Bprdlitona la BDDoaamFBto posiaio Puilmu« plačan« « colotlol
Naročnina mesečno 18 Lir, ca (nožem« •tvo 31.30 Lir • nedeljska Izdafa celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino b 10.349 ca tnierat«, Fodražnlcili Novo mesta
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjntra] razen ponedeljka ln dneva po praznika.
Abbonamentl: Mesa
18 Lir«. Estero. meta 31 50 Lir«. Edi-cionc domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C C P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamentl,
10.349 per I« in-aerzionL
Filial«! Novo mesto.
Izključna pooblnSFenlc* ta ftglalevanje Italijanskega In fujega lzvorat linione Pubblir.iU Italiana S. A, Milano.
Uredništvo tn npravai Kopitarjeva 6, LJnbtJnna. g Redazione, Amministrnzionei Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concesslonarla eselnslva per la pnhhlleltS di provenlenza ttaliana Telefon 4001—4005,	§	ed estera: llniooe Pubblicita Italiana S. A, Milana
Bollettino No 1084
I	porfi di Bona, Bougie e Sfax bombardati
Un sommergibile nemico affondato 10 veiivoii nemici distrutti
II	Quar(icre Generale delle Forzo Armate co-munica:
Nostri reparti aerei hanno attarrato. con effi-rari azioui notturue i porti di bona, Bougie c SIax.
L'n sommergiliilc nemiro č stato affondato nel Tirrcno da una unita gcrmajiica che ha catturato parlc dcll'c()tiipaggio.
Nella giornata di ieri plurimotori awersari cl-Ictluavano incursioni sulic eitta di Napoli, Reg-g i o C a I a 1) r i n. C a g I i a r i, M e s s i n a e A u g u -sta faremlo vittime e causando danni, partirnlar-mente ingenti a Cagliari per dne volte bombardata.
II fuoco delle artiglerie conlro-acrec distrug-geva tre apparecrhi nel cicln ralahro, uno a Porto Um p cd ode o uno a Messina.
Sctte altri veiivoii venivano abbattuti in com-hattiincnto dn cacciatori italiani e geriuanici: ciu-
que a Cagliari, due ad Augusta.
•
A segiiito delle incursioni citate dal bollettino odierno sono linora segnalati tra la popolazione civile: 5 morti e .'ti feriti a Napoli, 10 morti o
50	feriti a Cagliari, 1!) morti c 41 leriti ad Augusta.
Vojno poročilo št. 1084
Pristanišča Bona, Bougie in Sfax bombardirana
Sovražna podmornica potopljena 10 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Naši letalski oddelki so v uspešnih nočnih nastopih napadli pristauišča Bona, Bougie iu pa
51	ax.
V Tirenskem morju je neka nemška edi-nica potopila eno sovražno podmornico in zajela del posadke.
Včeraj soTiasprotni večmotorniki napadli mesta Napoli, Reggio Ca I a br i a, Cagliari, Messina in Augusta, povzročili žrtve in naredili škodo, zlasti veliko v Cagliariju, ki jc bil dvakrat bombardiran.
Ogenj protiletalskega topništva je uničil tri stroje na calabrijskcni nebu. enega v Porto Einpedocle in enega v Messini.
Sedem nadaljnjih bombnikov so v dvobojih sestrelili italijanski in nemški lovci: pet v Cagliariju, dva pa v Augusti.
»
Pri napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, jo bilo doslej ugotovljenih med civilnim prebivalstvom: 5 mrtvih in 34 ranjenih v Napoliju, 10 mrtvih in 50 ranjenih v Cagliariju, 11) mrtvih in 41 ranjenih v Augusti.
Čast junaški prvi Armadi
Radijski govor generala Ambrosia o junaštvu prve italijanske armade in njenega poveljnika maršala Messeja
Govor, ki ga je imel snoči po radiu general Ambrosio, načelnik glavnega stana, v čast junaški prvi armadi:
24. oktobra 1042 se je začela v ožini pri Alameinu bilka, ki naj bi odločila o usodi Severne Afrike. Te postojanke, ki so jih osne čete dosegle s svojimi vojnimi vrlinami, ne pa s premočjo v sredstvih, so več dni vzdržale pod udarci močnih britanskih oklepnih sil navzlic strahovitemu osredotočenemu ognju topništva in množičnemu letalskemu bombardiranju. Šele potem ko so nasprotniku zadale najhujše izgube, ki so ga pri nadaljnjih bojih pripravile do pametnejšega nastopanja, so začele italijanske in nemške enote z nastopom, ki ga bo vojaška zgodovina pomnila kot najpopolnejši umikalni manever. Težka naloga, ki so si jo zamislili in vodili poveljniki. Je mogla^ hiti izvedena zaradi vzgledno samoodpo-vedi čet, ki so odločno prevzemale nase žrtve in najtežje nadloge v dolgem in nepretrganem boju.
Medlem ko je bilka divjala na libijskem ozemlju, sla se v francoski Sev. Afriki izkrcali dve novi armadi: 1 britanska in 5. amerikanska, katerima so se potem pridružile skupine upornih Francozov. Tedaj se je ravnotežje med osnimi in nasprotnikovimi silami Še bolj omajalo. Spričo tega dejstva, ki je temeljilo sprevrglo vojaški položaj v Sredozemskem morju in pomenilo neposredno ogrožanje Južne Evrope, je os vrgla v Tunis nekaj tisoč mož, katerim se je z drznimi nastopi posrečilo omrtvičiti nasprotnikove pobude in mu preprečiti, da ni dosegel takojšnjih uspehov navzlic veliki številčni premoči. Tunizija je začela odigravati svojo veliko vlogo.
Čeprav se je Angležem in Ameriknncem posrečilo močno in slalno povečavati svoje sile, ker sta iineli na razpolago vse zaklade britanskega in ameriškega imperija, sta morali Italija in Nemčija voziti svojo preskrbo skozi pasti, ki jih je nastavljalo delovanje nasprotnikovega letalstva in mornarice. Bazen močnejših pomorskih in podmorskih sil sta Anglija in Amerika zbrali ob Sredozemskem moriu mogočne letalske oddelke, ki so z letališč v Alžiriji, Maroku, z Malte in kasneje tudi iz. Libije lahko nepretrgoma nadzorovali Sicilski preliv in napadli sleherno pomorsko in letalsko enoto.
Te okoliščine so še bolj obremenile že tlak težko nalogo naše mornarice in našega letalstva, ki je moralo varovati sredozemske poti in varovati pred zasedami pomorske in letalske spremljave, namenjene za preskrbo tuniškega bojišča. Niti letalstvo niti mornarica se pa nista omejili le na te zaščitne nastope: eno kakor drugo se je junaško udeleževalo nastopov in napadalo angleško-amerikanske poli in vojne enote.
21. marca je nasprotnik začel z ofenzivo v Tuniziji. Po več dneh ostrega boja na črti Mareth ni bilo nobenega uspeha. Zaradi neugodnih pripetljajev na srednjem odseku je prva armada odšla na črto Chiott in zapustila Marethsko črto, katero je znala obdržati nedotaknjeno. Obroč se je vedno bolj zoževal. Novo ukazani urejeni umik z južnega odseka na črto pri Emfidavillu ni položaja v bistvu nič spremenil. Tudi ni siloviti napad Angležev in Amerikancev več dni doseeel nobenega uspeha. Junaški bojevniki naše prve
Krajevno delovanje na vzhodu
Ducejeva in Hitlerjeva poslanica hrabrim borcem v Tunisu
Hitlerjev glavni stan, 14. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodni fronti je potekel včerajšnji dan razen krajevnega delovanja napadalnih in izvid-niških oddelkov t splošnem mirno. Težko topništvo kopno vojske je povzročilo požare v skladiščnih napravah Petrograd a.
Pri podnevnem prodom liritansko-ameriških letalskih oddelkov proti zasedenemu zapadnemu ozemlju in v letalskih bitkah nad Atlantikom je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal.
V	pretekli noči so prodrla britanska letala v široki fronti nad ozemlje Nemčije in so napadla z rušilnimi in zažigalniini bombami nekaj krajev v zapadni in srednji Nemčiji, v več primerih tudi majhne podeželske občine. Prebivalstvo jc imelo izgube. Doslej je javljcna sestrelitev 34 sovražnih letal. Stotnik Liit je dosegel kot nočni lovec včeraj šest letalskih zmag.
V	borbi proti Veliki Britaniji je izvedlo letalstvo v noči na 14. maj močan nnpad na industrijsko mestn Chclmsford. Bombni zadetki so povzročili velike požare v oboroževalni industriji. Štiri letala se od tega podjetja niso vrnila.
Hitlerjev glavni stan, 14. maja. AS. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Junaški boj nemških in italijanskih oddelkov, boreči h se v Afriki, se je danes častno končal. Poslednje skupine, ki so se upirale v okolici Tunisa, so ostale ves dan brez vode in živeža ter so morale prenehati z bojem, ko so porabile vse strelivo. Konec koncev so morale prenehati zaradi pomanjkanja preskrbe, ne pa zaradi napadov nasprotnika, ki je tudi na tem bojišču moral zelo pogosto priznati, da jc naše orožje boljše.
Nemški in italijanski bojevniki pa so v 'Afriki vsekakor izpolnili nalogo, ki jim je bila določena. Z odporom, ki je nasprotniku dolge mesece v zagrizenem boju osporaval vsako ned ozemlja, so v Severni Afriki dajali posla kar najogromnejšim nasprotnikovim silam in jim znilali zelo hude izgube v ljudeh in blagu. Olajšanje, ki smo ga s tem dosegli na drugih bojiščih, in nu pridobitev na času stn v zelo znatni meri koristila poveljstvom osnih držav.
.Generalu yon Arminu, ki je nekaj časa
zapovedoval italijansko-nemškim četam v Severni Afriki, je llitler 10. maja poslal po radiu naslednje sporočilo:
>Vam in vašim junaškim četam, ki so v zvestem orožnem bratstvu z itali janskimi tovariši branile sleherno ped afriških tal, izrekam zalivalo in najvišje priznanje. Z mano vred vse nemško ljudstvo z občudovanjem spremlja junaški boj svojih vojakov v Tuniziji, la je bil za končni uspeh vojne kar največjega pomena.
Napon vseh sil do skrajnosti in vedenje vaših čet bosta zgled vsem dobro oboroženim silam velike Nemčije in bosta v nemški vojaški zgodovini tvorila posebno stran slave. Adolf llitler.«
Poleg tega je Duce 11. maja poslal generalu von Arminu naslednje poročilo po radiu":
»Z občudovanjem in ponosom spremljam tisto, kar čete afriške skupine vojska s trdno odločnostjo in neukrotljivo hrabrostjo spričo nasprotnikove številčne premoči izpolnjujejo. Zgodovina bo tem junaškim dejanjem dala zasluženo priznanje. V poveljnikih in vojakih afriške skupine vojska pozdravljam kar najbolj bleščeči izraz hrabrosti osnih narodov. Mussolini.«
Junaški boj naših oboroženih sil, vojskujočih se v Afriki, ki jc trajal skoraj dve leti in pol in či^ar pomen bo imel posebno ceno v liodočnosti. bo vedno eno najponosnejših in najslavnejših dejanj v vojaški zgodovini nemškega naroda.
Moder Ducejev ukrep
Rim, 14. maja. AS. Ducc je v svoji telegrafski okrožnici prefektom zapovedal, da naj se vsi živilski ali drugi predmeti, zaplenjeni kršiteljem zakonov o razdelitvi živil, ki jih po določilih zakona ni dovoljeno kopičiti, prodajo ljudskim kuhinjam, kjer teh ni, pa naj se neposredno in zastonj po-razdele revnim družinam.
armade so nasprotnikovim armadam zadajali krvave in ponovno poraze. Junaške dogodbe pri Ta-kruni in v drugih postojankah tega odseka so vsem v še tako svežem spominu, da jih ni tretia posebej ponavljati. Spadajo pa v vrslo nevenljive slave italijanske vojske. Ko je docela spodletel poskus na južnem odseku, se je žarišče bojev preneslo na zahod, ln tukaj se je nasprotniku zaradi močnejših sil in oborožitve posrečilo zlomili odpor branilcev. Spričo sil, ki so stale silam osi nasproti, ko je bilo razmerje med oklepnimi vozovi 1:20, razmerje med oklepnimi avtomobili 1 :7, topništva 1:3. ne da bi upoštevali strašansko razliko med obema letalstvoma, bi nobena človeška sila in nobena še tako trdna volja ne mogla dolgo časa takega pritiska vzdržati.
Ko bo dovoljeno objaviti podatke o sili osi v zaključnem obdobju bilke v Tuniziji, se bodo Angleži in Amerikanci morda sramovali bo-ječnosti, s katero so vodili zaključni boj. V dneh 7., 8., 9. in tO. mnja, ko je t. italijanska arinadu z nezlomljivim junaštvom svojih oddelkov zadrževala pred svojimi postojankami britansko 8. armado, je na severnem odseku padla Bizerta s Tunisom in s tem je bila zapečaten u usoda četrte nemške oklepne armade. Ta armada se je borila z zagonom in junaštvom, toda končno je morala klecniti pred močnejšim nasprotnikom. V pozdravni brzojavki, ki jo je poslal generalu Messeju, je general von Armin poveličeval vedenje italijanskih oddelkov, rekoč, >dn se je posebno topništvo veličastno borilo, in to na način, ki je v celoti vreden njegovih slavnih izročil«.
