protitočnih mrež in PVC-folije Določanje zrelosti: zrelost plodov jagode določimo na podlagi barve plodu in okusa. Plod mora biti v celoti obarvan rdeče. Med posamezni- mi sortami so velike razlike v barvi. Skladiščne sposobnosti: po obiranju plodove v najkrajšem času prene- semo v skladiščni prostor s temperaturo pod 10 °C. Priporočeno je hlajenje na 2 °C. Obstojnost jagod v hladilnici je do približno tri dni. Kontrola namakanja v obiranju: plodovi morajo biti obstojni dva dni pri sobni temperaturi. Če se zmehčajo hitreje, je treba zmanjšati namakalni obrok. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 46 16 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AMERIŠKIH BOROVNIC 16 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: ameriška borovnica je rastlina, ki za svojo PRIDELAVE rast potrebuje kislo (pH 4,5), zračno in bogato humusno rastišče. Največja potreba po vodi je od razvoja zelenih plodov do začetka zorenja. EKOLOŠKIH Razdalje sajenja: 1,1–1,50 m x 2,8–3,0 m. Na mineralnih rastiščih je razdalja sajenja manjša kakor na organskih. AMERIŠKIH Gnojilni odmerek pri pridelku 12 t/ha (založenost tal C): 40 kg N, 20 kg P O 2 5 in 50 kg K O. BOROVNIC 2 Primernost za ekološko pridelavo: zelo primerna za ekološko pridelavo na organskih (šotnih) in mineralnih rastiščih. Odporne sorte: večina sort je odpornih, primernih za ekološko pridelavo. Za zimski mraz so delno občutljive sorte brigitta, chandler, draper, ozarkblue in druge. Za monilijo sta zelo občutljivi sorti berkeley in bluehaven. Za antrakno- zo je zelo občutljiva sorta coville. Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: borovnica mora biti ustre- zno namakana vso rastno dobo. Slika: Proti ptičem in toči zavarovan nasad borovnic Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 47 16 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AMERIŠKIH BOROVNIC OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Pozna jesen in zima Zimska rez grmov (ko Bolezni lesa Gnojenje z zrelim Mirovanje rastlin je temperatura nad BD-kompostom lediščem) (od odpadanja listja Kapar Frutapon (3 %) BD 500 popoldan (ko do brstenja) ne zmrzuje) Iznos odrezanega lesa iz nasada Kontrola ograje in opore Gnojenje in uravnavanje kislosti tal Kontrola grmov (voluhar, rovke, razkrivanje kore- nin zaradi erozije) Obnavljanje jarkov (samo v nasadih na Ljubljanskem barju) Zastiranje grmov v nasadih na mineralnih rastiščih (žaganje, sekanci) Zgodnja pomlad Tretiranje grmov ob Monilija Aminokisline BD 500 in zbirni Brstenje stresih zaradi pozebe Mycosin in pripravki preparat (M. T.) po na podlagi kalijevih mulčenju/obdelavi na tla Preverjanje delovanja karbonatov namakalnega sistema (cevi in šobe) in opore BD 507 (baldrijan) ob Zgodnja pomlad Urejanje grebenov (v na- možnosti pozebe Brstenje sadih, v katerih so grmi sajeni na grebenih) Vzdrževanje medvrstne- ga prostora Mehansko zatiranje apotecijev (grabljenje, plitva obdelava tal) Pomlad Namakanje (po potrebi) Siva plesen Serenade ASO Cvetenje Monilija (8 l/ha) Vzdrževanje medvrstne- ga prostora Antraknoza Pomlad Razpiranje protitočnih Siva plesen Mycosin Serenade ASO BD 501 dopoldan Od cvetenja do obar- mrež Monilija (12–15 kg/ha) (8 l/ha) v tedenskih vanja prvih plodov in pripravki do tritedenskih Redčenje plodov na sla- Antraknoza na podlagi kalijevih presledkih bo olistanih poganjkih karbonatov Čaj iz njivske preslice (rez celih poganjkov s ob deževju plodovi ali samo rez posameznih grozdov) BD 500 popoldan ob suši Plodova vinska Obešanje lovilnih pasti mušica Laser (0,4 l/ha) (200 vab/ha) (* po dovoljenju Pokrivanje grmov s UVHVVR za nujne protiinsektno mrežo primere) Namakanje (po potrebi) Zatiranje plevela v vrsti (košnja, pletev) Vzdrževanje medvrstne- ga prostora (košnja) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 48 16 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AMERIŠKIH BOROVNIC OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Poletje Obešanje lovilnih pasti Plodova vinska Laser (0,4 l/ha) BD 501 popoldan Zorenje plodov (200 vab/ha) mušica (* po dovoljenju pred obiranjem plodov Pokrivanje grmov s UVHVVR za nujne protiinsektno mrežo primere) Obiranje in skladiščenje pridelka Postavitev stranskih mrež (proti ptičem) Poletje Zorenje plodov Namakanje (tudi preverjanje kaplja- čev) Vzdrževanje medvrstne- ga prostora Zgodnja jesen Pospravljanje protitočnih Bolezni lesa BD 501 po obiranju Po obiranju mrež za dozorevanje lesa BD 500 in zbirni preparat (M. T.) po tleh za boljšo razgradnjo listov Pasta za sadno drev- je za škropljenje po grmih Določanje zrelosti: zrelost plodov ameriških borovnic določimo na podlagi njihove barve in okusa. Od obarvanja plodu v modro barvo do obiranja naj mine pet dni, pri poznejših sortah v zadnjih obiranjih sedem dni ali več. Izogibajmo se obiranju nezrelih rdeče obarvanih in prezrelih plodov. Obiranje naj bo v jutranjih ali večer- nih urah. Izogibamo se obiranju v vročih delih dneva. Skladiščne sposobnosti: po obiranju plodove v kar najkrajšem času prenesemo v skladiščni prostor s temperaturo pod 10 °C. Priporočeno je hlajenje na 2 °C. Plodove pri temperaturi od 7 do 8 °C skladiščimo en teden, pri temperaturi 2 °C pa približno 3 tedne. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 49 17 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MALIN 17 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: malina zahteva oporo, sajenje na dvignjene PRIDELAVE grebene (težja tla ≥20 cm, lažja ≥10 cm) in ustrezno namakanje. Zaželeno je sajenje na folijo in v zavarovan prostor (tunel). Zaradi večje zračnosti naj največja dolžina rastlinjakov (več kot 2 skupaj) ne presega 35 m. Največja EKOLOŠKIH potreba po vodi je od cvetenja do začetka zorenja. MALIN Razdalje sajenja: 2,6–3,0 m x 0,4 m. Gnojilni odmerek pri pridelku 15 t/ha (založenost tal C): 45 kg N, 30 kg P O 2 5 in 60 kg K O. 2 Gnojenje z N (enkrat rodne maline): 50 do 75 % N dodamo zgodaj spomladi, 25 do 50 % pa od enega do dva meseca pozneje. Gnojenje z N (dvakrat rodne maline): (samo jesenski pridelek) 1/3 N dodamo zgodaj spomladi, 1/3 en do dva meseca pozneje in 1/3 do sredine avgusta. Primernost za ekološko pridelavo: v zavarovanem prostoru je ekološko pride- lovanje uspešnejše kakor na prostem. Odporne sorte: meeker (enkrat rodna), autumn bliss (dvakrat rodna). Polka je primerna, vendar manj odporna zoper sušico. Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: preveč vode močno škodi kakovosti plodov in povzroča hitrejši razvoj bolezni. V sušnih razmerah je treba začeti namakanje dovolj zgodaj pred cvetenjem in ga 2 tedna pred obira- njem zmanjšati na zgolj ohranjanje minimalne vlažnosti v tleh. Slika: Proti dežju zavarovan nasad malin Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 50 17 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MALIN OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva za Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) krepitev rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Pozna jesen in zima Enkrat rodne Malinova sušica Gnojenje z zrelim Mirovanje rastlin Rez vrhov in redčenje poganjkov BD-kompostom (od odpadanja listja (≤ 7 pog./tekoči meter; pazite, da BD 500 in zbirni do brstenja) ob rezi ne poškodujete sosednjih preparat (M. T.) poganjkov) po odpadanju listov do začetka brstenja (2x) Iznos odrezanega lesa iz nasada Preverjanje ograje in opore Gnojenje Preverjanje grmov (voluhar, rovke) Preverjanje mladih poganjkov na stiku s folijo (rane zaradi preozko izrezanih sadilnih mest) Dvakrat rodne Malinova sušica Rez poganjkov do tal (ko je temperatura nad lediščem) Iznos odrezanega lesa iz nasada Preverjanje ograje in opore Gnojenje na podlagi gnojilnega nasveta Zgodnja pomlad Enkrat rodne Malinova sušica Aminokisline BD 500 popoldan Brstenje in izrašča- Tretiranje grmov ob stresih zaradi Mycosin nje novih poganjkov pozebe (12–15 kg/ha) BD 501 dopoldan (po tvorbi listov) Preverjanje delovanja namakalnega Kalijeva mila sistema (cevi in šobe) (2x krat zapo- redoma) Vzdrževanje medvrstnega prostora (pri košnji