Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Počeni členi trga in cen vodijo v izgube
V teh vročih dneh so se delegati vseh treh zborov občinske skupščine zbrali na predzadnjem zasedanju pred poletnimi dopust/. Na skupnl seji so obravnavall v letošnjem letu zanesljivo najbolj aktualno gradlvo na temo gospodarjenja v preteklostl in razglabljall, kako izboljšati izredno zaostrene razmere. Na sporedu sta blll dve poročili, eno na temo poslovanja gospodarstva In družbenih dejav-nostl naše občlne lanl ter v letošnjem trimesečju, ter drugo, kl Je govorllo o osnutku aneksa k dogovoru o temeljih drutbenega plana občlne za sredn/eročno obdobje. Prav tako so bili delegatl obve-ščenl o organizacijah združenega dela, kl so lani presegle dogovor-Jeno višino sredstev za osebne dohodke.
V lanskem letu je gospodarstvo ob-čine Ljubljana Center poslovalo v izre-dno zaostrenih razmerah ter z visoko stopnjo infLacije. Dosežene stopnje ra-sti niso povsem realne in so bolj plod gibanja cen, kot pa večjega obsega in kakovosti gospodarjenja. Nasploh so cene zelo ogrožale stabilizacijska pri-zadevanja, kljub raznoterim interven-cijskim posegom.
Poslovni procesi v organizacijah združenega dela so potekali v neuskla-jenih tržnih pogojih, saj je povpraševa-nje v veliki meri preraslo ponudbo. Prav tako se je zlasti v zadnjih treh mesecih preteklega leta izredno zao-strilo vprašanje preskrbe z domačimi in uvoženimi surovinami ter repro-dukcijskim materialom. Tako so se, hočeš nočeš, zmanjševale možnosti za izvoz in s tem za uvoz materialov, to pa je spet zniževalo produktivnost dela, povečevalo proizvodne stroške ter zni-ževalo kakovpst učinkov poslovnih procesov.
Temu primerno tudi niso bili ugodni
finančni rezultati organizacij združe-nega dela v občini. Tako se je lani ce-lotni prihodek povečal za 34 odstot-kov, dohodek za 29 odstotkov in aku-mulacija za 38 odstotkov. Količinski obseg proizvodnje je bil dosežen le 97,9-odstotno, nekaj tudi na račun spe-cifične sestave gospodarstva v občini, kjer pač prevladuje trgovska dejav-nost. Se manj ugodni pa so bili rezulta-ti izvoznih prizadevanj. V primerjavi z letom 1980 je skupni izvoz blaga in storitev padel v lanskem letu za 6,6 odstotka in tako smo uresničili izvozni plan le 95-odstotno.
Tudi v letošnjem četrtletju je gospo-darstvo občine Center poslovalo v zao-strenih pogojih. Nadaljevala se je in-flacija, neskladje med ponudbo in povpraševanjem je ostalo nespreme-njeno. Cene so se v primerjavi z ena-kim obdobjem lani povečale pri pro-izvajalcih za 22,4 odstotka, cene na de-belo za 35,3 in cene na drobno za 28,9 odstotka. Se naprej smo bili nizko pro-duktivni, poslabševala se je učinkovi-
tost poslovanja, nadaljevale so se teža-ve pri oskrbi z reprodukcijskimi mate-riali in surovinami, po drugi strani pa šo rasli realni "osebni dohodki. Ob vsem tem pa lahko le ugotovimo, da je porastel količinski obseg proizvodnje v prirtterjavi z lanskim prvim četrtlet-jem, in sicer za 9,2 odstotka.
Tudi izvozna gibanja so bila ugo-dnejša kot v lanskih prvih treh mese-cih. Iz naše občine smo do konca letoš-njega marca izvozili za 472.651.000 di-narjev in s tem presegli lansko raven za 156 odstotkov. V občini je izvoz ra-sel občutno hitreje kot v okviru mesta ali republike. Na konvertibilno po-dročje smo iz naše občine izvozili za 189 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Ko že govorimo o izvoznih rezul-tatih letošnjega prvega trimesečja, mo-ramo pogledati tudi drugo plat meda-lje. Uvozili smo za 1,283.875.000 dinar-jev ali za 85 odstotkov več kot lani, od tega s konvertibilnega področja kar za 127 odstotkov več od tistega v lan-skem letu.