12. mnja zjutraj je moral tudi nemški afriški zbor, ki je bil zmagoviti prvoborilcc v vseh bitkah, odjenjati z bojem zaradi porabljenega streliva, ko je uničil vse naprave in vojaško blago. Ko je odpor postal nemogoč, je poveljnik skupine armad kot vojak, ki jc prepričan o končnem zmagovitem izidu boja, naslovil goreč pozdrav poslednjega afriškega bojevnika nemškemu in italijanskemu narodu. Hitler je izrekel visoko priznanje generalu von Arminu. ki jc bil poveljnik skupnih armad. Duce je tudi poslal sporočilo, v katerem je izrekel ponosno občudovanje italijanskega naroda in svoje občudovanje nezlomljivega junaštva, ki so ga vojaki v Tuniziji pokazali proti toliko moč nejšemu nasprotniku. V njih občuduje najčistejši izraz vojaških sposobnosti osnih narodov. Tnko je ostala naša I. armada sama v boju: Njej pripada velika čast. da je vzdržala zadnji odpor na afriških tleh.
Četudi so se proti njej osredotočile razen 8. armade tudi vse druge velike nasprotnikove sile, so njeni oddelki sprejeli boj. Boj divja v prvih črtah, nepretrgoma se bije na vsem bojišču. Nekaj postojank je bilo že tako spočetka izgubljenih, ponovno zavzetih in spet iz-
gubljenih, nazadnje pa končno osvojenih za nas zaradi nezaslišanega napora naših oddelkov.
General Messe poroča Duceju o čudovitem vedenju poveljnikov in navadnih vojakov, ki se, ne meneč se za bližnjo usodo, bojujejo in delujejo i nespremenjeno odločnostjo, ker so
firepričoni, du njihova žrtev jamči za gotovo »odočnost domovine. Dne II. in 12. maja lxiji čedalje hujši in dogodki \se hitrejši. Sovražno zahtevo, naj »e vdajo, general Messe kot zvest tolmač svojih ljudi zavrne. Istega dne izreče Duce Armadi občudovanje in ponos vseh Italijanov za zgodovinske strani, ki jih italijanski vojaki piSejo na tem poslednjem koščku afriške zemlje, i/ katerih žari velika, zo domovino vsa stoletju sijajna slava. Poslanico so prebrali vsem četam prve armade in prepričala jih je o hvaležnosti domovine za žrtve ter jnu znova podžgala bojnega duha.
Dne 12. maja je položaj prve armade poslal nevzdržen: njene postojanke so še nedotaknjene, toda topništvo je že jelo slabeti in moralo umolkniti, ker je zmanjknlo sireliva. Vojaki sami so uničili mnogo topov, da ne bi prišli nasprotniku v roke. Poveljnik topništva jc /apo-vedal. naj topničarji v znamenje slave in žrtve izstrelijo poslednje nalioje ob vzkliku: »Živel kralj, živelo italijansko topništvo!« Neomajna odločitev generala Messeja, da se bori do skruj-nosti, dokler mu ne dovolijo častne vdaje z orožjem, pomeni trden sklep moškega pogumu in neukrotljivega ponosn.
Vsak nadaljnji odpor pa bi bil jnlov in Duce je zapovedal. naj sp od|>or ustavi. Toda šple ko je armada izčrpala vse strelivo ter uničila vse to|)ovc in v«c pehotno orožje, ji je poveljnik dal Ducejevo zapoved, naj odneha, sam pa si je pred usodo še enkrat na nfriških tleli nadel slavna vojaška znamenja ter vzkliknil: »Živela Italija!«
Taki so bili dogodki poslednjih dni: To je zaključek šestmesečne bitke, v kateri je bil pridobljen čas. neprecenljivo dragocen v splošnem okviru tc vojne. Njihov najvišji pomen ;e obsežen v besedi italijanskega vladarja, ko ip odgovoril generalu Messeju, ki mu je poslal poročilo o trdni odločitvi «vojili mož, da se hočejo z vsemi svojimi zastavami borili do kraja:
>Z največjim občudovanjem sein gledal slavna dejanja prve armade. Njeno sijajno vedenje daje zanesljivo poroštvo zn še sijajnejšo veličino naše nesmrtne domovine«
Dn bi se podčrtale vojaške vrline prve armade, je bil njen poveljnik imenovan za italijanskega maršala.
Sijajna žrlev naših vojakov%v Afriki jc seme bodoče slave in gotove sreče naroda.
Iz nje izhaja svetla dolžnost, da se borimo z isto vero. s katero so se odlikovali naši vojaki, ko so junaško izpolnjevali svoje dolžnosti.«
Neupogljiv vojni duh - poroštvo za bodočnost
Budimpešta, 14. maja. AS. Politični krogi v Budimpešti primerjajo junaški nemški in zlasti italijanski odpor v Tunisu z dogodki v Singu-puru in Tobruku. V Singapuru se je predalo 60.000 angleških vojakov in v Tobruku 23.000 in to v mnogo ugodnejših okoliščinah: raje so sc rešili in sc niso hoteli žrtvovati kakor Italijani in Nemci v Tunisu, ki so tvegali tudi nemogoče, samo da bi dosegli strateške cilje iu da bi zablc-stela njihova vojaška čast. Ta neupogljiv vojni duh italijansko-nemških čet — zaključuje madžarska uradna agencija — predstavlja po mnenju Budimpešte poroštvo za bodočnost. Dejstvo jc, da so italijanske čete prenehale z odporom samo po izrecnem Ducejevem povelju. To dejstvo je dokaz nezlomljivega vojnega hotenja Italije, ki se po T5 mesecih afriške vojne še odločno upira sovražniku.
Tudi po zadnjem strelu — piše v svojem uvodniku »Fuggetlcnseg« — se velika afriška epopeja ne inore smatrati za končano. V Afriki so ostali grobovi padlih in tisoči čudežev italijanske kolonizacijskc civilizacije. V Afriki jc ostalo nekaj, zaradi česar Italija ne bo inoglu dokončno zgubiti svojega kolonialnega imperija: tamkaj jc ostala prelita italijanska kri, njena resnica, njena pravica, posvečena = to krvjo. — Boriio v Afriki so narekovale življenjske koristi italijanskega ljudstva. Nujnost kolonizirati Afriko zn Italijo ni bila pustolovščina, želja po pridobivanju, marveč zapoved, naloženu od življenjskega instinkta Mussolinijevega ljudstva, ludi mi Madžari, zaključuje list, navezani na italijanski narod z nernzdružnimi prijateljskimi vezmi, trdno verujemo, da se bo Italija vrnila v Afriko, ker tuko želi božje pravo in božja pru-\ica.
Ounkerque in Tunis
Milano, 14. maja. »II Popolo dTtalia« piše: Ime Dunkerque, ki je v luniški bitki mesece prihajalo iz ust naših sovražnikov, je v istih ustih ugasnilo. Sovražnik je že pred meseci upal v hiter in bučen uspeh ter v nič manj bučen beg osnih sil, ki bi bil podoben angleškemu begu iz Dunkerquea ali bi ga morda še celo prekašal. Sovražnik si še od daleč ni predstavljal, da bo titanska obramba tuniškega zidu trajala šest mesecev, da se bodo hranilci borili do zadnjega naboja in še naprej in da bodo tako vzeli 6vetu možnost za vsako primerjavo med Tunisom in Duker<|ueom. Ne sme se pozabiti, da so Angleži doživeli poraz pri Dunker-queu po 25 dneh bitke in če jo bil odpor, ki je segel preko meja danih možnosti, v Tunisu koristen za nadaljnji razvoj vojne, bi no bil prav nič
manj koristen za Angleže nadaljnji odpor v Dun-kerqueu. Tamkaj je bilo 500.000 mož, ki bi na tem odseku zadržali vse ali vsaj nekaj nemških divizij, ako bi se branili. Zaradi angleškega bega pa so dali Nemci le desetini divizijam nalogo končati lo zadevo in so nadaljevali z vojno. Beg pri Dunker-queu je dal popolno svobodo nemški armadi in je veljal Angleže izgubo velikanskega vojnega gradiva ter 50.000 ljudi, za katere bi bilo bolje, da bi umrli v boju kakor pa da jih je požrlo vodovje v Rokavskem prelivu ln končno tudi slava, čeprav nesrečna, nikdar ni brez koristi. Narod, ki zna blesteti v svojih vojaških krepostih, ne pogine. Eno zgubljeno bilko je mogoče vedno popraviti, zgubljeno pokrajino je mogoče zopet osvojiti, nikdar pa ne zgubljene vojaške časti.
Vsakih 90 minut en tank
in vsak mesec 35 podmornic izdelajo v Memčiji
Berlin, 13. maja.' Veliki poletni nastopi na vzhodnem bojišču, za katere pa 6e ne da točno povedati, kdaj in kje se bodo začeli, bodo pokazali, da je nemška armada naravnost fantastično opremljena s tanki. Ta vtis so dohiti veščaki na dan praznika dela. ko so zvedeli nekaj tajnosti o nemški vojni izdelavi, ki prekaša vsa pričakovanja pri izdelovanju podmornic in tankov. Tako spuste nemške ladjedelnice v morje 35 podmornic na mesec, tovarne pa izdelajo vsakih 90 minut en tank. Nemški podjetniki in delavci so se po zimskih dogodkih na sovjetskem bojišču vrgli na delo s tolikšno vnemo in hitrostjo, da bodo dasegli svoi cilj še pred določenim časom. ,V6e tovarne «o deset-
. do dvanajstkrat povečale 6vojo zmogljivost. Tehnika je dosegla neverjeten napredek. Nekateri stroji za izdelovanje orožja 60 tako veliki, komplicirani in dragi, da si jih vsa podjetja ne morejo nabaviti, pač pa so porazdeljeni po različnih podjetjih. Delavci in tehnični strokovnjaki pri leni delu vnelo sodelujejo in so sami iznašli 220 načinov za izboljšanje tankov, od katerih je bilo 92 predlogov sprejetih. Zanimiva je še naslednja statistika: pri zadnjem nabiranju delovnih sil so delavce vprašali. kje žele delaii. Šestdeset odstotkov jih je odgovorilo, da žele delati v tovarnah za tanke, letala in podmornice. (Corierrc della Sera.}
Sestanek Churchill-Roosevelt
Glavni predmet: položa] na Tihem
o pogovorih —
Stockbolm, 14. maja. Brzojavke anglosaških agencij o pogovorih med Kooseveltom in Churchillom v \Vushingtonu si še vedno nu-sprotujejo. Včeraj se je reklo, da imajo |X»go-vori izrazito vojaški značaj, češ da jc treba »v luči novih dogodkov« prikrojiti sklepe v Casablanci. Dokaz zu to naj bi bila udeležba številnih osebnosti anglosuške vojske, mornarico in letalstvu pri posvetu. Naravno obravnavajo tudi politična vprašanja, predvsem poljsko-rusko krizo, o čemer priča navzočnost bivšega čehoslovaškega predsednika Beneša.
Danes pu poroča neka ugencija iz AVasliing-tona: Na splošno sc smatra, da bi bilo neumno naziranje, češ da se Churchill in Roosevelt ba-vita z vojaškimi vprašanji in z zavezniškimi načrti za vdor v Evropo. Ti načrti so bili že sprejeti v Casablanci. Neka druga agencija, tudi anglosaška pu pravi: Upravičeno se da sklepati, da bo glavni predmet razgovorov med Churchillom in Rooseveltom vojaški položaj na Tihem morju in zlasti obramba indije ter Kitajske.
Nadaljujejo se glasovi o možnosti sestanka med obema anglosaškima voditeljema ter Stalinom. Anglosaška propaganda namiguje, da bi bila Churchill in Roosevelt pripravljena oditi v Sibirijo, če bt Stulin blagovolil sprejeti njuna ponovna vabila. Stalinova igru je jasnn:_če-tudi bi se odločil za tak sestanek, vendar želi, naj bi bil v takšni obliki, da ne bi prosjačil on in tega naj bi se zavedala njega partnerja, ki naj bi — z drugimi besedami povedano — sprejela njegove zahteve. Jasuo je, du je vedno in-
Desettisoči anglosaških ranjencev v Tunisu
Tangcr, 14. maja. AS. V vsa maroška in alžirska mesta brez prestanka prihajajo avtomobilske ambulance in vlaki z ranjenci s tuniškega bojišča. Doslej je prišlo v te kraje več deset tisoč ranjencev, kar priča o zagrizeni borbi in o dolgotrajnosti odpora osnih čet pred Zavezniškim napredovanjem. Ker so vse vojaške in civilne bolnišnice prenatr-pane, so izpraznili v Maroku vsa šolska poslopja in jib spremenili v bolnišnice za ameriške vojake, za angleške in francoske vojaka pa 60 poskrbeli ua enak način v Alžiru.
Lep japonski uspeh
Buenos Alres, 14. maja. AS. Uradno washing-tonsko poročilo pravi, da je bil pri japonskem letalskem napadu na Guadalkanal dne 7. aprila potopljen severnoameriški rušilec »Allan«, petrolejska ladja »Kanaunvhat in pa novozelandska korveta »Mars«.
Možnosti osi
Stockholm, 14. maja. Angeška revija »Con-temporany Reivew< primerja položaj demokratskih zaveznikov v tej vojni s položajem, ki so ga imeli v prejšnji vojni. Zdaj ima os neprekinjeno vrsto oporišč od severnega rtiča do Pircnejev. Os lahko razpolaga tudi s Sredozemljem, česar v prejšnji vojni ni mogla. Če se pomisli še na pod-morniško vojno in na vzhodno Azijo, ki jo v japonskih rokah, je zaključek ta, da zavezniki v tej vojni niso prav nič na boljšem. (Radionaz,).