pazite, da ne poškodujete poganjkov) Odstranjevanje mladih poganjkov (pri višini od 10 do 15 cm do začetka maja v hladnejših in do sredine maja v toplejših predelih Slovenije) Prekrivanje tunelov s folijo (v nasadih pod tuneli) Dvakrat rodne Malinova sušica Aminokisline Tretiranje grmov ob stresih zaradi Mycosin pozebe (12–15 kg/ha) Preverjanje delovanja namakalnega Kalijeva mila sistema (cevi in šobe) in opore (2x zaporedo- ma) Vzdrževanje medvrstnega prostora Redčenje mladih poganjkov Prekrivanje tunelov (v nasadih pod tuneli) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 51 17 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MALIN OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva za Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) krepitev rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Pomlad Enkrat rodne Malinova sušica Mycosin Po cvetenju BD Cvetenje Namakanje (po potrebi) (12–15 kg/ha) 501 dopoldan Siva plesen Serenade ASO Za dvig odporno- sti rastlin dodatno Redčenje rodnih poganjkov na ustrezno Kalijeva mila (8 l/ha) še čaji iz preslice, gostoto Malinova rja rmana, kamilice Vzdrževanje medvrstnega prostora Pršica (košnja) Malinova hržica (tudi šiškarica) Uporaba rumenih lepljivih plošč za lov Malinov hrošč hržic in belih vab za lov malinarja Uši Jagodov cvetožer Dvakrat rodne Malinova sušica Namakanje (po potrebi) Siva plesen Serenade ASO Redčenje poganjkov na ustrezno gosto- (8 l/ha) to (do 15 poganjkov na tekoči meter) Malinova rja Vzdrževanje medvrstnega prostora Pršica (košnja) Malinova hržica (tudi Uporaba rumenih lepljivih plošč za lov šiškarica) hržic in belih vab za lov malinarja Malinov hrošč Uši Jagodov cvetožer Poletje Enkrat rodne Malinova sušica Pekovske soda BD 501 popoldne Zorenje plodov Obiranje in skladiščenje pridelka (več zapore- pred obiranjem dnih uporab) Siva plesen Serenade ASO v tedenskih presledkih Odstranjevanje poškodovanih plodov in (8 l/ha) okuženih poganjkov Malinova rja Obešanje lovilnih pasti Plodova vinska (200 vab/ha) mušica Laser (0,4 l/ha) Pokrivanje grmov s protiinsektno (* po dovoljenju mrežo UVHVVR za nujne primere) Uporaba rumenih lepljivih plošč za lov Malinov hrošč Naravni piretrini hržic in belih vab za lov malinarja Malinova hržica (tudi šiškarica) Ob višjih temperaturah (≥ 25 0C) pri- Uši poročljiva zaščita nasada s senčilnimi mrežami Pršica Namakanje (tudi preverjanje kapljačev) Malinova sušica Siva plesen Vzdrževanje medvrstnega prostora Privezovanje novoizraslih poganjkov Malinova rja Dvakrat rodne Obiranje in skladiščenje pridelka Plodova vinska mušica Odstranjevanje poškodovanih plodov in okuženih poganjkov Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 52 17 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MALIN OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO RASTLIN Sredstva za Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA (škodljivi organizmi) krepitev rastlin fitofarmacevtska pripravki sredstva (FFS) Poletje Obešanje lovilnih pasti (200 vab/ha) Malinov hrošč Pekovske soda Zorenje plodov Pokrivanje grmov s protiinsektno Malinova hržica (tudi (več zapore- mrežo šiškarica) dnih uporab) Serenade ASO Uši (8 l/ha) Uporaba rumenih lepljivih plošč za lov hržic in belih vab za lov malinarja Pršica Ob višjih temperaturah (≥ 25 0C) pri- poročljiva zaščita nasada s senčilnimi mrežami Laser (0,4 l/ha) (* po dovoljenju Namakanje (tudi preverjanje kapljačev) UVHVVR za nujne primere) Naravni piretrini Vzdrževanje medvrstnega prostora Privezovanje poganjkov Zgodnja jesen Enkrat rodne Malinova sušica Po obiranju enkrat Rez suhih poganjkov (previdno, da ne rodnih malin in v poškodujete mladih poganjkov) Malinova rja obiranju dvakrat Iznos poganjkov iz nasada rodnih malin Redčenje pregostih poganjkov (pušča- Siva plesen (po- mo poganjke debeline ganjki) od 0,7–1 cm, tanjše in debelejše odstranimo) Privezovanje novoizraslih poganjkov Odkrivanje nasada (folija) Dvakrat rodne Malinova sušica Obiranje in skladiščenje pridelka (spodnji del poganj- kov) Namakanje (tudi preverjanje kapljačev) Siva plesen Vzdrževanje medvrstnega prostora Malinova rja Obešanje lovilnih pasti (200 vab/ha) Zgodnja jesen Pokrivanje grmov s protiinsektno Laser (0,4 l/ha) Po obiranju enkrat mrežo Plodova vinska (* po dovoljenju rodnih malin in v mušica UVHVVR za obiranju dvakrat Uporaba rumenih lepljivih plošč za lov nujne primere) rodnih malin hržic in belih vab za lov malinarja Privezovanje poganjkov Malinova hržica (tudi šiškarica) Malinov hrošč Določanje zrelosti: zrelost plodov malin določimo na podlagi njihove barve in okusa. Plod je dozorel, ko se z lahkoto sname s cvetišča. Obiramo v jutranjih ali večernih urah. Izogibamo se obiranju v vročih delih dneva. Skladiščne sposobnosti: po obiranju plodove v najkrajšem času prenesemo v skladiščni prostor s temperaturo pod 10 °C. Pripo- ročeno je hlajenje na 2 °C. Obstojnost plodov v najboljših mogo- čih hladilnih razmerah je zelo kratka, največ en, dva do tri dni. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 53 18 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ROBID 18 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: robida zahteva oporo, sajenje na PRIDELAVE dvignjene grebene (težja tla ≥ 20 cm, lažja ≥ 10 cm) in ustrezno namakanje. Zaželeno je sajenje na folijo in v zavarovan prostor (tunel). Zaradi večje zračnosti naj največja dolžina rastlinjakov (več kot 2 EKOLOŠKIH skupaj) ne presega 35 m. Največja potreba po vodi je od cvetenja do začetka zorenja. ROBID Razdalje sajenja: med vrstami 2,6–3,0 m x 1,2–1,5 m (odvisno od bujnosti sorte). Gnojilni odmerek pri pridelku 15 t/ha (založenost tal C): 40 kg N, 20 kg P O in 50 kg K O. 2 5 2 Primernost za ekološko pridelavo: v zavarovanem prostoru je ekolo- ško pridelovanje uspešnejše kakor na prostem. Odporne sorte: loch ness je zelo okusna in manj občutljiva za sivo plesen. Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: preveč vode močno škodi kakovosti plodov in povzroča hitrejši razvoj bolezni. V sušnih razmerah je treba začeti namakanje dovolj zgodaj pred cvetenjem in ga 2 tedna pred obiranjem zmanjšati na zgolj ohranjanje minimalne Slika: Sajenje ekološkega nasada malin in robid vlažnosti v tleh. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 54 18 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ROBID OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO Sredstva za Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA RASTLIN (škodljivi krepitev rastlin fitofarmacevtska pripravki organizmi) sredstva (FFS) Pozna jesen in zima Preverjanje ograje in opore Malinova sušica Gnojenje z zrelim Mirovanje rastlin (od BD-kompostom odpadanja listja do Gnojenje BD 500 in zbirni brstenja) preparat (M. T.) po odpadanju listov do Preverjanje grmov (voluhar, rovke) začetka brstenja (2x) Rez suhih poganjkov in redčenje poganjkov Iznos poganjkov iz nasada Zgodnja pomlad Tretiranje grmov ob stresih zaradi Malinova sušica Aminokisline BD 500 popoldan Brstenje in izraščanje pozebe novih poganjkov Mycosin BD 501 dopoldan Preverjanje delovanja namakalnega (12–15 kg/ha) (po tvorbi listov) sistema (cevi in šobe) Vzdrževanje medvrstnega prostora Odstranjevanje mladih poganjkov (pri višini od 10 do 15 cm do začet- ka maja v hladnejših in do sredine maja v toplejših predelih Slovenije) Prekrivanje tunelov (v nasadih pod tuneli) Pomlad Namakanje (po potrebi) Malinova sušica Kalijeva mila Po cvetenju BD 501 Cvetenje dopoldan Redčenje poganjkov na ustrezno Mycosin Za dvig odpornosti gostoto rastlin dodatno Siva plesen (12–15 kg/ha) Serenade ASO še čaji iz preslice, (8 l/ha) rmana, kamilice Vzdrževanje medvrstnega prostora (košnja) Pepelasta plesen Žveplovi pri- Jagodna pepe- pravki lovka Robidova rja Uporaba lepljivih rumenih plošč za lov hržic in belih vab za lov malinarja Malinova hržica šiškarica Pršica Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 55 18 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ROBID OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO Sredstva za Ekološka Biodinamični RAZVOJNA