Izgube, izgube...
Sezonski vplivi, subjektivne slabosti in zaostrehe razmere gospodarjenja so povzročili, da je imelo po periodičnem obračunu ob letošnjem četrtletju 28 organizacij združenega dela izgubo. Skupno je v teh organizacijah zaposle-nih 6798 delavcev. V primerjavi z istim obdobjem lani se je letos izguba pove-čala za štirikrat, število zgubarjev pa za šest. Skupna izguba je znašala v prvih treh mesecih letos 324.357.000 dinarjev.
Daleč največ izgube so »pridelale« delovne organizacije - osem po številu - s področja prometa in zvez, in sicer kar za 233.018.000 dinarjev. Sledi jim sedem organizacij s področja gostin-stva in turizma z 41.224.000 dinarji, tri organizacije s področja industrije so bile »prekratke« za 17.669.000 dinar-jev, sledijo jim stanovanjska in komu-nalna dejavnost, pa gradbeništvo in tr-govina.
Skoraj tri četrtine ali 71,8 odstotka celotne izgube v gospodarstvu naše občine ob četrtletju odpade na promet in zveze, v glavnem na Zelezniško go-spodarstvo, DO železniško transport-na organizacija, kjer je z izgubo zaklju-čilo pet tozdov. V industriji so največ izgubili v DES Ljubljana, tozd Ljublja-na okolica, pri gradbeništvu so zaklju-čili z največjo izgubo pri Vodovodu,
tozd Komunalna operativa, od trgo-vinskih organizacij se je »najbolje« odrezal Autocommerce, tozd Notranja trgovina, med turističnimi in gostin-skimi organizacijami pa je bil na prvem mestu Kompas, za njim Inte-rexport, Putnik in še kdo.
Pri komunalni dejavnosti odpade največji delež izgube na DO Vodovod Kanalizacija, tozd Mestni vodovod in tozd Kanalizacija. Na področju finanč-no-tehničnih in poslovnih storitev je z izgubo končalo četrtletje tudi ČGP Delo, tozd Studio za marketing in pro-pagando.
Seveda bi bili krivični, ko ne bi na-šteli izgub tudi v negospodarskih, to-rej družbenih dejavnostih. Takih orga-nizacij je bilo devet ob letošnjem četrt-letju, njihova skupna izguba pa je zna-šala 193.041.501 dinarjev. V teh organi-zacijah je zaposlenih 8.303 delavcev, njihova izguba pa je bila letos za 51 odstotkov višja, kot v istem obdobju lani. Največ izgube, 188.318.214 dinar-jev, je naštel Univerzitetni klinični center, sledijo mu Onkološki inštitut, Srednja pedagoška šola, Srednja elek-trotehniška šola, Biotehniška fakulte-ta, tozd za Biologijo, Dorri upokojen-cev Tabor-Poljane, RTV Ljubljana, DS Storitve, Mestno gledališče ljubljan-sko in Ekonomski center Maribor, tozd Razvojno raziskovalni inštitut za regionalno ekonomiko in socialni raz-voj.
Ob vsem napisanem naj dodamo, pa tudi iz samega poročila je bilo to dele-gatom jasno, da poročilo o poslovanju gospodarstva in družbenih dejavnosti naše občine za leto 1981 ter letošnje četrtletje ni popolno in da v njem niso analizirani vzroki in razlogi za stanja, izražena v številkah. Delegati in komi-sija za družbenoekonomske odnose so pogrešali natančnih usmeritev za izboljšanje stanja po posamežnih po-dročjih. Izvršni svet naše občinske skupščine je menil, da dosedanje neu-resničevanje nekaterih usmeritev in nalog še toliko bolj zavezuje vse nosil-ce planiranja in razvoja, da v svojih okoljih sproti preverjajo pogoje in možnosti za delo in razvoj ter da s pravočasnimi ukrepi odpravljajo mot-nje v poslovanju in tako zagotovijo uspešno poslovanje ter uresničevanje nalog predvsem na področju ekonom-skih odnosov s tujino, pa pri omejeva-nju vseh oblik porabe in razporejanju dohodka v korist sredstev akumula-
Cije.     -                                                   Tadej Bratok