Letalski dvoboji na zahodu
Berlin, 14. maja. AS. Močna skupina nemških bombnih letal je preteklo noč napadla angleško mesto Chelmsford. Nastala jo velika škoda ter mnogo požarov. Štiri nemška letala se niso vrnila. Preteklo noč je angleško letalstvo napadlo kraje v severni, srednji in zahodni Nemčiji. Škoda je znatna. Doslej je bilo ugotovljeno, da so nočni lovci skupno s protiletalsko obrambo sestrelili^ 32 angleških letal, računati pa je, da se bo to število povečalo.
Berlin, 14. maja. AS. Skupina severnoameriških bombnikov je včeraj popoldne v spremstvu močnih lovskih skupin priletela nad severozahodno Francijo, še preden so sovražna letala dosegla obalo, so jih napadli številni nemški lovci in prisilili del sovražnih letal k umiku. V letalskih dvobojih je bilo zbitih pet sovražnih letal, mnogo drugih pa poškodovanih. Tudi protiletalsko topništvo je sestrelilo več nasprotnih letal.
Berlin, 14. maja. AS. Hazen na kubanjskem mostišču in severno od Lisičanska, je včeraj na vzhodnem bojišču dan potekel razmeroma mirno. Pri nekem krajevnem sovjetskem napadu na kubanjskem mostišču ie bil skoraj popolnoma uničen en sovjetski polk. Nemško letalstvo je z uspehom
morju — Nasprotujoča si poročila Stalinova Igra
ferioren tisti, ki prosi. Nekateri nevtralni komentarji so mnenja, da je dunes med Združenimi državami in Anglijo na eni ter Sovjeti
na drugi struni zelo kočljivo in težavno razmerje. Nenndoma so se spet razvnela vsa nu-sprostvu, ki so skopala med obema zavezniškima taboroma pravcati prepud. Sovjeti pritisku io na London in \Vushinglon, nuj se končno odločita za drugo bojišče in sicer na ozemlju, ki jc po možnosti čim bolj oddaljeno od Rusije, ker ona ne zaupa svojim zaveznikom. Ta poskus naj bi bil izveden nu zahodni obuli. Komentatorji nadaljujejo, du končno ni več nobena tajnost, du Kremelj po pravici uli po krivici pričakuje neizogiben spopad med zahodnimi kapitalističnimi silami in med Sovjetsko Rusijo in zuto Sovjeti žele, da bi Anglosasi v tej vojni utrpeli velikanske izgube. S tem bi dosegli dvu cilju: Rusija bi končno dobila zaželeno jioinoč, del njenih sil bi lahko bil poslan na zahodno bojišče, Anglosasi pa bi oslabeli, du ne bi več vznemirjali boljševikov. Če bi se druga fronta končala s kutastrofo, tem bolj za Sovjcte. Takrat bi Rusija najlažje diktirala svojo politične zahteve ne le Poljski, marveč tudi drugim sovjetskim sosedom.
Brez dvorna Churchill in Roosevelt preučujeta vsa sredstva za odvrnitev Stalinovih sum-ničen j in bi bila najraje, če bi prišlo do pogovora treh in bi tako pridobila na času ter odvrnila končni obračun na poznejši primernejši čas. V Moskvi to dobro vedo in skrbe le za eno: da bi vrgli Anglosase v j urno, ki jo ti kopljejo Sovjetom. (»Piccolo«.)
bombardiralo zbirališča čet, prometna križišča in živilska skladišča v sovražnem zaledju. Pred Leningradom je težko topništvo obstreljevalo industrijske cilje ter skladišča goriva. Mnogo 6kladišč je bilo zažganih, iz pristojnega vira se je tudi izvedelo, da je nemško letalstvo včeraj napadalo sovjetske čete na kubanjskem mostišču in ob zgornjem Donu. V zaporednih valovih so nemška letala obstreljevala železniške zveze in sovražne vojaške cilje od Kavkaza pa do severnega odseka vzhodnega bojišča. Nemški lovci so zažgali tudi en sovjetski motorni čoln v zalivu Kola.
•■■■■■■■■IBIIIINIIIHIHIHMII
Lectura Dantis
Ponovno opozarjamo, da bo danes ob sedmih
zvečer v mali dvorani Filharmonične družbe predsednik Italijanskega kulturnega instituta prof. Bar,-tolomei Calvi, ki je že znan po 6vojib predavanjih, razpravah in tečajih o Danteju, ki jih ima na naši univerzi, bral in komentiral 11. 6pev »Nebes«. Ob tem branju bo zlasti poudaril vzvišeni lik 6V. Frančiška, ki ga je Dante ovekovečil.
Obsodba komunističnih »zaščitnikov«
Obsojenci so organizirali ljubljansko komunistično milico, poleg tega pa s tajno tiskarno širili komunistično propagando
Kopališče S. K. Ilirije v Ljubljani se odpre v
soboto, 15. maja. Uprava kopališča je poskrbela, Ha bodo imeli iiopalci čim največ možnega ugodja čistoča in higienske prilike ne bodo zaostajale z» onimi prejšnjih let. Da pa se obdrži kopališče na višini, morajo sodelovati kopalci z disciplinirano pažnjo na red in snago, obzirnostjo do sokopalcev ter čuvanjem kopaliških naprav. Ker kopališko vprašanje v Ljubljani še ni dokončno rešeno, je seveda naval na ilirijansko kopališče velik. Zato je, kakor lani tudi letos, vpeljana dvojna frekvenca od 8—13 in od 13—19. Celodnevno kopanje ni dovoljeno. Priporočamo, da se kopalci, ki jim je to možno, poslužujejo kopališča v dopoldanskih urah. Kopalci naj pazijo na ključe svojih kabin in omaric. Zgodilo se je, da je kopalec pustil ključ svoje kabine na ležišču in šel v vodo. medtem pa je pobral ključ nepoklicanec in posetil kopalčevo kabino,	________
Razdeljevanje krompirja do 18. maja
Prehranjevalni zavod obvešča, da morajo konzumentje krompir, ki se razdeljuje proti marčnim odrez.kom krompirjevih nakaznic, tn krompir dvigniti najpozneje do 18. maju pri kateri izmed sledečih tvrdk:
Kmetijska družba, Jelačin, Delavsko kon-zumno društvo. Kongresni trg, Vič, Zaloška c., Konz.umno društvo Vič, Gregorc, Nickelsbacher, Smcrkolj, Zelezničarska zadruga, Šarabon, Zadruga državnih uslužbencev. — Po tem dnevu ti odrezki zgubijo sleherno veljavnost.
Ljubljana, 14. maja.
Vojno sodišče Oboroženih Sil za Slovenijo in Dalmacijo je dne 13. maja izreklo naslednjo obsodbo proti 68 obtožencem, obtoženim organiziranja »Narodne zaščite«, postavitve iu dela pri tiskarni ter subverzivne propagande:
Višnar Alojzij, Košir Stanko, Markič Rudolf, Mahnič Oskar, Lavrenčič Karel, Marlnšek Stanislav iu Ogrin Marija — vsi obsojeni na 30 let zapora.
Pogačar Ignacij, Poglajen Metod, Kump Amalija, Škrabl Julijana, Kotar Janez, Rupar Jakob, Jermančič Franc, Pleško Hermina, Tobias Rudolf, Remškar Filip, Avbelj Tit. Bogme Simon, Pleško Anton, Lukežič Franc in Oražcin Antonija — vsi na 27 let z,apora.
Kariž Boris — 30 let.
Baggia Anton — 25 let zapora; Hrovat Roz.a-lija — 20 let zapora; Fischer Bogomil — 20 let
zapora; škerlj Gabrijel - 19 let zapora; Stare Nikolaj — 18 let zapora; Detelja Ivana — 17 let zapora; Smodic Cita - 17 let in 2000 lir; Svetkin Marija, Bučar Jožef, Fabijan Terezija, Kovšca Marija, Druikovič Roza — vsi 11 let zapora; Lonča-rič Julka, Kobal Ivana, Markovič Marija, Klemen-či? Jože, Strubelj Kranc, Skuk Janez, Novak Franc, Semrajc Jožefa, Kralj Janez — vsi 9 let zapora; Pogačar Stanislav in Petkovšck Mihael — ob na 8 let in 6 mesecev zapora in 2000 lir; Matelič Lojze in Vovk Ana — oba na 8 let zapora; Mi-hcičič Mila, Flajmavar Romana, Jakulin Savo, Ber-lif Drago, Osolin llieronim — vsi na 8 let zapora; Košir Živko, Hribernik Janez, Bufolin Jožef, Fur-lič Viktor — vsi na 5 let in 6 mesecev zapora; Babka Lojze — 5 let in 6 mesecev;
oproščeni so bili: škerlj Silvester, Zoreč Fr., Bernik Frančiška, Možina Lojze. Markovi? Ljudmila. Verhič Zlatko, Kolman Vladimir, Kolnian Božidar, Kolman Albert in Mcrčun Milan.
Gospodarstvo
Novi davčni ukrepi v Italiji
Poročali smo že o novih davčnih stopnjah pri nekaterih vrstah davkov, ki jih je izvedel finunčni minister. Zduj posnemamo _ po Agit-u naslednje skupne podutke o teh zvišanjih:
Za neposredne davke je predvideno 1. januarju 1144 zvišanje za čas trajunju vojne stopnje zemljiškega davka od 5 na 5%, 2. Od 1. ju-nuurju 1944 (lulje zvišanje pridobnine (ricchez-za niobile) skupina A za dohodke od kapitalu od 20 na 24%> in za skupino B, t. j. mešane dohodke od kapitalu in dela od 14 na 18% za skupino C 1 za dohodke od dela, ki so nestalni, izvirajo pa iz dela svobodnih poklicev in umetnikov od 12 na 1 (»7«. 3. Zvišanje od 20-25% duvka nu donos vrednostnih papirjev. 4. Poenotenje nagrud, ki dospejo od 1. juliju 1945, in zu katere je treba plačati 15% za upravne svetnike družb, 10% nu za voditelji trgovskih družb. Te kvote so doslej znašale 5—20%. 5. Uveden je s 1. januarjem 1945 erurijulni vojni prispevek v znesku 50% nu najemnine, ki šc niso blokirane, vse to seveda po odpisu vzdrže-valnih stroškov. 6. S 1. januurjem 1945 bo uvedba posebnega davka 10% od donosa kapitalu, ki so investirani v industrijski in trgovski delavnosti, pa sc doslej ni plučcvul zanje davek, ker se je žo plačeval divtdendni duvek.
Nadalje so bili izvedeni naslednji ukrepi: 1. Navadni registrski davek je bil iz proporci-jonainega fiksnega davka v postopni davek in sicer 5% do vrednosti 5000 lir, 12% od vrednosti od 5 do 100.000 lir, 20% od 100.000 do 500.000 lir, 25% od 500.000 do 5 milijonov lir in 50% za nad 5 milijonov lir. Nadalje je bil uveden poseben dodutni davek na donos nepremičnin in sicer za dobo 5 let ter za dohodke, ki prekašajo 1 milij. lir. Končno je bilo na novo urejeno davčno vprašanje glede trgovanja z de -nicami. Odpravljen je bil davek na nadvred-nost, nadalja obveznost nakupa 3% posebnih blagajniških bonov za isto vsoto, kot so bili papirji kupljeni, uveden pa je bil nestalni davek na nukn/ila papirjev, revidiran pa je bil tudi sugoratni davek od predujmov in report-nih poslov.
Uveljavljeni ukrepi hočejo na eni strani urediti takozvani krogotok kapitala, ki je bil delno moten proti koncu leta 1942, na drugi strani pa hočejo dati državi večje dohodke za kritje naraslih stroškov. Končno pa imajo vsi ukrepi tudi namen vzdržati vrednost lir na sedanji višini.
Hrvatske državne finance in valuta
Iz govora hrvatskega finančnega ministra je posneti, da je Hrvatska državna banka glavni varuh narodne valute. Zavod ima glavnico 300 milij. kun, ki je razdeljena na 60.000 dcl-nic, ki se glase na ime. Lastniki delnic so lahko samo hrvatski državljani. Na čelu bančne uprave stoji predsednik, katerega imenuje Poglavnik, ravno tako imenuje tudi oba podpredsednika. Upravni odbor sestoji iz 5 članov, razen predsednika, enega podpredsednika, glavnega ravnatelja in obeh zastopnikov delničarjev. Poleg tega je imenovan poseben posvetovalni odbor 10 članov, v katerem so zustopane gluvne gospodarske panoge.
Izkaz banke za 30. april t. L izkazuje naslednje aktivne postavke: zlato, devize in valute
1.276.4 milij. kun, predujmi na terjatve v inozemstvu 2.750, državni drobiž 622.56, menice, čeki, lombard 14.875.55, državne zadolžnice za zamenjane dinarske bankovce, žiro, klirinške in ostale obveznosti biv še Narodne bunke 7.794.3, tekoči ručun finančnega ministrstva, nepremičnine in inventur 11.2, ostale terjatve 577-47 milij. kun, pasiva pa so' bila naslednja: glavnica —, rezerve 18.1, bankovci v obtoku 22.240.3, žiro 3.975.7, obveznosti v inozemskih valutah 350.1, ostule obveznosti 1.322.1 milij. kun.
Obtok bankovccv je nastul po izjavi finančnega ministru v gluvncin zurudi izrednih stroškov pri osnovanju in ustrojstvu hrvatske oborožene sile, zaradi izdatkov za javna dela, zurudi izrednih državnih izdatkov zu podporo in skrb zu begunce in nesrečnike in končno razni stroški, katere imenuje finančni minister »ustanovitvene stroke«. Poleg tega je pripisovuti velik del povečunja obtoka predujmom, ki so bili izplačani zavezniškim vojskum na lirvut-skem državnem področju.