FAZA RASTLIN (škodljivi krepitev rastlin fitofarmacevtska pripravki organizmi) sredstva (FFS) Poletje Obiranje in skladiščenje pridelka Malinova sušica BD 501 popoldne Zorenje plodov pred obiranjem v tedenskih pres- Odstranjevanje in iznos poškodova- Siva plesen Serenade ASO ledkih nih plodov iz nasada (8 l/ha) Robidova rja Obešanje lovilnih pasti (200 vab/ha) Plodova vinska Laser (0,4 l/ha) Pokrivanje grmov s protiinsektno mušica (* po dovoljenju mrežo UVHVVR za Pršica nujne primere) Uporaba lepljivih rumenih plošč Malinova hržica za lov hržic in belih vab za lov šiškarica malinarja Ob višjih temperaturah (≥ 25 0C) priporočljiva zaščita nasada s senčilnimi mrežami Namakanje (tudi preverjanje kapljačev) Vzdrževanje medvrstnega prostora Poletna rez stranskih poganjkov Privezovanje novoizraslih poganjkov Zgodnja jesen Privezovanje poganjkov Malinova sušica Po obiranju BD 501 Po obiranju popoldne za dozo- revanje lesa, nato Odkrivanje nasada (folija) Robidova rja BD 500 in zbirni pripravek (M. T.) Siva plesen (po- za čim hitrejšo ganjki) pretvorbo listja in razgradnjo morebi- tnih bolezenskih klic Določanje zrelosti: zrelost plodov robid določimo na podlagi njihove barve in okusa. Plod je dozorel, ko se s peclja z lahkoto odtrga skupaj s cvetiščem. Obiramo v jutranjih ali večernih urah. Izogibamo se obiranju v vročih delih dneva. Skladiščne sposobnosti: po obiranju plodove v najkrajšem času prenesemo v skladiščni prostor s temperaturo pod 10 °C. Priporočeno je hlajenje na 2 °C. Obstojnost plodov v najboljših mogočih hladilnih razmerah je največ dva do tri dni. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 56 19 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA RDEČEGA RIBEZA 19 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: rdeči ribez za sveže uživanje gojimo ob PRIDELAVE opori v obliki od 1- do 3-debelnega vretenastega grma. Za predelavo gojimo ri- bez v obliki grma. Največja potreba po vodi je od cvetenja do začetka zorenja. EKOLOŠKEGA Razdalje sajenja: 2,6–3,0 m x 0,75–1,5 m (odvisno od gojitvene oblike). RDEČEGA Gnojilni odmerek pri pridelku 15 t/ha (založenost tal C): 60 kg N, 30 kg P O 2 5 in 80 kg K O. 2 RIBEZA Primernost za ekološko pridelavo: zelo primerna sadna vrsta za ekološko pridelavo. Odporne sorte: pri ustrezni rezi in redčenju poganjkov so vse sorte primerne za ekološko pridelavo. Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: preveč vode močno škodi kakovosti plodov in povzroča hitrejši razvoj bolezni. V sušnih razmerah je treba začeti namakanje dovolj zgodaj pred cvetenjem in ga 2 tedna pred obira- njem zmanjšati na zgolj ohranjanje minimalne vlažnosti v tleh. Slika: Nasad rdečega ribeza Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 57 19 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA RDEČEGA RIBEZA OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO OPRAVILO VARSTVO Sredstva za Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA RASTLIN (škodljivi krepitev rastlin fitofarmacevtska organizmi) sredstva (FFS) Pozna jesen in zima Zimska rez grmov (ko je Bolezni lesa Gnojenje z zrelim Mirovanje rastlin (od temperatura nad lediščem) BD-kompostom odpadanja listja do Kapar BD 500 in zbirni brstenja) Pregledovanje zaradi mo- preparat (M. T.) po rebitne prisotnosti ribezove odpadanju listov do sklenokrilke in iznos napa- Ribezova skle- začetka brstenja (2x) denega lesa iz nasada nokrilka Pripenjanje poganjkov ob žično oporo (samo pri vzgoji ob opori) Gnojenje Preverjanje grmov (voluhar, rovke) Preverjanje ograje in opore Zgodnja pomlad Tretiranje grmov ob stresih Uši Aminokisline BD 500 popoldan Brstenje zaradi pozebe Mycosin BD 501 dopoldan (12–15 kg/ha) (po tvorbi listov) Zgodnja pomlad Preverjanje delovanja namakalnega sistema (cevi Brstenje in šobe) Pomlad Namakanje (po potrebi) Siva plesen Po cvetenju BD 501 Cvetenje dopoldan Antraknoza Pomlad Namakanje (po potrebi) Siva plesen BD 501 dopoldne v Od cvetenja do obar- tedenskih presledkih vanja prvih plodov Zatiranje plevela v vrsti Antraknoza Pri težavah z ušmi čaj (košnja, pletev – v nasadih, iz koprive v tedenskih ki niso sajeni na agro- presledkih tekstilu) Uši Obešanje lovilnih pasti Plodova vinska Laser (0,3 l/ha) (* po mušica dovoljenju UVHVVR za (200 vab/ha) nujne primere) Pokrivanje grmov s proti- insektno mrežo Vzdrževanje medvrstnega prostora (košnja) Poletje Obiranje in skladiščenje Siva plesen BD 501 popoldne pred Zorenje plodov pridelka obiranjem v tedenskih presledkih Plodova vinska Laser (0,3 l/ha) (* po Obešanje lovilnih pasti mušica dovoljenju UVHVVR za Čaj iz njivske preslice ob deževju (200 vab/ha) nujne primere) Pokrivanje grmov s proti- insektno mrežo Preverjanje kapljačev Vzdrževanje medvrstnega prostora Zgodnja jesen Bolezni lesa Po končanem obiranju Po obiranju BD 501; BD 500 in zbirni pripravek (M.T.) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 58 19 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA RDEČEGA RIBEZA Določanje zrelosti: zrelost grozdov rdečega ribeza določimo na podlagi barve plodu in okusa. Vse jagode na grozdu morajo biti rdeče obarvane. Izogibamo se obiranju v vročih delih dneva. Skladiščne sposobnosti: po obiranju plodove v najkrajšem času prenesemo v skladiščni prostor s temperaturo pod 10 °C. Pripo- ročeno je hlajenje na 2 °C. Plodove v najboljših mogočih hladilnih razmerah (nadzorovana atmosfera) lahko skladiščimo tudi od 3 do 6 mesecev. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 59 20 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OLJK 20 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: izbira mikroklimatsko ugodnih leg v sredo- PRIDELAVE zemskem podnebju, ki so dobro osvetljene, zračne in dvignjene nad dolino. Razdalje sajenja: 6 m x 5 m, kotlasta gojitvena oblika. EKOLOŠKIH Primernost za ekološko pridelavo: na večini leg je mogoča ekološka pridela- OLJK va, neprimerne pa so nizke, vlažne lege zaradi bolezni pavje oko in nasadi, zelo izpostavljeni zaradi oljčne muhe. Sorte: odporne sorte zoper najpomembnejšo bolezen pavje oko – leccino, maurino, leccio di corno, leccione … – omogočajo ali olajšajo ekološko pride- lavo tudi na vlažnejših legah. Za zračne lege so primerne vse sorte sadnega izbora, vključno z glavno, a občutljivo istrsko belico. Gnojilna norma pri pridelku 6 t na ha za dobro založena tla: 100 kg dušika, 55 kg fosforja in 115 kg kalija. Pri fosforju in kaliju dodamo + 50 kg za A-ra- zred in + 30 kg za B-razred. Namakanje: oljka najbolj potrebuje vodo od cvetenja do trdenja koščice (maj– sredina julija) in od konca avgusta za debeljenje in zorenje plodov. Uspešno je tudi deficitno namakanje, pri čemer zagotavljamo le 30 % rastlinam dostopne vode v tleh. Slika: Nasad oljk Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 60 20 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OLJK OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) za krepitev fitofarmacevtska rastlin sredstva FFS Konec zime (2. pol. Uporaba organskih gnojil BD 500 popoldan feb.), takoj ko tla Rahljanje tal (kultivator) omogočajo (niso več zmrznjena ali premokra) Marec, april Rez Po/ob mulčenju ali obdelavi tal škropimo z BD 500 in zbirnim prepa- ratom (M. T.) Mulčenje Dognojevanje z duši- V drugi polovici kom v organski obliki marca, začetku aprila na siromašnih tleh BD 501 dopoldan (priporočljivo po rezi, če je ta dovolj zgodaj) Pavje oko Alge Bakrovi pripravki Siva oljkova pega- Aminoki- vost sline April V mladih nasadih Oljkov jajčasti okoli sadike in opore rilčkar namestitev ovire iz filca April, prva pol. maja – Pavje oko Alge Bakrovi pripravki Ob večjih padavinah uporaba BD 501 le v deževni pomladi Siva oljkova pega- Aminoki- in/ali čaja iz njivske preslice vost sline Maj – tik pred cvetenjem, Bor Lepinox Plus (1 začetek cvetenja Oljčni molj kg/ha) Maj – dva tedna Namakanje Ob suši uporaba BD 500 pred cvetenjem in do trdenja koščice julija ob suši Sredi junija Namestitev Oljčna muha Cutisan (40 GF 120 (1–1,2 feromonskih vab za kg/ha) l/ha) spremljanje (pregled vsaj 1x tedensko) Junija in julija Oljkova vešča