Nadalje je bilo najavljeno, da se v ponf-dcljek 10. t. m. začne emisija novih blagajniških državnih zapiskov za 1 milijardo kun. Poleg 3 in 6 mesečnih ter eno in triletnih bonov bodo izdani tudi desetletni. Povišana je tudi obrestna mera, ki znuša zn trimesečne bone 3, zu šestmesečne 3.23, za 1 letne 4 in za 3 letne 5%. Za desetletne bone je obrestna mera 6.5%, emisijski tečaj pa znuša 97%. Ima pa vluda pooblastilo izdati šc za 2.5 milijarde kun obveznic, dočim bo 1.25 milijardo kun krito z donosom zuplenjene imovine.
Od dosedaj izdanih blagajniških zapiskov v znesku 3 milijard kun se jih nahaja v obtoku samo še za 2.948.64 milij. kun, ker je bilo vrnjenih v gotovini surno 51.36 milij. kun, t. j. 1.7% izdune vsote.
V zvezi s tem omenjamo, da je izšla zakonska odredba, po kateri je dosedanje državne bankovce po 100 kun in več smatrati za bankovce, dočim je bankovce zu 50 kun iu manj
smutruti za državni pupirni dcuur.
*
lz hrvatskega gospodarstoa. Splošna petro-lejsku družba d. d. v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 6 milij. kun izgube 777,112 kun. — Združeni rudniki in topilnice: glavnica 10 s prenosom izgube v znesku 9.31 vred izgube za 1942 9.46 tnilij. kun, bilančna vsotu 28.21. Glavnica bo zvišana. — Hrvatska kmetijska banka: glavnica 25, s prenosom 277.911 kun, skupni dobiček 484.589 kun, bilnnčna vsota 64.37 milij. kuu.
Prodaja mesa na odrezek »E«
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 15. maja, potrošniki lahko dobili pri svojili običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »E« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 100 gr govejega mesa. _
Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrbovalnega urada.
Delitev se bo pričela ob 7 zjutraj.
Vremenska napoved 15. maja (sobota):
sprva jasno, čez dan delna ali celo popolna pooblačitev in vetrovno. Čez noč ponekod morda nekaj dežja.
16. maja (nedelja): največ jasno, podnevi toplo.
še o Umetniškem zborniku
»Velik del kritikov mi napravlja vtlsk tistih ničvrednih ptičev, ki so nezmožni, da bi si napravili svoja gnezda in v njem zvalili najmanjše jajce, in ki razdirajo gnezda in pobijajo jajca drugim, da se maščujejo za 6vojo nemoč.c (Honsarbrč.)
Umetniški zbornik? Pod tem naslovom je Slovenec« z dno 13. maja priobčil poročilo o knjigi, ki jo je pravkar izdala »Bibliofilska založba« (Umetnost) v Ljubljani. Ker je delo samo bodisi med naročniki kakor tudi med strokovno razgledanimi ljudmi bilo vsepovsod deležno res tople pozornosti, je založbi pri njenem kajkrat težavnem delu 6amo v zadoščenje, če sliši tudi drugo plat zvona. Čeprav je omenjeno poročilo gospoda D C po svoji obliki le posreden ali neposreden izraz osebne užaljenosti in morebitne prizadetosti, no pa plod nepristranskega opazovanja, vendar se nam nudi lepa priložnost, da priobčimo nekaj misli in stvarnosti pripomoremo do zmage. — Radi bi se vsaj na kralko dotaknili vseli »bolečih« točk.
Že pred sedmimi leti se je v Ljubljani rodila zamisel, izdajanja slovenske umetniške revije. Načrt je pa že s 1. številko zaspal. Krive niso bile morda slovenske razmere, ker je malo za tem sedanjo uredništvo »Umetnosti« to zamisel obnovilo in ima revija »Umetnost« danes že lepo tradicijo. Nekdo je moral začeti z oranjem ledine tudi pri nas. Monopola ni imel nihče v rokah. Zakaj si ga ni žo tedaj prilastil g. DC? Naročniki in redni bralci »Umetnosti« so dali misel, da bi se izdal vendar nekak priročnik, ki naj posreduje stik med bralci in ustvarjajočimi umetniki. Tudi to je zamisel, ki med Slovenci še nima tradicije, dasi o resnično obstoječi potrebi takih knjig ni dvoma. Zopet se vprašamo, zakaj ni ideje skušal uresničiti g. DC? Razumemo ga. ker vsak začetek jo težak Če je pa. kakor smo zvedeli od naročnikov samih, »Umetniški zbornik« presegel njih priča-
kovanje, smo takega uspeha pri prvem takem poskusu med Slovenci lahko odkrito veseli.
Zdaj pa k izvajanjem gosp. DCI Kaj nam ve povedaati? »Umetniški zbornik« št. 1 jo izdala In založila Bibliofilska založba. Ali se je morda s tem kaj pregrešila? Saj so ga Slovenci dovolj dolgo pričakovali. In nalogo, ki si jo je zastavil, tudi izjx)lnjuje. Uredništvo je zbralo čim več premišljeno odbranih primerov slovenske upodabljajoče umetnosti — dokajšnje število klišejev (cirka 13 črnih in barvastih), je bilo izdelanih nalašč za ta zbornik — in 6kušalo knjigi dati čim bolj pester značaj. V mislili ni imelo kake sistematično zaokrožene celote, ne glede reprodukcij, ne glede ostalega gradiva, saj bi sicer »Zbornika« ne poslalo v svet kot štev. 1.. ampak 1 »i ga predstavilo kot enkratno in umetnoslno zgodovinsko zaključeno publikacijo. Vse to ni bil namen založbe. Nekateri prispevki so res alučajnostni, n. pr. nagrobni govor o Vavpotiču. pismo Vavpotiču, prigodna pesem Vavpotiču. Ali bi kdo pričakoval drurrače? Nekaj tiskov je objavljenih v zvezi z reprodukcijami umetnikov in so v tem slučaju jTodrejenetra pomena. In kaj mislijo o umetnostnih vprašanjih umetniki snmi. ali je to mar gradivo, ki bi ne sodilo v lak zbornik? Take objave poleg reprodukcij ravno najbolj približujejo človeka umetnosti. Strokovna plat je pa lepo zastopana z odlično znastveno razpravo umetnostnega zgodovinarja dr. Fr. Šiianca, kar je g. DC verjetno prezrl. V zborniku bi bila objavljena prav tako izrecno zanj napisana razprava univ. profesorja umetnostne zgodovine dr. Fr. Steleta o slikarju Janezu Ljubljanskem. Da ni, so zato pač tehnično uredniški razlogi, ki širše javnosti ne bodo zanimali. S poseh-n i m' dovoljenjem g. univ. profesorja pa smo priobčili omenjeno razpravo v »Umetnosti«.
O slovenskih upodabljajočih umetnikih jo so-urednik Martin i-scnčina zbral in najiisal glavne podatke o njih življenju, šolanju in dosedanjem delu. Zolja po takih informacijah je bila uredništvu »Umetnosti« žo večkrat izražena. Ker ši g.
Benčina podatkov ni mogel kratko malo izmisliti, jih je pač 6kušal drugod raztresene zbrali. Ali g. DC morda ni opazil, da ob zaključku teh biografskih podatkov g. Bencina tudi navaja tuje vire in si ne lasti »izvirnosti«, kjer je biti ne more.
Glede števila reprodukcij, ki so z njimi zastopani poedini ustvarjalci v zborniku samem, lahko povemo g. DC čisto mirno, da to še ni merilo za večjo ali manjšo umetniško kvaliteto. Tudi ni — kakor iz tega sklepamo — g. DC čisto pravilno razumel izjave pokojnega Jakopiča, da je za umetnika dovolj, če zapusti kakih 10 del. Ob tej priliki se lahko vsak tudi prepriča, kako je za umetnostno vzgojo nekaterih poedincev umestna objava »Nove iznajdbe« na zadnji strani zbornika.
G. DC pa dejstva tudi nekoliko potvarja. Ker se zaganja ravno ob urednika Maleša. češ da je priobčil 25 svojih del, naj ugotovimo resnico 1 Ma-lež ima dejansko 20 reprodukcij, vendar pa od teh služi 6 reprodukcij zgolj za ponazoritev in spremljanje tiskanega besedila in jih je šteli dostikrat samo za vinjete. Razen tega je Maleš zastopan kot grafik še s 4 prilogami, ki naj ga predstavijo tudi v tej panogi. Oljnatih slik je objavljenih torej v celoti le 8 (osem). — To je treba vedeli za nepristransko sodbo. Slikar Sedej ima namreč reproduciranih 10 slik in 2 grafiki, G. A. Kos 7 slik (ker se v grafiki pač ne udejstvujel), Stane Kregar 7 slik. Zoran Mušič 6, Jakac je zastopan z 10, Pirnat pa 19 deli itd. (V zborniku so zastopani — kakor je bilo javljeno že v pred-naznanilu — le umetniki od Jakopiča, Vesela sem — tudi oni. ki so nedavno preminuli. Zato ni Grobarja, Ažbeta in starejših.)
Torej še enkrat: Sorazmerje v številu objavljenih reprodukcij nikakor ne more biti in ni mišljeno kot absolutno merilo. Upoštevati je pa treba tudi tehnično stran urejevanja takega Zbornika i,n dostikrat tudi težavno dosegljivost klišejev. — Če so v Zborniku predstavljena tudi imena, ki bodo po mnenju g. DC-ja bralcem samo prazen zvok. je to zopet ponoven dokaz zn našo dobro voljo in prizadevanje za dosego objektivnosti. Slovenski človek naj so ne seznani samo 7. največjimi ustvarjalci, ampak naj vidi ravno lako
ljudi, ki so se tudi uspešno uveljavljali in s svojim deloin gojili med Slovenci smisel za lepolo in jim svet umetnosti približevali po svoje.
Glede objavo starih klišejev se nam očitek ne zdi resen. G. DC-ju gotovo ni prav nič znano delo v zvezi z urejevanjem umetniških revij in zbornikov. V nasprotnem primeru bi namreč' dobro vedle, da niti v tujini niti pri nas še ni izšla taka knjiga, ki bi starih klišejev ne uporabljala, če je to ustrezalo namenu. Umetnostna^ vzgoja ima namreč največkrat opravka samo z že ustaljenim, torej znanim gradivom. To je tudi edina pot, ki se po nji lahko resnična umetnost popularizira. Pesniške antologije n. pr. ponatiskujejo često že neštetokrat objavljene pesmi. Ali to mar ni prav? Mislimo torej po pravici, da je ta očitek g. DC-ja res »nedonošenc. Kdor bi namreč imel vsaj malo več vpogleda v lako delo, naše razmere in potrebe, bi ga gotovo ne bil zmožen.
Zbornik ni kakšna zaključena celota in popolna v smislu želja gosp. DC-ja, tudi nikoli ne bo. Ne zaradi klišejev, ki bi jih uredništvo branilo morda še za »nasledn je zbornike«, ampak ker ima vsak čas svojo barvo, ki daje svoj pečat tudi umetnosti. Iz, šole ob urejevanju našega prvega »Umetniškega zbornika« pa bo tudi uredništvo črpalo praktične pridobitve ob nadaljevanju započetega dela. Prihodnje številke »Zbornika« bodo brez dvoma prekašalo prvo in bodo v čedalje večji meri zadovoljile tudi vedno bolj zahtevne bralce. Uredništvo se tega prav dobro zaveda, saj je Se pred odkritji« g.' DC-ja vselej vabilo k delu »može, ki vedo. kako se taki stvari streže.«
Iz, neiskrenega pisanja člankarja DC., ki m skriva pod nekakšno stvarnostjo in navidezno objektivnostjo. a je v resnici neresen in nepremišljen. je razvidno, da neznani člankar DC ne pozna niti teženj naših umetnikov niti potreb našega občinstva. najmanj pa stvari, o katerih si prizadeva pisati. Zato ni čuda. če je njegov anonimni »kar-tek, ki bi ga baje on vedel priporočati. — ostal neomejen. Na osebne in neokusne izpade pa zaenkrat tej neznani firmi ne bom odgovarjal.
Za urcduiSlvo »Uuielnižkega zbornika«
Miha Maleš.
Zaključna beseda o Mikužu
Zdi se nam nujno potrebno, da v zadevi »partizanskega verskega referenta« Metoda Mikuža spregovorimo dokončno besedo. To je zlasti potrebno zaradi tega, ker nas mnogi prosijo pojasnila ter žele, da določno izrazimo svoje stališče.
Predvsem je treba poudariti, da naše stališče noče biti kakršen koli cerkvenopiavni poseg v vso zadevo, kajti ta plat se nas nikakor ne tiče. Pač pa smo dolžni kot katoliški dnevnik opredeliti svojo stališče nasproti pojavu, ki danes tako po deželi kakor v središču predstavlja predmet, ob katerega hote ali nehote zadevajo duhovi ter iščejo odgovora. Znano je namreč, da je Mikuž nastopil že v več krajih v svojstvu svojega duhovniškega poklica ter celo nekakega škofovega poverjenika, v tem svojstvu javno odobraval partizanstvo ter delal zanj propagando. S tem je katoličane postavil pred nujno nalogo, da ta slučaj prouče in zavzamejo ob njem stališče, to toliko bolj, ker mora biti njihovo zadržanje do komunizma docela in bistveno odklo-' nilno in celo borbeno.
Komunizem, bodisi da ga gledamo kot nauk, bodisi kot vzgojni sistem, bodisi kot politično, gospodarsko ali vojaško akcijo, je bistveno nasproten katolicizmu, še celo več, je njegov največji in
aBBaBBaaBaaBBBBaBBaaaaaBBaaaaaaa
M. Jermanu, sodnemu avskultantu v spomin
Dolgo smo upali in pričakovali, da bomo nekega dne izne-nada zopet zagledali pred sabo tvoj vedno prijazni obraz, dragi Mihec. Vedeli smo, da tvoje čisto srce nikdar ni poznalo zvijače in zlobe; da je tvoja dobrota privlačno vplivala na vsakogar, ki je prišel s tabo v do-tiko. Mislili smo torej: ob Mihčevem blagem, plemenitem značaju se bo zlomila tudi krutost in hudobija morilcev slovenskega ljudstva. Kako naivno smo mislili! Saj je to ravno njih program, spraviti s površja slovenske zemlje kar je dobrega, poštenega, plemenitega. Tvoj čisti značaj, tvoje otroško verno srce jim je bilo v napotje. Zato si padel. In splavalo je po vodi naše upanje, usehnilo naše pričakovanje, da bi te še kdaj videli na tem svetu. Tem trdneje pa je naše prepričanje, da se bomo s tabo sešli v boljšem življenju pri Bogu. Kajti šel si v boj ne samo za narod, marveč tudi za Boga. In z Bogom združen si pričakoval tega, kar naj bi po njegovem nedoumljivem sklepu prišlo nad te. Vedno smo ginjeni, kadar se spomnimo, kako si ono peklensko noč v suhorski šoli z rožnim vencem v roki, z molitvijo na ustnicah, z zaupanjem v srcu podpiral svoje kot leve se boreče tovariše. Sam namreč, ki si šele pred štiriindvajsetimi urami prišel med nje, še nisi umel ravnati z orožjem. Tudi potem, ko je goreče poslopje zgrmelo na kup razvalin, ko si z izvinjeni-mi nogami padel zverinam v kremplje, ko so te slekli, ko so te tisto mrzlo jesensko noč golega vlekli pred svoje zločinsko sodišče, ko si premra-žen in bolan dva dni v mukah pričakoval svoje usode, so tvoje premrle ustnice neprestano šepetale molitve k Bogu. Končno te je mučeniška smrt za vedno združila z Njim. Naša srca so se stisnila v bolesti, ko smo se zavedeli: Mihca nimamo več. Komaj si prišel med nas, komaj smo te spoznali in vzljubili, že nam si bil iztrgan za vedno. V tej bolesti pa nas tolaži in dviga zavest, da je bil s tvojo mučeniško smrtjo vzidan nov kamen v temelj, na katerem bo slonela bodočnost.
Sodni avskultant Mihael Jerman se je rodil 15. septembra 1908 v Krki pri Novem mestu kot sin vernih kmetskih staršev. Gimnazijo je dovršil v Škofovih zavodih v St. Vidu in istotam maturiral 1. 1928. Po treh semetrih bogoslovja se je vpisal na pravno lakulteto v Ljubljani in jo absolviral 1. 1935. Njto je služboval v Celju kot sodni pripravnik, nazadnje pa kot sodni avskultant v Ma-renbergu. Ob zlomu bivše Jugoslavije se je mudil na dopustu pri svojem bratu, župniku na Radovici pri Metliki. 23. julija lanskega leta se je pred komunističnim nasiljem moral obenem s svojim bratom umakniti v Metliko. Dne 25. novembra je vstopil v legijo smrti in bil dodeljen štabu komandanta Dobrivoja Vasiljeviča na Suhor — ravno en dan pred znanim partizanskim napadom na to postojanko. Ob tem napadu je padel partizanom v roke, bil zaslišan na Popovičih in nato oropan življenja. Tako je obenem z Vasiljevičem, P. Nor-bertom, Okornom in Galetom pomnožil število slovenskih mučencev. Slava mu!
najnevarnejši sovražnik. Zato je Pij XI. upravičeno določil, da z njim katoličani sodelovati ne smejo. Pij XI. ni natančneje določil, kaj razume v«e pod besedo »sodelovanje«. Gotovo je to, da je mislil predvsem na sodelovanje na tistih področjih, kjer izvaja komunizem svojsko akcijo, to je predvsem na političnem in še bolj na vojaško-revolucionar-neni področju. Tu namreč komunizem nastopa e 6ebi svojskimi nameni, in kdor tu z njim sodeluje, naravno te namene podpira, kakršno koli delo opravlja. Zdi se, da jemljemo to prepoved o sodelovanju s komunizmom premnogokrat le preveč neresno in si jo znamo v odločilnih trenutkih vedno po svoje prikrojiti. Toda zadeva je vendarle tako resna in prepoved tako daljnovidna, da se vsak greh na tem področju maščuješ hudimi posledicami.
Pri nas je v zvezi s tem vprašanje, ali se more partizanstvo istovetiti s komunizmom. Vprašanje je bilo že postavljeno in tudi že rešeno. Partizanstvo 6e mora v celoti istovetiti s komunizmom, vsaj pri nas v Sloveniji. 0 tem pričajo nešteti dokumenti komunistične stranke same, še bolj pa priča praksa, ki je toliko in tolikokrat pokazala, da imajo komunisti med partizanskimi vrstami absolutno premoč in izključno odločujočo besedo. Krščanski marksisti 60 jim le privesek, ki ga komunizem uporablja kot vabo za katoličane, sokoli pa itak ne predstavljajo več med partizani nobene skupine, temveč 60 6e s komunisti stopili v eno. Sistem partizanskih tolp je v svojem bistvenem ustroju tak, da more komunistična stranka vsak trenutek in v vsakem še tako majhnem delu kontrolirati in naravnati njihovo delovanje. To zlasti dobro pojasni komunistična brošura »Partija u vojsci«, ki avtentično določa vlogo komunistične 6tranke med partizanstvom ter cilj partizanstva samega. In ta se pu tej avtentični razlagi popolnoma istoveti s cilji komunistične stranke in komunistične revolucije. Sodelovanje s partizanstvom je torej isto kot sodelovanje e komunizmom. Kdor bi hotel danes to zanikati, bi naravnost neodpustljivo ljudi zavajal v zmoto.
Ce se povrnemo zdaj k Mikužu, moramo reči, da s komunizmom sodeluje v ožjem pomenu besede. Sodeluje z njim prav na tistem področju, kjer si komunizem lasti najbolj svojske namene, namreč na politično in vojaško-revolucionarnem. S tem je Mikuž brez dvoma zagrešil dejanje, ki je v bistvenem nasprotju s prepovedjo sodelovanja s komunizmom. Nič ne zmanjšajo ali predrugačijo pomena njegovega dejanja opravičila, češ da je šel iz tega ali onega vidika v to sodelovanje. Glavno je to, da sodeluje s komunizmom na tistem področju, kjer ima komunizem 6vojsko začrtane cilje. Moralnost dejanja ni odvisna samo od objekta, temveč tudi od cilja, h kateremu je objekt naravnan. To načelo je znano že iz splošne etike: ne določa moralnosti dejanja le objekt, temveč tudi druge prvine, med temi zlasti namen. Namena Mikuževe navzočnosti pa ni opredelil Mikuž sam, opredelilo ga je vodstvo komunističue stranke.
Dejstvo je torej, da Mikuž s komunizmom sodeluje in mu pomaga pri njegovih brezbožnih namenih. To njegovo zadržanje pa katoličanom narekuje skrajno odklonilno stališče, kajti kdor komunistom hote pomaga, tudi če je morda sam drugačnega prepričanja, zasluži isto obsodbo kakor ti6ti, ki 6e bori za komunistične cilje iz lastnega prepričanja.
Toda sodelovanje Mikuža v vrstah komunistov ni navadno sodelovanje. In tu stopa k Mikuževemu dejanju še tretji element, ki vpliva na oceno dejanja samega: okoliščine. A te okoliščine so take, da delujejo na katoličane kar moč pohujšljivo. Mikuž je duhovnik in sodeluje s komunisti v svojstvu duhovnika, kot nekak »verski referent«. S tem si je prilastil nekakšno uradno funkcijo ter obenem uradno 6kuša upostaviti sodelovanje med katolicizmom in med komunizmom, med resnico in lažjo, med lučjo in temo. Njegovo sodelovanje torej daleč presega navadno udeležbo pri udejstvovanju komunizma, zlasti ker sam povsod, čeprav neutemeljeno, poudarja, da je pristal na sodelovanje s komunisti s škofovim odobrenjem. Že preprost človek 6pozna, kako usodno važen korak je Mikuž s tem storil: izzval je s svojim dejanjem slovenske katoličane in jih pozval k odločitvi: ali za komunizem ali proti komunizmu. Kdor njegov korak odobrava, 6e- s tem izjavlja za sodelovanje s komunizmom, kdor to sodelovanje obsoja, mora nujno in logično obsoditi tudi Mikužev korak.
Ne spuščamo se v podrobnosti Mikuževega delovanja pri komunistih. To za presojanje njego-
vega koraka ni odločilno. Poudariti Je treba le, da je Mikuž šel h komunistom prostovoljno. Sam je to izjavil, še bolj pa praktično pokazal. Torej je
njegovo dejanje bilo premišljeno. Dalje je treba tudi poudariti, da Mikuž ne pomaga komunistom le s tem, da opravlja med njimi verske obrede, temveč vrši kot duhovnik zanje propagando in prepričuje ljudi, da partizani-komunisti nimajo ničesar proti veri. Tu ne le da Mikuž s komunisti sodeluje, temveč se celo z njimi istoveti ter dela zanje propagando, s tem pa vernikom zavezuje oči in jim nudi laž namesto pravice. In to je tista okoliščina, ki daje Mikuževemu početju uajbolj značilno potezo.
Da pa presodimo pravilno Mikužev korak, se je treba ozirati tudi na posledice, ki jih prinaša njegova navzočnost med komunisti. Najprej Mikuž kot duhovnik krije s svojo navzočnostjo vse nešte-vilne zločine, ki so jih komunisti zagrešili nad ljudstvom: nad ženami, možmi, fanti, nad duhovščino. Postal je nekak advokat zločinstvu, ki že tretje leto preliva kri po Ljubljanski pokrajini. Vse mučenike, ki so padli kot žrtve komunizma, postavlja Mikuž s svojim nastopom v vrsto zločinskih ljudi, ki jih je bilo treba iztrebiti: od Emerja pa do Kiklja in Župca, od bana Natlačena pa do prof. Ehrlicha, od 17 pobitih duhovnikov in bogo-slovcev pa do številnih voditeljev iu članov Katoliške akcije, od krepkih ter cvetočih kmečkih mla-deničev in deklet pa do osivelih starčkov, ki eo umirali v groznih bolečinah z upanjem v božjo pravičnost, a ki jih Mikuž proglaša za narodne izdajalce. In vse to nezaslišano zločinstvo naj zdaj pokrije Mikuž! Še več: kot katoliški duhovnik naj pripravlja tla in omogoča razvoj brezboštva, ko 6e mu je vendar po svojem poklicu dolžan upretil
Odgovornost, ki si jo je nakopal Mikuž in ki bi si jo nakopal prav tako vsakdo, kdor bi bil z njim v zvezi ali netil njegovo početje, je torej nad vse huda, in to toliko bolj, ker tu ne gre za vprašanje enega človeka, temveč za usmerjenost vsega ljudstva in končno tudi za naše zadržanje.
Kot katoliški list, ki je dplžan javne dogodke ne 6amo registrirati, temveč tudi do njih zavzeti načelno stališče, moramo k zaključku izreči o Mikužu sodbo, ki smo jo že nekajkrat izrekli: kaplan Metod Mikuž bistveno sodeluje s komunizmom pri njegovih brezbožnih namenili. Kot duhovnik je s tem izdal krščanstvo in Cerkev, ljudstvu pa dal obilo gradiva za pohujšanje. To je naša zaključna beseda o tem vprašanju. Izrazili smo jo le zato, ker nain gre za 6tališče, ki smo ga dolžni zavzeti.
Razdeljevanje surovin. Italijanski strokovni listi se pečajo s problemom, nli ne bi bilo umestno izročiti dodeljevanje surovin v nekaterih panogah korporacijam, ne pa kot se zdaj dogaja, da to opravljajo sindikalne organizacije delodajalcev. S tem bi korporucije dobile znatno razširjen delokrog.
Založniški zavod Velebit v Zagrebu. Izšel je poseben zakon, po katerem sc podržavi založniški zavod Veleuit v Zagrebu. Zavod bo podrejen ministrstvu zu propugando.
Proizvodnja lanitala v Belgiji. Po najnovejših vesteh je te dni začela v Anvaingu v Belgiji nova tvornica lunitala z dnevno proizvodnjo 4iW kg.
Grozodejstva komunizma
»Očitajo nam. da morimo, poiignmo in ropamo. O teh nesramnih lažeh so lahko sami na lastne oči prepričate, da ni res. da je vse gola laz!« (Pridiga Metoda Mikuža v Šmarjeti, 17. apr.) Zgoraj objavljene fotografije pa predstavljajo lene in dektet.i iz metliške okolice, ki so jih komunisti umorili: Anica Lonfarif iz Rosalnie. Marija Virant iz Metlike. Alojzija Iver iz Suhorja, Marjet« NemaniJ ii Dobravie, Marija (»nčarič iz Rosalnie, Neža Plescc is Curil. — Te so tiilo pobito večinoma že pred letošnjim marcem. Osem drugih žena in deklet iz metliške okolice pa so komunisti umorili v letošnjem marcu in aprilu!