Lepinox Plus (1 BD 501 dopoldan kg/ha) Konec junija, začetek Mulčenje stare trave – ustvarjanje trajnega humusa v tleh julija Julij, avgust Rez bohotivk BD 501 dopoldan Oljčna muha Cutisan (40 GF 120 (1–1,2 kg/ha) l/ha) Oljkov kapar Konec avgusta Pavje oko Siva oljkova pega- Bakrovi pripravki vost September Mulčenje, košnja pod Oljčna muha GF 120 (1–1,2 Nedovoljeno v biodinamični pride- drevesi l/ha) lavi Pri velikem pritisku uporaba Konec septembra BD 501 popoldan dodatnih pre- hranskih vab Oktober Obiranje zgodnjih BD 501 popoldan sort oljk Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 61 20 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OLJK OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) za krepitev fitofarmacevtska rastlin sredstva FFS November Obiranje poznih sort Pavje oko Bakrovi pripravki BD 501 po obiranju za dozorevanje Siva oljkova pega- lesa Po obiranju vost Gnojenje z zrelim BD-kompostom BD 500 in zbirni preparat (M. T.) Premazovanje debel s pasto za sad- no drevje ali škropljenje celih dreves Določanje zrelosti: pri obarvanih sortah začnemo obiranje, ko je povrhnjica pri več kot polovici plodov v celoti obarvana. Za vrhunsko kakovost olja obiranje po možnosti končamo, ko je povrhnjica pri večini plodov obarvana in ko se začenja barvati tudi meso. Istrsko belico obiramo, ko se plodovi obarvajo rumeno zeleno ter je meso ob stiskanju mehko in kašasto, koščica pa se lepo loči od mesa. Shranjevanje olja: priporočamo filtriranje takoj po predelavi. Posoda za olje naj bo iz nerjavečega jekla ali steklena (mora biti v temi), temperatura prostora pa od 12 do 18 °C. Če olja ne filtrira- mo, opravimo pretok, ko se na dnu pojavi morklja. V preglednici so le trenutno gospodarsko pomembnejše bolezni in škodljivci. Več o vseh tehnoloških ukrepih, sortah, podlagah, škodljivcih, boleznih, biotski pestrosti, ukrepih proti suši in eroziji, kakovosti olja na: http://www.zoob-oljke.si/lang-sl/kmetijski-nasveti.html. Pomembni nasveti – varstvo: http://www.kmetijskizavod-ng.si/nasveti/oljkarstvo. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 62 21 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AKTINIDIJ 21 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: izbira mikroklimatsko ugodnih leg (pozeba: PRIDELAVE plodovi pri –3 oC in les pri –7 oC pri nenadnih jesenskih ohladitvah, v mirovanju pa pri –15 oC in spomladanska pozeba brstov pri –1,5 oC) brez močnih vetrov, rodo- vitna tla (nad 3,5 % humusa), ne prenaša veliko aktivnega apna v tleh (nad 10 % se EKOLOŠKIH pojavlja močna kloroza), odcedna tla, nujno zagotavljanje najboljšega mogočega režima vode v tleh z namakanjem (rastlinam dostopna voda 80–85 %). AKTINIDIJ Gojitvena oblika: T-latnik z navzdol upognjenimi prečkami in zelo močno oporo ter po možnosti z mrežo proti toči. Razdalje sajenja: 4,5–5 m x 3 m. Primernost za ekološko pridelavo: zelo primerna, nima gospodarsko po- membnih bolezni in škodljivcev. Sorte: hayward – stalni in visoki pridelki, dobra kakovost, dobro skladiščenje; soreli – mesec dni zgodnejši; moške rastline za opraševanje; matua (ima bolje kaljiv cvetni prah), tomuri za hayward, belen za soreli, razmerje ženske in moške rastline 3 : 1, s polovičnim volumnom moških rastlin. Gnojilna norma: pri pridelku 30 t/ha na C-stopnji založenosti tal: 146 kg duši- ka, 32 kg fosforja in 130 kg kalija. Pri fosforju in kaliju dodamo + 50 kg za A-razred in + 30 kg za B-razred. Namakanje: aktinidija potrebuje zelo dobro in stalno preskrbo z vodo, količina dostopne vode se mora v nasadu gibati med 80 in 85 %. Priporočamo nama- kanje z mikrorazpršilci. Slika: Opora v nasadu aktinidije Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 63 21 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AKTINIDIJ OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) za krepitev fitofarmacevtska rastlin sredstva (FFS) Konec zime, takoj Uporaba organskih Bakterijski ožig BD 500 popoldan ko tla niso več zmr- gnojil aktinidije znjena ali premokra Gniloba koreninske- ga vratu Februar, marec Rez BD 500 in zbirni preparat (M. T.) po Mulčenje vsaki obdelavi/mulčenju po tleh Dognojevanje z dušikom v organski obliki April, maj, junij Listno gnojenje, Bakterijski ožig Železo BD 501 dopoldan (po odganjanju namakanje aktinidije Aminokisline listov) Alge Maj, zač. junija Rez moških rastlin po cvetenju BD 501 dopoldan Redčenje plodov Konec junija, zač. Mulčenje stare trave – ustvarjanje trajnega humusa v tleh BD 501 dopoldan julija Letna rez BD 500 in zbirni preparat (M. T.) po vsaki obdelavi/mulčenju po tleh Julij, avgust, sep- Namakanje tember, oktober Konec oktobra Mulčenje, košnja pod drevesi BD 501 popoldan Začetek novembra Obiranje Ob nevarnosti nizkih temperatur BD 507 Po obiranju BD 501 po rastlinah Gnojenje z zrelim BD-kompostom BD 500 in zbirni preparat (M. T.) Premazovanje debel s pasto za sad- no drevje ali škropljenje celih rastlin Določanje zrelosti: priporočljivo 7 do 9 % suhe snovi, trdota nad 6,5 kg/cm2, ob napovedi nizkih temperatur se priporoča oroše- vanje proti pozebi pod krošnjo, obiranje pa, ko dosežejo plodovi najboljšo vrednost ali vsaj 6,2 % suhe snovi. Zorenje: 5 tednov pri temperaturi 15–20 oC ali etilen 100 ppm 12 ur. Naravno zorenje z jabolki. Shranjevanje plodov: da zmanjšamo pojav botritisa, najprej pustimo plodove pri temperaturi 12 do 18 oC, da se zasušijo rane pri peclju. • V hladilnicah z normalno atmosfero počasi spuščamo temperaturo na –0,5 do 0,8 oC, vlaga mora biti pod 92 %, etilen pa pod 0,01–0,02 ppm. Ko pade trdota na 2 kg/cm2, so plodovi primerni za pakiranje in potrošnjo (običajno po 4 do 5 mesecih). • V nadzorovani atmosferi (1,8 do 2 % O in 4,5 do 4,8 % CO ) 2 2 pod enakimi drugimi pogoji se plodovi skladiščijo 5 do 6 mesecev. • V običajni kleti skladiščimo plodove pri čim nižjih temperatu- rah, visoki vlažnosti in brez drugega sadja. Pomembni nasveti: varstvo običajno ni potrebno, zato so pripo- ročila dana le v izjemnih primerih – http://www.kmetijskizavod-ng. si/nasveti/sadno-drevje. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 64 22 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH FIG 22 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: izbira mikroklimatsko ugodnih leg v sredo- PRIDELAVE zemskem podnebju, ki so dobro osvetljene in zračne, tla pa odcedna. Razdalje: 5–6 m x 4–5 m, gojitvena oblika kotel. EKOLOŠKIH FIG Primernost za ekološko pridelavo: zelo primerna, ker ni gospodarsko po- membnih bolezni in je škodljivcev malo, problem so lege z veliko ptiči. Sorte: izbiramo le tiste, ki so najmanj občutljive za pokanje in zakisanje v deževnem vremenu – dvorodna bela petrovka, enorodne: miljska figa (glavna sorta), zelenka, pinčica, bružetka bela in flazan. Gnojilna norma pri pridelku 15 t/ha za dobro založena tla: 119 kg dušika, 30 kg fosforja in 72 kg kalija. Pri fosforju in kaliju dodamo + 50 kg za A-razred in +30 kg za B-razred. Namakanje: zadostuje kapljično namakanje poleti, pred obiranjem pa zmanj- šamo količino vode zaradi višje kakovosti plodov. Slika: Nasad fig Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 65 22 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH FIG OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) krepitev rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Konec zime, takoj ko Uporaba organskih gnojil BD 500 popoldan tla niso več zmrznjena ali premokra Rahljanje tal (kultivator) Marec Rez BD 500 in zbirni pre- Po nevarnosti nizkih Mulčenje parat (M. T.) po vsaki temperatur obdelavi/mulčenju Dognojevanje z dušikom v organski obliki po tleh Konec marca, zač. Kaparji BD 501 dopoldan (po aprila odganjanju listov) pred rastno dobo Konec junija, zač. julija Mulčenje stare trave – ustvarjanje trajnega humusa v tleh BD 501 popoldan pred obiranjem Obiranje prvega roda vsaka 2 do 3 dni (dva tedna) Začetek avgusta Mulčenje, košnja pod Breskova muha BD 501 dopoldan drevesi Avgust, september Plodova vinska Obešanje lovilnih pasti mušica (200 vab/ha) Pokrivanje grmov s protiinsektno mrežo Konec avgusta, sep- Postopno obiranje plodov vsaka 2 do 3 dni BD 501 popoldan pred tembra in oktobra obiranjem November Kaparji BD 501 za boljše Po odpadu listja dozorevanje lesa Smokvin rak Gnojenje z zrelim BD-kompostom BD 500 in zbirni prepa- rat (M. T.) Premazovanje debel s pasto za sadno drevje ali škropljenje celih dreves Določanje zrelosti in obiranje: plod mora biti mehek in rahlo ovenel ter značilne barve za sorto, pecelj ne sme imeti mlečka, solzica na ustecih pa je znamenje dobre kakovosti. Morebitno zakisanost zaradi preveč vlage opazimo kot spremembo barve najprej na ustecih, nato še na preostalem plodu. Plodove obiramo s pecljem in jih zlagamo v platoje ali manjše enote pakiranja. Ne obiramo v vročem delu dneva (pregreti plodovi) in mokrih plodov (od dežja ali rose). Shranjevanje: plodove takoj po obiranju damo v ohlajen prostor na okrog 11 oC in z relativno vlago 80 do 85 %, tudi prevoz in nato ponudba v trgovinah naj bo v ohlajenem prostoru. Pomembni nasveti: varstvo običajno ni potrebno, zato so pripo- ročila dana le v izjemnih primerih, http://www.kmetijskizavod-ng.si/ nasveti/sadno-drevje. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 66 23 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KAKIJA 23 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: izbira mikroklimatsko ugodnih leg (doline v PRIDELAVE neposredni bližini morja in južne, zavetne lege, dvignjene nad dolino), odcedna tla. Pozimi prenese v mirovanju do –15 oC, v jeseni pozebe v rastju nedozorel les pri –6 do –8 oC, mladi poganjki spomladi pozebejo pri –1 do –2 oC, brsti EKOLOŠKEGA tik pred odpiranjem pa pri – 3 oC. Plodovi lahko jeseni pozebejo pod –2 oC in izgubijo tržno vrednost zaradi potemnitve. KAKIJA Razdalje sajenja: 4–5 m x 3–4 m za gojitveno obliko palmeta, 5–6 m x 4–5 m za gojitveno obliko piramida ali kotel. Primernost za ekološko pridelavo: zelo primerna, nima bolezni. Sorte: kaki tipo – najstalnejši in najvišji pridelki ter dobra kakovost, manj so primerne sorte amankaki, jiro C-24276, hachiya, fuji, tone wase in rojo brillan- te. Gnojilna norma pri pridelku 25 t/ha za dobro založena tla: 138 kg dušika, 27 kg fosforja in 108 kg kalija. Pri fosforju in kaliju dodamo + 50 kg za A-razred in + 30 kg za B-razred. Namakanje: kaki najbolj potrebuje vodo od junija do oktobra, priporočamo pa namakanje s kapljači ali mikrorazpršilci. Slika: Nasad kakija Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 67 23 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KAKIJA OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) za krepitev fitofarmacevtska rastlin sredstva (FFS) Konec zime, takoj ko tla Uporaba organskih gnojil BD 500 popoldan niso več zmrznjena ali premokra Rahljanje tal (kultivator) Februar, marec Rez Kakijev rak BD 500 in zbirni preparat (M. T.) po vsaki obdelavi/mulčenju po tleh Mulčenje Dognojevanje z duši- kom v organski obliki Konec marca, zač. aprila Japonski kapar BD 501 dopoldan (po odganjanju listov) pred rastno dobo Konec junija, začetek Mulčenje stare trave – ustvarjanje trajnega humusa v tleh BD 501 dopoldan julija avgust Japonski kapar BD 501 dopoldan BD 500 in zbirni preparat (M. T.) po vsaki obdelavi/mulčenju po tleh September, oktober Obešanje lovilnih pasti Breskova muha BD 501 popoldan (200 vab/ha) Pokrivanje grmov Plodova vinska s protiinsektno mrežo mušica Mulčenje, košnja pod drevesi Konec oktobra Obiranje zrelejših BD 501 popoldan plodov November – prvih deset Obiranje plodov Ob nevarnosti nizkih temperatur BD 507 dni Po obiranju BD 501 po rastlinah ter BD 500 po rastlinah in tleh November po odpadu Japonski kapar Gnojenje z zrelim listja BD-kompostom Kakijev rak BD 500 in zbirni preparat (M. T.) Premazovanje debel s pasto za sadno drevje ali škropljenje celih dreves Določanje zrelosti, obiranje: plodovi morajo biti tudi pri čašnih • Zapiranje plodov v polietilenske vrečke (lahko damo v polit- listih obarvani rumeno (vsaj zeleno rumeno), vrh ploda pa rume- ilensko folijo celotno paleto) z dodatkom alkoholnih hlapov no oranžno (vsaj rumeno). Priporočamo obiranje dvakrat. Pecelj in hranjenje pri sobni temperaturi – plodovi izgubijo trpkost je boljše, da odrežemo tik pri čašnih listih, zato da se plodovi med v nekaj dneh. seboj ne poškodujejo. Spremljamo vremensko napoved in jih oberemo pred napovedanimi nizkimi temperaturami (pod –2 oC). Zorenje sort s trpkimi plodovi v tehnološki zrelosti – še trdi v celoti izgubijo trpkost: Načini zorenja sort s trpkimi plodovi v tehnološki zrelosti • odstranjevanja trpkosti s CO2 – različne koncentracije, tem- – umeditev perature in trajanje povzročijo odpravo trpkosti v različnem Naravno zorenje: pri temperaturi prostora 20 oC za 24 ur ali malo času. Za vsako sorto je treba ugotavljati najboljše pogoje. manj od 20 oC za 48 do 72 ur. Plodovi se intenzivneje obarvajo in Sorta kaki tipo za tako zorenje ni najprimernejša. hitreje zorijo. Shranjevanje plodov: skladiščijo se v hladnem in dovolj vlažnem Pospešeno zorenje: prostoru, v katerem tudi naravno dozorevajo oziroma se medijo. • V plinsko neprepustnih celicah z odstranjevalci vlage, ki jo V hladilnici se lahko skladiščijo za 2 do 3 mesece pri 0 do 2 oC in vzdržujemo pri 60–65 %. V celice s temperaturo 25 do 29 oC 85- do 90-odstotni vlagi. Dobro obarvani plodovi se skladiščijo brez (za 24 do 36 ur) dodajamo dušik z etilenom (banana plin = večjih izgub, slabše obarvani pa se morajo skladiščiti pri nekoliko azoten 1 do 2 %). Po tem času se temperatura zniža na 15 višji temperaturi (3–4 oC) in morajo prej v prodajo, sicer je večji oC, dokler plodovi ne dosežejo zaželene barve; običajno 2 do odstotek poškodb plodov, ki so podobne poškodbam po mrazu. 3 dni glede na njihovo izhodiščno zrelost in koncentracijo etilena. Pomembni nasveti: varstvo običajno ni potrebno, zato so dana • Skladiščenje skupaj z jabolki, ki izločajo etilen, pri nekoliko priporočila le v izjemnih primerih – http://www.kmetijskizavod-ng. višji temperaturi močno pospeši normalno dozorevanje. si/nasveti/sadno-drevje. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 68 24 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OREHOV 24 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: ekološki oreh sadimo na blaga pobočja, ki PRIDELAVE še omogočajo strojno obdelavo, so dobro osvetljena in dvignjena nad dolino. Vznožja hribov in ozke, zaprte doline so neprimerni. EKOLOŠKIH Primernost za ekološko pridelavo: uspešna bo na globokih, srednje težkih tleh, ki dobro zadržujejo vlago, a so odcedna. Z ustreznimi razdaljami sajenja OREHOV poskrbimo za dobro prezračenost nasada, tako pa za boljše zdravstveno stanje dreves. Manj občutljive sorte za orehovo črno in rjavo pegavost ter orehovo muho: franquette z opraševalnima sortama meylannaise in ronde de montignac. Razdalje sajenja: v ravnini ali na malo nagnjenih površinah – 11 m x 10 m do 10 m x 9 m; na površinah z več kot 10-odstotnim nagibom: 10 m x 9 m do 10 m x 8 m. Gnojilne norme pri C-založenosti tal: + 130 kg K O + 60 kg P O + 45 kg MgO 2 2 5 + 100 kg dušika (100–120 dreves/ha, pridelek 2 toni celih orehov/ha). Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: kritična obdobja, ko oreh potrebuje največ vlage, so: med spomladansko rastjo za dobro vegetativno rast in cvetenje, v juniju in začetku julija za rast plodov in v avgustu za razvoj jedrc. Pomembno je tudi zalivanje sadik ob napravi nasadov in v spomladanskih mese- cih, zlasti pri spomladanskem sajenju. V mladih nasadih izboljšamo vodni režim v tleh s plitvo mehansko obdelavo drevesnih kolobarjev in polaganjem zastirke iz trave ali druge organske mase. Obdelavo opravimo v drugi polovici aprila in konec maja, ko drevesa dognojimo z organskimi dušičnimi gnojili. Slika: Oreh sorte Franquette Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 69 24 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OREHOV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Konec zime (2. pol. Gnojenje tal s fosfor- Organska gnojila P-K BD 500 popoldan feb. do konca marca), jem in kalijem (analiza ko tla niso zmrznjena tal) ali premokra Mleti apnenec Apnjenje tal Preverjanje ograje oz. individualne zaščite pred srnjadjo April (sredina) Dognojevanje (dušik) Mahovi in lišaji Organska gnojila BD 500 in zbirni prepa- Plitva obdelava dre- rat po vsaki obdelavi vesnih kolobarjev in tal (po tleh) prekrivanje z zastirko (mladi orehi) Plitvo frezanje pasov v vrstah (rodni nasadi) April (sredina) Čiščenje debel in vej April (2. polovica) Rez (mladi nasadi) Maj (brstenje) Škropljenje Orehov ožig Bakrovi pripravki Orehova rjava pegavost Maj (razviti pravi listi) Listno gnojenje Dušik/aminokisline BD 501 dopoldan Mulčenje BD 500 po vsaki Zalivanje/namakanje obdelavi tal (po tleh) ali ob suši Zbirni preparat (M. T.) po vsakem mulčenju za hitrejšo razgradnjo organske snovi Maj (2 do 3 tedne po Škropljenje Orehov ožig Labicuper ali Bakrovi pripravki BD 501 dopoldan 1. škropljenju – po Zalivanje/namakanje Orehova rjava Cuprovin 50 ali BD 500 po vsaki obde- cvetenju ženskih Dognojevanje (dušik in pegavost lavi tal (po tleh) cvetov) Coptrel mikroelementi) Zbirni preparat (M. T.) Plitva obdelava po vsakem mulčenju drevesnih kolobarjev Gnojevka (na tla) in vzdrževanje zastirke in listno gnojilo z (mladi orehi) mikroelementi Plitvo frezanje pasov v vrstah (rodni nasadi) Junij Mulčenje Orehov/jabolčni Exosex CP BD 501 dopoldan Namestitev razpršil- zavijač (25–30 razpršilcev/ cev (rodni nasadi) ha) Odstranjevanje listov z navznoter zavitimi konicami (mladi orehi) Konec junija – začetek Škropljenje (rodni Orehov ožig Labicuper ali Bakrovi pripravki BD 501 dopoldan julija (fenofaza olese- nasadi) Orehova rjava Cuprovin 50 ali Po potrebi čaj iz nele luščine plodov) Zalivanje/namakanje pegavost Coptrel njivske preslice Julij (prva polovica) Namestitev rumenih Orehova muha BD 501 dopoldan lepljivih plošč (rodni nasadi, večji) Julij (prva polovica) Prekrivanje tal pod drevesi s ponjavo (rod- ni nasadi, manjši) Zalivanje/namakanje Mulčenje in vzdrževa- nje zastirke Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 70 24 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OREHOV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Konec julija/začetek Škropljenje (rodni Orehova muha Laser 240 SC (0,15 Nedovoljeno avgusta (po ulovu nasadi) l/ha) + Nutrel v biodinamični orehove muhe) pridelavi Avgust Škropljenje (mlada Orehov ožig Bakrovi pripravki BD 501 dopoldan drevesa) Orehova rjava Zalivanje/namakanje pegavost Mulčenje in vzdrževa- nje zastirke Laser 240 SC (0,15 Preverjanje rumenih Orehova muha l/ha) + Nutrel plošč in škropljenje September (začetek) Preverjanje rumenih Orehova muha Laser 240 SC (0,15 plošč in škropljenje l/ha) + Nutrel September (2. polo- Mulčenje in čiščenje BD 501 popoldan vica) površine pod drevesi (rodni nasadi) Konec septembra – Spravilo pridelka, Orehova muha BD 501 popoldan sredina oktobra čiščenje in sušenje Odstranjevanje in Orehov zavijač sežig počrnelih orehov Plitvo frezanje površi- ne pod drevesi Orehov ožig in rjava pegavost November (po odpadu Odstranjevanje in Orehova rjava Hlevski gnoj Gnojenje z zrelim listja) sežig napadenega pegavost BD-kompostom listja iz nasada BD 501 po obiranju Gnojenje BD 500 in zbirni prepa- rat (M. T.) po odpadu listja Premazovanje ali škropljenje debel s pasto za premaz sadnega drevja Določanje zrelosti: orehi so zreli, ko popokajo zelene lupine in plodovi v luščini popadajo na tla. Pred tem je treba pripraviti čisto površino pod krošnjami (plitvo frezanje in valjanje ali temeljito mulčenje), da plodovi ne bi padli v travo in splesnili. Pobiramo jih sproti in v 48 do 72 urah posušimo v sušilnici pri temperaturi 30–35 oC. Čas spravila skrajšamo s predhodnim tresenjem celih dreves ali posameznih ogrodnih vej, ko na 5 % plodov popoka zelena lupina. Skladiščenje: posušene orehe v luščini z 12 % vlage skladiščimo v mrežastih vrečah ali lesenih zabojih v suhem in zračnem pro- storu pri temperaturi pod 10 oC. Oluščena jedrca smejo vsebovati največ 6 % vlage in jih hranimo v temnih celofanskih vrečah ali kartonskih škatlah, prevlečenih s pergamentnim papirjem, v hla- dilnici s temperaturo 4 oC in 60-odstotno zračno vlago, manjše količine pa v zamrzovalniku v celofanskih vrečah. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 71 25 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH LEŠNIKOV 25 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: ekološko lesko sadimo na rahlo nagnjena PRIDELAVE pobočja ali brežine, ki še omogočajo strojno obdelavo, so dobro osvetljene in dvignjene nad dolino. Vznožja hribov in ozke, zaprte doline so neprimerni. EKOLOŠKIH Primernost za ekološko pridelavo: uspešna bo na srednje lahkih in zračnih tleh, ki dobro zadržujejo vlago, a so odcedna. Leske NE sadimo na peščena tla LEŠNIKOV in na območjih z visoko podtalnico! Manj občutljive sorte za najpomembnejšega škodljivca lešnikarja: tonda gentile delle langhe, segorbe, negret, pauetet, istrska okrogloplodna leska, tonda di giffoni, halska leska, daria, tonda gentile romana, riccia di talanica. Razdalje sajenja: v ravnini ali na malo nagnjenih površinah: 6 m x 5 m (gojit- vena oblika grm) do 5,5 m x 4,5 m (gojitvena oblika drevo); na površinah z več kot 20-odstotnim nagibom: 5,5 m x 4,5 m (grm) do 5 m x 4 m (drevo). Gnojilne norme pri C-založenosti tal: + 50 kg K O + 30 kg P O + 20 kg MgO + 2 2 5 80 kg dušika (400–500 grmov (dreves)/ha, pridelek 2 toni celih lešnikov/ha). Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: kritična obdobja za po- manjkanje vode pri leski so v juniju za dobro oploditev ter od sredine julija do konca avgusta za razvoj in dobro napolnjenost jedrc. Pomembno je tudi zaliva- nje sadik ob napravi nasadov in v spomladanskih mesecih, zlasti pri spomla- danskem sajenju. V mladih nasadih izboljšamo vodni režim v tleh z mehansko obdelavo drevesnih kolobarjev oziroma ozkih pasov v vrstah. Zaradi plitvih korenin je potrebna zelo plitva obdelava. Kombiniramo jo z dognojevanjem z organskimi dušičnimi gnojili, ki jih plitvo vdelamo v tla. Slika: Lešniki na drevesu Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 72 25 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH LEŠNIKOV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Konec zime (2. pol. Gnojenje tal s fosfor- Organska gnojila P-K BD 500 popoldan feb. do konca marca), jem in kalijem (analiza Zbirni preparat (M. T.) ko tla niso zmrznjena tal) ob ali po mulčenju ali premokra Mleti apnenec Apnjenje tal Rez in mulčenje/od- stranitev vej Preverjanje ograje Marec (2. polovica) Gnojenje tal (dušik) Leskova brstna pršica Organska dušična Rez in sežig defor- gnojila miranih brstov (mlad Mahovi in lišaji nasad) Čiščenje debel in vej April (2. polovica) Dognojevanje Lešnikar – preventiva Bor, cink (foliarno) BD 501 po razvoju Okopavanje drevesnih prvih listov kolobarjev (mlad Leskov rogin – pre- Labicuper ali Cuprovin BD 500 po vsaki obde- nasad) ventiva 50 ali Copfort lavi tal (po tleh) Plitvo frezanje pasov v vrstah (rodni nasad) April (2. polovica) Bakterijska obolenja Škropljenje Bakrovi pripravki Monilija Mulčenje Maj Dognojevanje (dušik in Gnojevka BD 501 dopoldan mikroelementi) Listno gnojilo z mikro- Nameščanje belih Listna osa ali grizlica elementi lepljivih plošč Zalivanje/namakanje Junij Okopavanje drevesnih Lešnikar – preventiva Bor, cink (foliarno) BD 501 dopoldan kolobarjev (mlad BD 500 po vsaki nasad) obdelavi tal (po tleh) Plitvo frezanje pasov v ali ob suši vrstah pod krošnjami Zbirni preparat (M. T.) Rez koreninskih po vsakem mulčenju izrastkov za hitrejšo razgradnjo Dognojevanje organske snovi Zalivanje/namakanje Mulčenje Julij Zalivanje/namakanje Leskov rogin BD 501 dopoldan Izrezovanje suhih mla- BD 500 po vsaki obde- dik/ poganjkov Bakterijska obolenja lavi tal (po tleh) Uničenje od gosenic Zbirni preparat (M. T.) napadenih listov po vsakem mulčenju Listna osa ali grizlica Nameščanje belih lepljivih plošč Avgust Zalivanje/namakanje BD 501 dopoldan Mulčenje in priprava nasada za zorenje (polaganje mreže ali čiščenje ter plitvo frezanje in valjanje tal) Konec avgusta – Spravilo pridelka, Lešnikar Aminokisline (foliarno) BD 501 