Majniški večeri v šentjakobski cerkvi
Doba, ki jo preživljamo, je naklonjena mate-rializmu. V poslanici, ki jo je poslal ljubljanski škof za uvod k letošnjim šmamicam, smo slišali med drugim tudi tole: Prepogosto namreč v trm našem času vidimo, kako se človeški razum ošabno ponaša s svojimi zmožnostmi in odreka Bogu dolžno pokorščino; in zato ljudje zanemarjajo najsvetejše dolžnosti do Boga ali jih naravnost prezirajo; zavračajo zapovedi evangeljske dolžnosti, češ da so se preživele in ne odgovarjajo več sedanjemu naprednemu času; prizadevajo si končno le za to, da bi jim bilo sedanje minljivo življenje polno vsega ugodja, bogastva in naslad, na večno življenje pa pozabljajo. To so besede, ki jih je naslovil sv. oče vsemu svetu, ljubljanski škof pa jih je ponovil Slovencem ko nas je v začetku šmar-ničnih pobožnosti povabil k molitvi
Ljubljana se je odzvala klicu svojega duhovnega pastirja, čeprav preživljamo čase, ki so naklonjeni materializmu, se pojavlja med zdravim ljudstvom težnja po višjih vrednotah, po luči in resnici. O tem se prepričate pri nedeljskih službah božjih, prav posebno pa ob večerih, ko se vršijo v ljubljanskih cerkvah šmarnice. O pobožno-stih v nekaterih cerkvah smo žo poročali; vsaka župnija se drži svojega božjega hrama, so pa tudi ljudje, ki gredo radi zdaj v stolnico, zdaj v Trnovo, zdaj k sv. Jakobu. Med temi je tudi pisec teh
vrstic, ki je obiskal snoči šentjakobsko cerkev.
Ob pol 8 zvečer se je začeta cerkev polnili. Prihajali so možje, ki so se pravkar vrnili z dnevnega dela, največ pa je bilo seveda mater, deklet in otrok. Kdaj pa kdaj se je razvrstila pri cerkve-nih vratih celokupna družina s tropom otrok. Nad velikim oltarjem, kjer je podoba Matere božje, so zahlestele lučke, množica pa se je zbrala v molitvi in poslušanju božje besede. Ena sama misel preveva vernike, ko se poglabljajo v liho premišljevanje: Gospod je udaril svet s trpljenjem, ljudstva so zašla in zdaj si prizadevajo, da bi se vrnila na pravo pot. Za to je potrebna moč, da dostojanstveno prenašamo križe in težave ter da trpljenje ne zapušča samo sledov tuge in onemoglosti, temveč da dviga človeka k luči, poglobitvi, k duševni moči in lepšemu življenju.
Tudi šentjakobčani so se pridružili množici, ki se pripravlja na skupno posvetitev. Letošnjo šmarnice ne pomenijo samo lepih pobožnosti majskih večerov, temveč imajo namen zadostitve iu prošnje. V znamenju rožnega venca rasti ljudstvo Mater božjo in se poglablja v naročilo, ki ga jo dala fatimskim pastirjem. Kljub resnosti pobožnosti pa so ohranile tudi letošnje šmarnice vso znake tradicionalnih pobožnosti: z duhtečim cvetjem častijo Marijo, stare pesmi ji prepevajo in v lavretanskih litanijah jo prosijo pomoči.
KULTURNI OBZORNIK
Hrvatski knjižni trg v I. 1942
Hrvatski kulturni beležniki prištevajo leto 1942 v zelo pozitivno bilanco hrvatske kulture ter navajajo sedaj pregled knjižnega izdajanja v tem času. Tako ga je skušal pred kratkim označiti tudi Stanko Gašparovič v »Hrvatskem Narodu«, iz katerega posnemamo naslednje podatke, ki bodo koga zanimali že zato, da vidimo, kateri ljudje in kakšni kulturni delavci se udejstvujejo v tem razdobju nove hrvatske zgodovine. Na prvem mestu omenja člankar veliko Hrvatsko Enciklopedijo, katere tretji zvezek je že izšel, ter tudi njega miniaturno izdajo Znanje in Radost, ki je namenjena mladini. Mnogo knjig je izšlo tudi iz kulturne in literarne zgodovine. Tako je A. P. Glavaš objavil studijo o Jakši Čedomilu, Marko Fotez o Stjepanu Miletiču, Karol Haiisler: Uspomene na A. G. Ma-toša itd. Zelo so gojilf^potopise, ki so jih pisali: Milan Begovič: Put po Italiji, Fran Alfierovič: Pu-topisi i eseji, Nade Kesterčanek: Suton na Tibetu. Večinoma so vsi ti potopisi rezultat potovanja v Italijo. Najbolj pa se je v tem času razširila poezija. Svoje zbirke so izdajali najrazličnejši pesniki, da navaja samo najvažnejše: Djuro Sudeta: 1'jesme, Dobriša Cesarič: Izabrani stihovi, Dragu-tin Tadijanovič: Tuga zemlje, St. Tronli: Kalei-doskop, VI. Kušan: Začarano tmine, VI. Nazor: Knjiga pjesama, zbirka Ranjeni galeb; Ton Smer-del: Drvorezi itd. Prav tako je tudi hrvatski roman in pripovedništvo sploh dal dobre prinose. Dela, ki v tem pogledu dajejo znak časa, so naslednja: Zvonimir Remete: Grieh, Zlatko Milkovič: Tamnica. Tragedija Joakima Pudera, Mara Svel: Hrast itd. To so. romani. Novele: Milan Begovič: Puste želje (Mile Budakove novele v nemškem prevodu in v izdaji Jeronimskega društva), Vjeko-
slav Kaleb: Izvan stvari, Slavko Kolar: Ili jesmo ili nijesmo, Vladimir Nazor: Zagrebačke novele, Mara Švel: Portreti nepoznatih žena, Alija Name-tak: Za obraz, Ante Dean: U sjeni, Olinko Delor-ko: Zgode poremečene sreče itd.
Izšlo je več antologij: Vladimir Nazor: Lirici Croati, Vinko Nikolič: Hrvatska domovina, Iz-medju dva rata. V ponatisu je izšel roman U re-gistraturi (Kovačič) ter Zbrana dela Kozarčeva. V mladinski književnosti so se uveljavljali: Brli-čeva, Mihotič, Jurkič, Košutič, Sida, Majer, Špo-Ijar, Truhelka itd. Drame pa so pisali Galovič, Kušan, Muratbegovič, Nametak itd.
To je samo nekaj knjižnih imen iz leta 1942, ki so se udejstvovala v hrvatski književnosti in jih podaja kot najvažnejša hrvatski Htejarni poročevalec.
Srbska književna zadruga v novem času. Preteklo leto je pokazalo, da Beograjčani zelo kupujejo knjige. Knjigarne so dobivale vedno novih in novih naročil in tudi notranjost je vedno bolj zahtevala literaturo. Letos zahteva po knjigi ni manjša, celo povečala se je. Poleg drugih izdajateljskih podjetij je posebno uspevala Srbska književna zadruga.
Ko je prišlo vprašanje reorganizacije Srbske književne zadruge, si je nova uprava, ki ji na-čeluje književnik Svetielav Stefanovič, stavila za cilj, da mora najprej staviti v prodajo zaostale naklade svoje založbe. Njena skladišča so imela še stare zaloge za poldrug milijon dinarjev v predvojnih cenah. Ker so cene knjigam po vojski poskočile za 100%, je seveda morala dvigniti cene tudi Srbska književna zadruga. Največ zanimanja je bilo za dela Bore Stankoviča. Bilo je v začetku še okoli 2000 kompletov, pa eo danes že skoraj vsi prodani. K tej prodaji je gotovo znatno pripomogla lastna trgovina v zadrugini zgradbi v Kralja Milana ulici, ki je bila odprta šele pred enim mesecem. Knjige največ danes kupujejo dijaki.
Zelo zanimivo pa je dejstvo, da vedno več in več knjig kupujejo kmetje.
Vse delo Srbske knjiživne zadruge je danes osredotočeno v tem, da bi se izdajala dela domačih pisateljev, to se pravi, najprej dela, ki so nova, potem pa tudi kompletiranje raznih 'nepopol-njenih zbranih spisov starejših srbskih pisateljev in seveda pri tem ne smemo pozabiti na prevodno literaturo, ki povsod igra važno vlogo, celo pri narodih, ki imajo več lastne produkcije.
Naj navedemo nekaj, kar namerava Zadruga izdati: »Selo« od Novakoviča, dalje zanimivo delo o narodnem guslarju Filipu Višnjiču, zbirko srbskih narodnih pesmi od starca Mili je, potem zbirko pripovedk od Momčila Nastasijeviča in Mlade-na Djuričiva, antologijo sodobnih srbskih pripovednikov, potem delo iz nove srbske književnosti od Todora Manojloviča, potem članke in razpravo o književnosti in narodni poeziji, ki jih pripravlja profesor Henrik Barič. Sestavlja se tudi nova srbska antologija lirike od Branka do danes. V delu je tudi knjiga o ustanovljenih Srbske knjiž. zadruge. Pripravljajo se tudi potopisi pokojnega Svetomira Nikolajeviča, to so zanimivi potopisi po Danski. Švedski in Norveški. Mislijo tudi na izdajo esejev in razprav, ki jih je napisal isti pisatelj. Tudi nekaj prevodov je v načrtu, med drugimi dela Teodora Fondana. Kolbenhajera. Korošca, Vele Vespera in drugih. Kakor vidimo, je program res obsežen in zajema vse, kar more ob resnem književnem delu biti danes potrebno in dobro.
Srbska književna zadruga je za svoje sodelavce, pisatelje in prevajalce tudi določila lepe honorarje. Tako je n. pr. za novo Antologijo bilo do zdaj pesnikom in pisateljem izdanih že četrt milijona dinarjev kot honorar. Za originale v prozi je določenih 3000 dinarjev za nolo, v verzih mnogo več.
V domu Srbske književne zadruge je urejen poseben oddelek za sestanke književnikov, članov
zadruge in prijateljev. Na teh sestankih se vodi koristna diskusija o knjigi, njeni popularizaciji med najširšimi sloji, kakor tudi o organizaciji iu o nadaljnjem književnem delu. Poleg tega je vojn, predvsem seveda književnikom in članom Zadruge na razpolago lepa knjižica, za katero skrbi sam upravnik dr. Stefanovič in ki ima vedno pri rokah najboljša in najnovejša književna dela.
Kulturni drobiž
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, Filozofsko-filološki-historični razred, jo izdala Razprave I. knjigo, kjer sn izšla naslednja znanstvena dela: Alma Sodnik Zupanec: Vpliv Boskovičeve prirodne filozofije v miših domačih filozofskih tekstih XVIII. stoletja: Raj-ko Nahtičal: Rekonstrukcija treh staroccrkve-no slovenskih izvirnih pesnitev; Anton Breznik: Stavčna negacija v slov.: Ivan Grnfeauer: »Duhovna obramba« in »Kolomonov žegon«. Fr. Grivec: Clozov-Kopitarjev glngolit v slovanski književnosti in zgodovini. O rezultatih teh pomembnih Razprav bomo še podrobneje poročali, kakor tudi o veliki študiji dr. Grafen-atieria. Lepa Vida, ki jo je tudi izdala letos Akademija.
Knjiga o prvih petkih. — Jezuitski pater Jakob Žibcrt jo izdat lepo knjigo, ki nosi naslov: Prvi petki. Knjiga je posvečena Dnevu sprave in duhovni obnovi narodu. Kot taka se uvršča v tok zadoščujoče Slovenije, ki hoeo zlasti s nobožnostjo prvih petkov poruvnavati žalitve Božjemu Srcu ter s tem pripomoči k obnovi v Kristusu. O knjigi, ki voljo broširana samo 10 lir, vezana pa i« lir. a ima 24 strani ter je izšla v lepi obliki (ing. Gujšek), bomo še poročali.
Qhjo£uM, ffUHoce
Koledar
r .JSo,V?,a' 15, ^ikega travna: Zofija, mučenica; valeč1" "let' spoznavalec! Jan- Salski, spozna-
Nedelja 16. velikega travna: Janez Nepomuk, mučenec; Ubald, škof; Brandan, opat in ustanovitelj reda.
Zgodovinski paberki
15, velikega travna:
1. 1750 je Anglija največ zaradi kolonijal-nih trenj napovedala Franciji vojno, obe sta si poiskali zaveznikov na kontinentu; Angleži I ruse, Francozi Avstrijce in Ruse. Tako so se vršile borbe v vseh delih svetu. Dočim so posvetili Angleži vso pažnjo vojni na morju in v kolonijah, posebno v Severni Ameriki in ( Prednji Indiji, so se morali Francozi boriti tudi v Nemčiji. Francozi v Evropi niso dosegli ni kaki h uspehov, poleg tega so pa morali prepustiti Angležem še Kanado in Prednjo Indijo.
1. 1795 se je rodil v Kobeljarovu na Ogrskem Pavle Jožef šafarik. Univerzo je obiskoval v Jeni, kjer se je seznanil z glasnikom misli o slovanski vzajemnosti Junom Kollarjem in Palackim, kasnejšim znamenitim češkim zgodovinarjem in politikom. Po dovršenih študijah je postul profesor v Novem Sadu. L. 1833 se je preselil v Prago in prevzel mesto knjižničarja v Češkem muzeju. Njegovo delo je izredno obširno in predstavlja na polju slovanske zgodovine celo epoho. L. 1826 je izdal »Zgodovino slovanskih književnosti«, kasneje jo je predelal in dopolnil. Leta 1831 so izšli »Spomeniki sture književnosti Jugoslovanov«, tu so objavljena žitija sv. Cirila in Metoda, Štefana Nemanje, Save in del Dušanovega zakonika. Najpomembnejše Snfarikovo delo so »Slovanske starožitnosti«, izšle 1. 1837, v njem razpravlja o izvoru, pradomovini in selitvah Slovanov ter splošno o njihovi zgodovini od početko.v do pokristjanjenja.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Anton Per-
ko, ravnatelj v pokoju. Pogreb bo v soboto, 15. maja ob 4 popoldne iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno
sožalje!
Pogreb nedolžnih žrtev na Dobrovi
Dobrova pri Ljubljani, 14. maja. v V četrtek, dne 13. maja, t. t., smo položili k večnemu počitku na tukajšnjem i»okopališču zenice ostanke prvih treh žrtev komunističnega divjanja v naši okolici. Te nesrečne žrtve so: Andrej Remic, Ivan Peklaj in Kušar Jože. vsi iz Pod-smreke. majhne vasice pri Dobrovi, ki je bila po krivdi brezvestnih zapeljancev obsojena v to, da izgubi iz svoje srede tri poštene, verne in dobre mlade fante, pač najboljše med dobrimi.
Nekako v januarju so jih komunistični osvoboditelji. kakor več drugih, odvedli v temno noč, od takrat pa ni bilo o njih več nikakega sledu. Slišalo se je tuintam zatrjevanje gotovih ljudi, da so bili poslani na Dolenjsko itd., kar pa pametni ljudje, ki poznajo taktiko komunizma, seveda niso verjeli. In res, fantje so na Dobrovi v zadnjem času pri svojih zelo uspešnih pohodih odkrili na Toškem čelu skoro sveže tri grobove, ter našli v njih ^vse tri uboge nesrečne fante. Znaki na ubogih žrtvah so kazali, da so bili fantje strahovito mučeni ter končno s kakim topim pred.metom pobiti. V torek so bila njih trupla prenesena iz začasnih grobov ob veliki udeležbi prijateljev in znancev na domače pokopališče. Od nesrečnih žrtev komunistične zmote sta se pri odprtem grobu v ganljivih besedah poslovila dva gg. govornika, fantje pa so znova obljubili vztrajali v borbi proti brezbožnemu komunizmu do konca.
Osebne novice
Turjaški grad, ki hrani mnogo zgodovine izza turških časov.
Naš slavljenec se je ves čas svojega življenja odlikoval kot požrtvovalen gasilec. Pri neštetih uožarih je gasil in reševal premoženje svojega bližnjega. Pred več kakor petdesetimi leti je sodeloval pri gašenju velikega požaru ljubljanskega gledališča v najhujšem lhrazu, ko je voda v ceveh sproti zmrzovala. Ne dolgo potem je s svojimi tovariši odhitel v Kuninik, kjer je gorela znana smodnišnicu in je bilo v nevarnosti vse mesto. Po hudih naporih gasilcev in tovarniških delavcev se je posrečilo obvarovati pred ognjem veliko skladišče žvepla, ki se je že vnemalo. Če bi to žveplo začelo goreti, bi nastala prava katastrofa za Kamnik in bližnjo okolico. Danes je g. Pritekel j onemogel 111 nesposoben za vsako delo. Prav bi bilo, če bi se zaslužnega moža, ki je v teku svojega življenju požrtvovalno sodeloval pri gašenju nad 1000 večjih in manjših požarov, danes pa živi v pomanjkanju, spomnili prijatelji gasilcev ob njegovi osemdesetletnici in mu prpruvili nekoliko zasluženega veselja.
C,. Priteklju k njegovemu visokemu jubileju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
•
—	Vsem gg. duhovnikom. Oltarni privileg, dodeljen od papeža Pija XII. z apostolskim pismom »Stinimo solacio«, dne 12. maja 1042 vsem duhovnikom, io po objavi v »L'Ossevratore Romano« z dne 9. maja 1943 podaljšan do vključno 29. junija t. I.
Predavanje o Reethovenu. V okvirju Nemške Akademije v Ljubljani je imel skioptično predavanje o Reethovenu, njegovem življenju in delu predsednik Akademije, upokojeni ravnatelj realke dr. Ii. Svvoboda. Kakor je v dveh predavanjih prej prikazal življenje dunajskega komponista Schuberta, tako je sedaj predočil nazorno delo največjega glasbenega mojstra Boothovcna, ki je prav tako največja svoja dela napravil na Dunaju. Z lepim izborom skioptičnih slik je predočil rojstno hišo in mladost velikega glasbenika, potem pa celo kopico ljudi, ki so kot meceni in zgojitelji vplivali na Beethovenov glasbeni razvoj ter itnajo zasluge, da ima svet danes lega genija glasbe. Posebno je podčrtal tudi njegov odnos do Fil-harmonične družbe v Ljubljani, ki je Beetlio-vena izvolila svoj čas za svojega častnega člana. Tako je tudi to predavanje nazorno pokazalo življenje velikega nemškega glasbenika, komponista svetovne slave.
—	Ledenjnki letos brez slane. T.nni so se ledenjnki v pogledu vremena zadovoljivo odrezali. Z vremenom, ki so ga takrat naklonili, so bili zadovoljni mali obdelovalci zemlje in vrtnarji, knor tudi sadjarji. Tudi letos so se ledenjnki izkazali in nam naklonili vreme brez jutranje slane. Doba hudih pozeb je za nami. Z vremenom letos nismo imeli velikih sitnosti. Sedaj pa kmalu nastopa doba hudih lokalnih neviht s točo, ki navadno traja od srede maja tja do konca junija. Lani na dan sv. Bonifacija, tretjega ledcnjaka, se je pojavila proti večeru huda ploha med gromom in bliskom, V četrtek je bilo toplo in jasno. Najvišja dnevna temperatura '+24° C. V petek jutranji minimum + 6.6° C. Na Barju megla, jutro brez slane. Barometer še vedno nad normalo 774.8 milimetrov.
—	Izčrpno poročilo o fatimskih dogodkih naj-točneje podaja knjiga »FATIMA«, ki je izšla v III, pomnoženi izdaji in se dobi v Mladinski založbi, Stari trg 30.
—	Nesreče na deželi. Posestnikov sin. 31 letni Babšek Karol v Šolniku pri Grosupljem, ie padel s klopi in si zlomil levo roko. — Joško Boli, 4 letni sin delovodje na Rudniku, je prišel pod drveči voz. Voznik se zanj ni zmenil. Joško je dobil poškodbe po vsem životu. — Bele Janez, 5 letni sin delavca, je na Dobrovi padci in si zlomil levo roko.
učenke uršulinskih šol v Ljubljani (gimnazija 111 učiteljišče), bo f nedeljo, dne 16. maja, ob 11 dopoldne in ob 6 popoldne v Frančiškanski dvorani. Spored akademije: I. Pozdrav in zadoščenje
brezmadežnemu Srcu Marijinemu; 11. Slike iz Marijinega življenja: 1. Brezmadežna. 2. Dete Marija, 3. Vstop v tempelj, 4. Oznanjenje, 5. Na poti v llebron, 0. Magnificat. 7. Mati z detetom, 8. Nazareška idila, 9. Mati g prebodenim srcem, 10. Aleluja. Besedilo: M. Elizabeta. Vstopnice 60 v predprodaji v trgovin! Sfiligoi. Frančiškanska ulica, ter na porti uršulinskega samostana,
Posvetitev moi in žena — mater in očetov brezmadežnemu Marijinem Srcu bo v nedeljo, 23. t. m., ob 5 popoldne po vseh larnih cerkvah v Ljubljani. Naj bi so vsi možje in žene udeležili teh posvetitev, vsak v svoji farni cerkvi. — Naj bi te pomembne posvetitve mož in žena pomenile najglobljo pripravo na 6pravno-spokorni dan 29. maja t. 1. in na splošne posvetitve dne 30. maja.
Nnše dijaštvo toplo vabimo na slovesno proslavo v čast brezni. Srcu Marijinemu, ki jo Ki. maju ob It dopoldne in ob 6 zvečer priredi v Frančiškanski dvorani škofijski odbor za posvetitve. Spored izvajajo učenke vseh uršulinskih šol. Glavni del sporeda zavzemajo prizori iz Marijinega življenja. K) dramatičnih slik na besedilo 111. Elizabete O. S. Urs. — Vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju 111 na uršulinski porti.
V nedeljo, nn praznik Varstva sv. Jožefa, bo v karmeličanski cerkvi nn Selu ob pol 7 slovesna sv. maša. Popoldne ob 5 pridiga g. ravnatelj dr. Franc Volčič. Po govoru pete litanije sv. Jožefa in blagoslov. Letos se bomo še prav posebno priporočili v mogočno varstvo sv. Jožefa. Izročimo 11111 vse svoje zadeve in zaupajmo v moč njegove priprošnje.
Cerkev svetega Jožefa. Da se zahvalimo za čudovito varstvo našega mesta in za mnogotero pomoč našim družinam, bomo slovesno obhajali praznik Varstva sv. Jožefa v nedeljo. 16. maja. V cerkvi sv. Jožefa bo ob 8 zjutraj slovesna sv. maša, ki jo bo daroval g. ravnatelj dr. Joža Pogačnik; pevski zlior bo spremljal orkester. — Po- ! poldne ob 4 govori priljubljeni govornik g. svet- I nik Franč. Hohnjec in nato se razvije po bližnjih I ulicah procesija z Najsvetejšim. Sveče se bodo do- i
Z Gorenjskega
Finančni minister v Kranju, Št. Vidu in na Bledu. Nemški finančni minister grof Schvverin-Krosigk je v nedeljo prispel čez Ljubelj na Gorenjsko, kjer je najprej obiskal v spremstvu gau-leiterja dr. Rainerja Kranj. Tam je položil na mestnem pokopališču venec vsem žrtvam, ki 60 padle v boju za nemštvo; med temi so bili tudi možje carinske obmejne 6traie. Po slovesnem sprejemu v Kranju je minister sprejel v poslopju deželnega svetnika uradna poročila višjega SS vodje policije na Gorenjskem Hosenerja, kakor tudi poročila tamkajšnjega šefa civilne uprave, višjega vladnega svetnika llierzeggerja. Iz Kranja se je odpeljal minister na nemško-italijansko mejo v Št. Vid, kjer je obiskal dve obmejni carinski postojanki. Opoldne je prispel finančni minister z gauleiterjeni že na grad Krumperk pri Dobu, kjer je izobraževalno taborišče carinskih obmejnih stražnikov. Članom taborišča je izrekel minister v govoru priznanje za vse, kar je na svoji vožnji ob meji videl. Zaključek vožnje po Gorenjski je bil obisk Bleda, kamor je povabil gauleiter ozek krog gostov. Tu je imel gauleiter nagovor, v katerem je poudaril, da mu je obisk državnega finančnega ministra omogočil, da je predložil ministru važne zadeve, nakar je minister odvrnil, da je potovanje bilo zanj pomembno, ker je najrazličnejša vprašanja, tako nacionalno politična kakor tudi tujsko prometna in kmetijska lahko na mestu obravnaval. V ponedeljek je minister grof Sclnverin-Krosigk obiskal železarno na Jesenicah in nato veliko planiško smu-ško skakalnico, ki je največja skakalnica na svetu. Od tod se je minister odpeljal čez Korensko sedlo, ki ga je sveže pobelil na novo zapadli sneg, nazaj na Koroško in v Beljak.
Smrtna kosa. V Šenčurju in okolici so umrli: Ivana Mubi, Bernardina Deželak, Ivana Snedec. V Žireh in okolici so umrli: Francka Kokalj, Tinca Erznožnik, Janez Kopač, Valentin Bogataj, Edvard Gredler. V Cerkljah in okolici: Angela Lušovec, Pavla Jerič, Marija Stare. V Medvodah in okolici: Anion Okršlar, Anion Šink.
S Spodnjega Štajerskega
Pehotna udarna čela na obisku na Spodnjem
Štajerskem. Prejšnjo sredo je prišla v Graz pehotna udarna četa z vzhodnega bojišča. Četo, ki ima 25 mož in ki je bila še pred nedavnim udeležena v bojih na južnem vzhodnem bojiieu pri gorski diviziji, vodita dva častnika. Na obisku 6e bodo mudili vojaki štiri dni v Grazu, kjer si bodo ogledali vse zanimivosti. Organizacije stranke so jim povsod priredile lepe sprejeme. V nedeljo bodo obiskali tudi Spodnjo Štajersko. Bo končanem obisku na Štajerskem bodo zaslužni vojaiki nastopili svoje dopuste.
Poroke. V Mariboru so se poročili: Paul Ilager, železninar in Brigita Purgaj, Ivan Ilaup-
Piši in beri, kakor govori ljudstvo
Poslušaj naše slovensko ljudstvo, kako govori. Svoje misli izraža v kratkih in pri-prostih Slavkih. To je značaj slovenskega jezika. Poslušaj pa ali beri tudi razprave iu govore učenih govornikov in pisateljev. Kako so dolgovezni. Svoje misli izruž.ujo v dolgih in zverizenih stuvkih. Zato pa mu težko slediš in še težje, razumeš. Tuk govornik je dolgočasen.
Naj opozorim na tako imenovani uradni šimel bivše Avstrije. Si dobil kuk spis od okrajnega glavurstvu ali sodišča, pa si našel v celem spisu samo nekaj stavkov, čeprav je spis obsegal celo stran. Zato pa si moral spis prebrati najmanj dvakrat, du si gu razumel.
Beri naše učene govornike in pisatel jo f Kako ti pišejo in govore v dolgih in zavitih stavkih. Zato pa so težko umljivi in dolgočasni. Zulibog tudi Cerkev je imela prej navado, da je pisala svoje razprave v dolgih in zavitih stavkih. Le berite spis sv. Ambrožu, kuko razlaga osmere blagre Kristusove. Ali papeževe enciklike. Cela stran brevirju obsega samo en ali dva stavka.