popoldan pred konec septembra čiščenje in sušenje Labicuper ali obiranjem Dognojevanje (dušik) Cuprovin 50 ali Škropljenje Bakterijska obolenja Copfort Champion WG-50 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 73 25 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH LEŠNIKOV OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) November (po odpadu Rez koreninskih Hlevski gnoj Gnojenje z zrelim listja) izrastkov BD-kompostom Gnojenje BD 501 po obiranju BD 500 in zbirni prepa- rat (M. T.) po odpadu listja Premazovanje ali škropljenje debel s pasto za premaz sadnega drevja Določanje zrelosti: lešniki so zreli, ko porjavi luščina in izpadejo iz zelene ovojnice. Pri sortah, ki ne izpadajo, ovojnice ob zrelosti nekoliko porjavijo, odpadejo pa skupaj s plodovi v šopih. Pred tem je treba pripraviti čisto površino pod krošnjami, tako da ves nasad plitvo prefreza- mo in povaljamo ali pa travo med vrstami temeljito pomulčimo, medvrstne pasove pa v celoti prekrijemo z mrežo. V suhi jeseni lešnike poberemo v enem terminu, ob deževnem vremenu pa vsaj v dveh. Če smo v medvrstnih pasovih položili mrežo, jo dvignemo in pospravimo, ko nanjo popadajo vsi lešniki. V vsakem primeru jih v 48–72 urah po spravilu posušimo v sušilnici pri temperaturi 35–38 oC. Skladiščenje: posušene lešnike v luščini z 12 % vlage skladišči- mo v mrežastih ali jutastih vrečah ali lesenih zabojih v suhem in zračnem prostoru pri temperaturi pod 10 oC. Oluščena jedrca smejo vsebovati največ 6 % vlage in jih hranimo v temnih celo- fanskih vrečah, kartonskih škatlah, prevlečenih s pergamentnim papirjem, ali vakuumsko pakirana v hladilnici s temperaturo 4 oC in 60-odstotno zračno vlago, manjše količine pa v zamrzovalniku v celofanskih vrečah. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 74 26 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KOSTANJA 26 TEHNOLOGIJA Posebnosti/zahteve sadne vrste: ekološki kostanj sadimo izključno na kisla PRIDELAVE tla (pH do 5,5) z manj kot 3 % aktivnega apna. Izberemo rahlo nagnjene lege na prezračenih in dobro osvetljenih pobočjih ali brežinah. Vznožja hribov in ozke, zaprte doline so neprimerni. EKOLOŠKEGA Primernost za ekološko pridelavo: kostanj bo dobro uspeval na globokih, KOSTANJA vlažnih in rodovitnih tleh, bogatih s humusom. Ne sadimo ga na plitva in težka tla, ki niso odcedna. Zoper kostanjevo šiškarico odporna sorta: bouche de betizac; manj občutlji- ve sorte za kostanjevega raka: marigoule, marsol, bouche de betizac. Razdalje sajenja: v ravnini ali na malo nagnjenih površinah: 11 m x 10 m do 10 m x 9 m; na površinah z več kot 20-odstotnim nagibom: 10 m x 9 m do 10 m x 8 m. Gnojilne norme pri C-založenosti tal: + 120 kg K O + 40 kg P O + 30 kg MgO 2 2 5 + 130 kg dušika (100–120 dreves/ha, pridelek 3 tone svežega kostanja/ha). Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: kostanj je najzahtevnejši glede zadostne količine vlage v tleh od julija, ko se začnejo razvijati plodovi, pa vse do zorenja. Če v tem obdobju trpi pomanjkanje vlage, sta en ali dva plodova v ježici nepopolno razvita ali celo zakrnela. Pomembno je tudi zaliva- nje sadik ob napravi nasadov in v spomladanskih mesecih, zlasti pri spomla- danskem sajenju. V mladih nasadih izboljšamo vodni režim v tleh s plitvo mehansko obdelavo drevesnih kolobarjev. Okopljemo jih v drugi polovici aprila in konec maja, ko drevesa dognojimo z organskimi dušičnimi gnojili. Slika: Zorenje kostanja Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 75 26 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KOSTANJA OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Konec zime (2. pol. Gnojenje tal s fosfor- Kostanjev rak Premazovanje ra- Organska gnojila BD 500 popoldan feb. do konca marca), jem in kalijem (analiza kastih ran po čiščenju P-K Zbirni pripravek (npr. ko tla niso zmrznjena tal) z mešanico apna, olja po M. T.) popoldan ali premokra Rez (minimalna!) in bakrovih pripravkov Izrezovanje in sežig vej/ poganjkov Preverjanje ograje oziroma individualne zaščite pred srnjadjo Marec (2. polovica) Gnojenje tal (dušik) Organska dušična BD 500 popoldan gnojila April Okopavanje drevesnih kolobarjev (mlad nasad) Plitvo frezanje pasov v vrstah (rodni nasad) Mulčenje Maj Dognojevanje (dušik) Organska dušična Po odganjanju listov Zalivanje/namakanje gnojila prvič uporabimo BD 501 Junij Odstranjevanje in se- Kostanjeva šiškarica BD 501 dopoldan žig šišk na poganjkih, listih in listnih pecljih Kostanjar – pre- Okopavanje drevesnih ventiva kolobarjev (mlad nasad) Plitvo frezanje pasov v vrstah pod krošnjami (rodni nasad) Zalivanje/namakanje Mulčenje Julij Škropljenje Kostanjev zavijač BD 501 dopoldan Zalivanje/namakanje Ob suši BD 500 Izrezovanje in Kostanjev rak popoldan sežig poganjkov oz. izrezovanje, čiščenje in premazovanje napadene skorje Avgust Škropljenje Kostanjev zavijač BD 501 dopoldan Zalivanje/namakanje Ob suši BD 500 popoldan Konec septembra–ko- Mulčenje in priprava Aminokisline BD 501 popoldan nec oktobra nasada za zorenje (polaganje mreže ali čiščenje ter plitvo Gnojenje z zrelim frezanje in valjanje tal) BD-kompostom Spravilo pridelka BD 500 in zbirni prepa- Dognojevanje (dušik) rat (M. T.) Premazovanje debel s pasto za sadno drevje ali škropljenje celotnih dreves Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 76 26 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KOSTANJA Določanje zrelosti: kostanj je zrel, ko ježice s plodovi porumenijo in začnejo pokati ter popadajo na tla. Še zelenih in zaprtih ježic nikoli ne trgamo z dreves. Plodove, ki so izpadli iz ježic, pobe- remo. Delno odprte ježice pa zgrabimo na kup in pohodimo, da kostanji izpadejo. Pred zorenjem je treba pripraviti čisto površino pod krošnjami, tako da ves nasad plitvo prefrezamo in povaljamo ali pa travo med vrstami temeljito pomulčimo in medvrstne paso- ve v celoti prekrijemo z mrežo. V suhi jeseni kostanje poberemo v enem terminu, ob deževnem vremenu pa vsaj v dveh. Če smo v medvrstnih pasovih položili mrežo, jo dvignemo in pospravimo, ko nanjo popadajo vsi plodovi. Skladiščenje: kostanjeve plodove je treba ohraniti čim bolj vlažne vse do prodaje. Za 2–3 tedne jih lahko uskladiščimo v plastičnih mrežastih vrečah ali posodah v prostoru z 90- do 95-odstotno vlago in temperaturo 0–1 oC. Za daljše skladiščenje izvedemo t. i. hidroterapijo ali kuraturo – devetdnevno potapljanje v vodi, ki ji dodamo kalijev sorbat (20 g/100 kg plodov) – pri sobni tempe- raturi in naknadno sušenje. Mlečnokislinsko vrenje, ki se razvije, zavre razvoj glivic. S sterilizacijo (45-minutno namakanje v vodi pri 50 oC) pa uničimo ličinke kostanjarja in kostanjevega zavijača ter še podaljšamo skladiščno sposobnost plodov. Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 77 27 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA NAMIZNEGA GROZDJA 27 TEHNOLOGIJA Tolerantne sorte: muscat blue, fanny, formosa alba, venus, presentabil, kesea PRIDELAVE (brez pečk), nero, esther, aron, nelly, palatina, arcadia, helikon .... Priporočene razdalje sajenja: 2,5–3 m x min. 1,2–1,5 m. EKOLOŠKEGA Gnojilna norma pri C-založenosti tal in pridelku 15/ha: 70 kg N, 40 kg PO in 2 5 NAMIZNEGA 100 kg K O; opt. pH: 6–6,5; opt. količina org. snovi: 2,5–3 %; ≤ 4 % uporabe 2 N-gnojil ni potrebno. GROZDJA Poudarki pri preskrbi z vodo oziroma namakanju: v sušnih razmerah in pokritih nasadih je priporočljivo kapljično namakanje od oplodnje do konca debelitve jagod. * ET: evapotranspiracija Slika: Namizno grozdje Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 78 27 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA NAMIZNEGA GROZDJA OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Mladi vinogradi – tik Obrezovanje trte BD 500 popoldan pred brstenjem med mirovanjem Rez rodnih vinogra- Rez prilagojena sorti, dov: februar, marec starosti in stanju trte 2. letnik: zaradi nevar- V mladih vinogradih nosti pozebe tik pred nadzor nad priso- odganjanjem tnostjo voluharja (BBCH 00) Odstranitev obolelih rozg in starega lesa Izbira zdravih in dozo- relih rozg Vez Pred brstenjem (sre- Gnojenje s P2O5 in Ob obdelavi med- dina marca–začetek K2O na podlagi gnojil- vrstnega prostora aprila) nega načrta, sorte in vedno BD 500 in zbirni starosti vinograda in/ preparat (M. T.) ali obdelava/rahljanje (BBCH 00) vrstnega prostora in setev podorin (priloga) Glede na vsebnost Pred brstenjem (sre- organske snovi, sorte dina marca–začetek in vizualne ocene aprila) Uporaba gnojil, ki vsebujejo dušik (BBCH 00) Plevel v vrsti: okopavanje, košnja ali sajenje na folijo/ tkanino Začetek brstenja– od- Preverjanje prisotno- Zimska jajčeca pršic Žveplovi pripravki piranje brstov (april) sti gosenic (sovke, Akarinoza, erinoza zemljemerke, pedici) (BBCH 01–08) Gosenice (sovke, Pobiranje ponoči zemljemerke, pedici) Razvoj listov Oidij vinske trte Žveplovi pripravki BD 501 dopoldan Mladike, dolge 4–10 cm (BBCH 11–14) Razvoj listov Pletev mladic (največ Peronospora vinske Bakrovi pripravki BD 501 dopoldan Mladike, dolge 5–15 10/tekoči meter) trte Mogoč tudi čaj iz cm preslice (BBCH 15) Razvoj listov Sprotno usmerjanje mladik med žice, privezovanje mladik Mladike, dolge 30–40 cm BBCH 16–19 Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 79 27 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA NAMIZNEGA GROZDJA OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Pred cvetenjem in ob Mulčenje opravimo Oidij vinske trte (obču- Žveplovi pripravki Mycosin (12–15 BD 501 dopoldan koncu cvetenja 3–4 tedne pred tljive sorte) Zapraševanje: žveplo v kg/ha) cvetenjem prahu (15–20 kg/ha) (BBCH 50–68) Sprotno odstranje- Peronospora vinske Bakrovi pripravki vanje zalistnikov in trte (manj odporne prvega spodnjega lista sorte) na mladiki Pletev nerodnih mladik Na plitkih lahkih tleh ob suši namakanje na osnovi ET* in ten- zometrske vrednosti Grozdni sukači Postavitev fero- monskih vab za spre- mljanje leta križastega grozdnega sukača Konec cvetenja Obešanje rumenih Ameriški škržatek Piretroidi lepljivih plošč (3/ha) – (obvezno upoštevanje po tretiranju navodil službe za BBCH 69 varstvo rastlin) Grozdni sukači Lepinox Plus Na podlagi ulova na (1 kg/ha) feromonske vabe Delfin (0,1–0,15 %) Pred dotikanjem jagod Po končanem Oidij vinske trte (obču- Žveplovi pripravki Kisle gline BD 501 dopoldan (jagode v velikosti trebljenju plodičev tljive sorte) Vitisan (3–12 kg/ha) (Mycosin), Čaj iz njivske preslice graha) redčenje in krajšanje Vitisan in bak- grozdov, usmerjanje in rove pripravke razporejanje grozdov, Peronospora vinske Bakrovi pripravki uporabljamo (BBCH 70–75) usmerjanje mladik, trte (manj odporne izmenjaje. Pri odstranjevanje zali- sorte) tem upoštevamo stnikov in prvih listov združljivost z v območju grozdja, Siva grozdna plesen Serenade ASO (8 l/ha) drugimi FFS. delno krajšanje mladik Botector (400 g/ha) Postavitev zaščite Grozdni sukači Lepinox Plus pred dežjem (1 kg/ha) Delfin (0,1–0,15 %) Pokrivanje nasada z zaščito pred dežjem, visoki tuneli Ameriški škržat Piretrini 2. tretiranje se izvede, če se na plošče ulovijo več kot 4 osebki/plo- ščo/teden Začetek dotikanja Na plitkih lahkih tleh Siva grozdna plesen Serenade ASO (8 l/ha) BD 501 dopoldan jagod ob suši namakanje Botector (400 g/ha) Začetek julija na osnovi ET* in ten- zometrske vrednosti (BBCH 77–79) Tehnološka navodila za EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA 2015 80 27 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA NAMIZNEGA GROZDJA OBDOBJE/ TEHNOLOŠKO VARSTVO RASTLIN Sredstva za krepitev Ekološka Biodinamični pripravki RAZVOJNA FAZA OPRAVILO (škodljivi organizmi) rastlin fitofarmacevtska sredstva (FFS) Začetek zorenja Obešanje lovilnih pasti Plodova vinska Laser (0,3 l/ha) (* po BD 501 popoldan (200 vab/ha) mušica dovoljenju UVHVVR za nujne primere) (BBCH 81–83) Pokrivanje dreves s protiinsektno mrežo Serenade ASO (8 l/ha) Botector (400 g/ha) Nastavljanje vab za Siva grozdna plesen ose Postavitev zaščitne mreže in odvračal pred pticami Mehčanje jagod Večkratno obiranje BD 501 popoldan pred v gajbice, čiščenje obiranjem in po njem grozdja (BBCH 85–89) BD 500 in zbirni pripravek (M. T.) po Shranjevanje grozdja v odpadanju listov hladilnici Gnojenje z zrelim BD-kompostom Opomba: navodila so prilagojena gojenju odpornejših in tole- rantnih sort namiznega grozdja. Tudi pri tolerantnih sortah je v ugodnih razmerah za razvoj bolezni koristno opraviti dve škroplje- nji proti peronospori in oidiju – eno pred cvetenjem, eno po njem. Pri gojenju konvencionalnih namiznih sort je treba slediti napot- kom prognostične službe za varstvo vinske trte. Varstvo je vedno preventivno. Za varstvo pred pepelasto plesnijo se uporabljajo sredstva na osno- vi žvepla ali Vitisan – v najtežjih razmerah pri občutljivih sortah naj presledek med škropljenjem ne bo daljši od 6 dni. Pri varstvu pred peronosporo so v ekološki pridelavi grozdja na voljo sredstva na osnovi bakra, pri čemer skupna količina ne sme preseči 4 kg/ha na leto. Enkratni odmerek naj znaša 200 do 400 g čistega bakra na hektar, odvisno od možnosti za okužbo in količine listne stene. Bakrena sredstva lahko med blažjimi okužbami nado- mestimo s sredstvom za dvig odpornosti (Mycosin), pri čemer je treba oblogo obnoviti, ko pade 20 mm padavin. Avtorji navodil: dr. Mario Lešnik (FKBV Maribor), dr. Stanislav Tojnko (FKBV Maribor), dr. Anita Solar (BF) dr. Valentina Usenik (BF), dr. Darinka Koron (KIS), dr. Matjaž Turinek, Boštjan Godec (KIS), Irena Vrhovnik (KGZS – Zavod NG), Matjaž Jančar (KGZS – Zavod NG), Andreja Brence (KGZS – Zavod NM), Domen Bajec (KGZS – Zavod NM), Karmen Rodič (KGZS –Zavod NM), Alenka Caf (KGZS – Zavod LJ) Jezikovni pregled: Helena Skrleb, Sektor za prevajanje, Generalni sekretariat Vlade republike Slovenije Oblikovanje: Furmil d.o.o. Avtorji fotografij: dr. Mario Lešnik (str. 4), EU (str. 29, 36, 40, 77), dr. Matjaž Turinek (str. 18, 53), Irena Vrhovnik (str. 59, 64, 66 + naslovnica in zadnja stran), Karmen Rodič (str. 24), dr. Darinka Koron (str. 43, 46, 49, 56), Ivan Kodrič (str. 62), dr. Valentina Usenik (str. 33), dr. Anita Solar (str. 68, 71, 74) Izdalo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016 Za vsebino je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Publikacijo sofinancira Evropska unija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija. TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO SADJA Document Outline ja-current-content 1 TEMELJNA ZASNOVA EKOLOŠKE PRIDELAVE SADJA 2 PREDPISI, KI UREJAJO EKOLOŠKO KMETIJSTVO 3 IZBIRA LEGE 4 PRIPRAVA TAL 5 SAJENJE 6 NAMAKANJE IN EKOLOŠKA PRIDELAVA SADJA 7 TEHNIKA UPORABE PRIPRAVKOV IN IZVJANJE ALTERNATIVNIH METOD ZATIRANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV 8 KOMBINIRANJE UKREPA EKOLOŠKO KMETOVANJE (EK) Z ZAHTEVAMI OPERACIJ UKREPA KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNIH-PLAČIL (KOPOP) 9 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JABOLK 10 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH HRUŠK 11 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH BRESKEV 12 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MARELIC 13 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ČEŠENJ (IN VIŠENJ) 14 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH SLIV 15 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH JAGOD 16 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AMERIŠKIH BOROVNIC 17 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH MALIN 18 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH ROBID 19 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA RDEČEGA RIBEZA 20 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OLJK 21 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH AKTINIDIJ 22 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH FIG 23 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KAKIJA 24 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH OREHOV 25 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKIH LEŠNIKOV 26 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA KOSTANJA 27 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE EKOLOŠKEGA NAMIZNEGA GROZDJA