Zdaj pa vzemimo na piko naše bralce. Kako berejo? Ta hiti brati, kakor da se mu nekam mudi. Oni se pri nobeni vejici in piki ne ustavi. Tretji ti bere enolično ali monotono, recimo rajši dolgočasno. Tako ne govore ljudje. Takega bralca težko poslušaš. Poznam pridigarja, ki so ga furani poslušali 30 let z največjo pozornostjo. Niso se ga naveličali poslušati. Zakaj govoril je v kratkih stavkih, jasno izražal svoje misli, ln kako je bral? Če ga nisi videl v obraz, si mislil, da govori, ne pn bere. To je značaj našega slovenskega jeziku!
bivale v cerkveni veži. Po procesiji darovanje okrog glavnega oltarja. Vabimo vse častilce sv. Jožefa k obilni udeležbi. Letos lionio ženina B. D. Marije posebno prosili, da se dobro pripravimo na skupno posvetitev brezni. Srcu Marijinemu in da nebeški zaščitnik še naprej varuje našo domovino in naše družine.
man, organist, in nameščenka Roza Znidar, slikar Kari Weingerl in Ana Podjaveršek, hišnica, pomožni delavec Franc Javšovcc in tkalka jVngela Jurečko, zidurski pomočnik Franc Cvetko in hišna pomočnica Marija Lazar, kovač Vid Svenšck iu Kristina Materer, knjigovodja Ivan llerk iu nameščenka Alojziju Just-nik, gradbeni delovodja Franc Zorko in pre-dilja Marija Benedik, pomožni delavec Ivan Mezgec in tkulka Jožefina Lipovšek, podnared-nik Kurt Rtidel in Marija 1' riihvvala, hišnica, podnnrednik Matija Bahler in trgovska pomočnica Helena Manlis, ključavničar Tomaž Gruber in Marija Pristovnik, prodajalka, gostilničar Ivan Antolič in gostilničarka Amalija Kotnik. V Gornjem gradu so se poročili v zadnjem četrtletju: Alojzij Urnavt iu Ana Sporin, Avgust Črctnik in Ana France, Ludovik Verdnik in Angela Lamprečnik, Ivan Rihter in Frančiška Grudnik, Franc Češnovar in Marija Pirnat, Alojzij Šober in Elizabeta Breitenthaler, Jožef Polajšar in Ana Tominšek, Rufael Osolnik in Marija Vršnik.
Smrtna kosa. V Mariboru 60 umrli: 51 letni trgovec Janez Plaška, 77 letni urar Bogomir An-rather in 5 letni Bogo MlinariČ. V Dobrni so umrli: 72 letna Katarina Vengust s Klanca, 09 letni Mihael Cvikel od Sv. Janeza, CO letna Frančiška Glu-,šič iz Lipja, 65 letna Marija Grabnar iz Lopatnika, 43 letni Franc Podpečan in 77 letni Matevž Gorečan, oba iz Prelska, 81 letna Helena Grobelnik iz Za-vrha. V braslovški občini so umrli: 52 letna kmetica Marija Sander iz Pariželj, 77 letna preužitka-rica Apolonija 1'ovše iz Orle vasi, 91 letna preužit-karica Marija Erjavec iz Zg. Gorč ter 69 letni posestnik Vincenc Grenko iz Sp. Gorč. V Boh. Bistrici je umrla upokojena strokovna učiteljica Rozi Le-dinck iz Radvanja pri Mariboru.
Iz Hrvaško
Gostovanje zagrebške opero na Dunaju. Dne
10. n.aja je prispelo na Dunaj celokupno osebje hrvaške d'-žavne opere iz Zagreba, z uitendunloin prof Zankom, dirigentoma pl. Matač:*em in Pa-pandopulo.11 in skladateljem Lhotkom. HrvaŠki operni pevci in pevke bodo gostovali na Dunaju tri dni.
Gostovanjo osješkega gledališča v Zagrebu.
Te dni gostuje v Zagrebu članstvo osješkega državnega gledališča ter bo dalo v Zagrebu v režiji Ferda Delaka več predstav.
Akcija Hrvaškega Rdečega križa. Osrednji odbor Hrvaškega Rdečega križa je potom centrale Rdečega križa v Ženevi naročil raznih zdravil v vrednosti 12.500.000 kun, katere bo takoj po dospelosti pošiljke razdelil med svoje pododbore.
Derventa dobi moderno klavnico. Občinski odbor v Derventi je sklenil zgraditi moderno klavnico ter je v ta namen že odobril kredit dveh milijonov kun.
= Visoko imenovanje. Celovški kapitularni vikar škof dr. Andrej Rohrachcr je po
objavi v »L'Osservatore Romano«, z dne 9. maja 1943 imenovan za nadškofa v Salzburgu. Celovška škofija pričakuje imenovanje novega nadpastirja.
Osemdesetletnica zaslužnega gasilca
Pred osemdesetimi leti, dne 17. maja 1863, se jo rodil pod slamnato streho hiše, ki je stala v bližini turjaškega gradil, med grajskimi lipami, naš današnji slavljenec g. Pritekelj Anton, onemogli gasilec in meščan ljubljanski. Njegova rojstna hiša je imela nad hišnimi vrati rimsko številko 1508. Danes je od hiše J ostala samo ruševina, preraščena s travo in : grmičevjem. Ko je bil naš Pritekelj še deček, ; so stari ljudje pripovedovali, da so tukaj pred več stoletji prenočevali Turki, ko so oblegali I
Cerkveni vestnik
Javni in zasebni nameščenci (tudi upokojenci!) ter delavci se bodo posvetili brezmadežnemu Marijinemu Srcu v nedeljo, 16. maja, ob 3 popoldne v stolnici. Najlepše vabimo vse nameščence ter delavce, da se te posvetitve udeleže v čim večjem številu.
Javne in zasebne nameščenke (tndi npoko-jenke!) ter delavke se bodo posvetile v nedeljo, 16. t. m., ob 5 popoldne pri uršulinkah. Vljudno vabimo vse nameščenke in delavke, da se posvetitve udeleže.
Služkinje v Ljubljani 6e bodo posvetile v nedeljo. 16. maja, ob 5 popoldne v stolnici. Naj bi ta dan prišle vse nred Marijin oltar.
Marijanska akademija, ki jo priredi škofijski odbor za posvetitev pod pokroviteljstvom prevzv. g. škofa dr. Rožmana in ki jo izvajajo
Iz dela in življenja - ©d iu in tam
Drobna IJub!j<
Kongregaclja gospodlčcn In kongregacl-
ja učiteljic pri sv. Jožefu imata v nedeljo, IS. t. m., pob <1.30 skupno sv. obhajilo, v ponedeljek pa redni shod. Pridite vse!
Marijanska akademija l.ludskošolske mladino bo v nedeljo. 23. maja, ob 10.30 v veliki unionski dvorani. Pokroviteljstvo je prevzel prevzv. g. knezoškof dr. Rožman. Pri tej proslavi v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu bodo sodelovali le dtrocl, med njimi tudi malčki iz otroškega vrtca gdč. Veneajzove. Spored .ie zelo pester in skrbno izbran. Poseben poudarek akndpmije bo go-tovo nastop malih Frančiškovih križarjev v njihovih slikovitih uniformah, s prapori in Ščiti. Na prireditev že sedaj opozarjamo. Čas in kraj predprodaje vstopnic bomo pravočasno objavili.
Šolski odkester Glasbene Matice ho pod vodstvom prof. Karla Jeraja nastopil jutri, v nedeljo, ob 9.45 v veliki filharmonični dvorani nn. IX. javni produkciji našo prve glasbene šole. Ponovno opozarjamo, dn bo produkcija ob 9.4.") v vejiki filharmonični dvorani. Podroben spored se dobi v knjigarni glasbeno Matice.
Opozarjamo na novo umetniško razstavo, ki bo odprta v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, IG. t. m., ob 9.30. Mladi slovenski slikarji in kiparji: Z. Knlin. S. Kregnr. Zi. Mu-Sič, M. Omersa. K. Putrih, M. Sedej bodo razstavili okrog 70 samih novih del. Posebnih vabil ne bo. ltazstava bo odprta dnevno od 9.30—19.
V Oliersiielnvl galeriji na costl Arlolle Reo je v nedeljo, lf>. t. m., ob 11 vodstvo po Deržajevi razstavi. Vodil nas ho slikar Rum. S tem bo gotovo ustreženo vsom tistim, ki so že ponovno izrazili željo, dn oskrbo vodstva avtorji sami.
1)1 Ink 1-1 nje .1. ln 4. razreda gimnazije ter 1. razred« meščanske Sole prijavite se zn posebne inslrukcljc v predmetih ?..». m«!" maturo. T.očenl oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Pouk pričenja ta teden. In-
imka kronika
formacije in prijave dnevno od 9—12. popoldne od 4—6: Specialne strokovne lnstruk-clje za plmnazljc lil meščanske Sole, Musso-llnljev (Kongresni trg) 2-II. Središče mesta!
Mestni IroSarlnskl oddelek v Llngarjevl ulici 1 zaradi snažen,in uradnih prostorov ne bo posloval za stranke v ponedeljek, 17, in v torek. 18. maja t. 1.
»Marijino Oznanjenje« je naslov slovesni itrami. ki jo je napisal znameniti katoliški dramatik in pesnik Paul Claudel. Močna drnmatska doživetja, ki se s čudovito ubranostjo vzpenjajo k svojemu viSku, so pod njegovim peresom naravnost mojstrstvo. — Žrtev, pokora, milost in nnd vsem volja božja, ki uravnava naše dejanje in nehunje, so tiste preme silnice, ki kot čarovita luč okro/ajo to veliko umetnino in .11 dnjejo svojstven poudarek in moč. — Drnmo bodo v okviru prireditev škofijskega odbora za posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu izvajali člnni Frančiškanskega gledališč« zadnji teden v maju v frančiškanski dvorani pod pokroviteljstvom knezoškofa dr. Rozmana.
Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni In večerni — prično v torek, 18. mnja. Pouk jo dopoldnel popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Specialna strojepisna čola: Največja mo derna strojepisniea, raznovrstni stroji! Učnimi zmerna Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učIlISče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
čajkovskcea Patetična simfonija, ki bo
izvnjana v ponedeljek. 17. t. m., pod vodstvom dirigenta D. M. ftijanea nn XIV letošnjem simfoničnem koncertu, presega po svoji veljavi in pomenu vse ostale simfonijo. ki jih je napisni slavni in ncsinrlni ruski skladatelj. Patetično simfonijo mo-rnmo smntrati za vrhunec vseh njegovih del. kajti v nnbcn! dr"Ki njegovi umetnini ni njegova osebnost tnko čtstn, iznajdljivost tako pomembna in zgradba celegn dela tnko moKočna in prepričevalna, kakor ravno
v Patetični simfoniji. Posebne omembo je vredna tudi smelost in novost formalnega razčlenjen.ia tega deln, ki kaže popolnoma novo problemo. Čajkovski, žal, ni preživel triumfa te svoje simfonije: prvič jo bila izvajana 28. oktobra 1893 v Peterlmrgu in dober teden zatem je veliki mojster umrl. Danes gre delo po vsem svetu ter slavi in časti svojega mojstra, posebno še letos, ko bomo slavili 50 letnico njene prve izvedbe. Koncert bo v veliki linionski dvorani, začetek bo ob pol 7 zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Žabji krnkl In ribo na trgu. Dve barjanski ženski iz Črne vasi sta prinesli v petek dopoldne nn Pogačnrjev trg žabjo krake, ki sla jih prodajali po 2—2.50 Jirc komnd Vse sta prodali. Lov nn žabe je letos prav uspeSen. Nokn Barjankn pn je na trg prinesla nekaj klinov in drugih sladkovodnih rib. Kline je prodajala po 40—45 lir kg. Od Severnega morja jo prispela v Ljubljano pošiljka lososa, ki jo po 55' lir kg.
ČISčenJe barjanskih potokov. Tudi letošnjo pomlad se marljivo nadaljuje čiščenje barjanskih potokov in jarkov. Potoki, bližji Ljubljani, so bili zadnjn dva meseca poglobljeni povprečno zn 80 cm do 1 m ter znatno razširjeni, tnko dn bodo mogli odvajati vodo v So tako hudih nalivih in pri povodnjih. Seveda je bil iz teh potokov in jarkov odstranjen ves prod, ki so je nabral v zadnjih let'h, enako tudi rnsllinje, ki je zadrževalo odlok vode. Ker je regulncija Ljubljanice sedaj dovrSena. je tnko vsaka nevnrnost večje povodnji. zlasti take. kak-kor je biln lela 1933, nn TSnrju sedaj izključena. Med večjimi potoki, ki so bili zadnje ledne očiščeni in poglobljeni oziroma razširjeni. je tudi Gnljevee, najbližji strnie-nim mestnim ulicnm, ki teče zn dolenjskim kolodvorom. Tn potok je zelo dolg.
Kupčije s prstjo. Med predmete, s katerimi se bavi sedaj v Ljubljani trgovina in kupčija, se je letos v močni meri uvrstila tudi prst. zlasti vrtnn zemlja, črniea. Za lo vlada med malimi pridelovalci nrnv znatno povpraševanje, cnnko knkor za hlevski gnoj Kdor, recimo, dandanes zlila kakšno poslopje in ima na razpolago vrtno zemljo, jo mo-
re prav ugodno prodati. Sicer ee ,1e v Ljubljani, temu mestu malih vrtov in nasadov, že prej vrtnn zemlja prav dobro prodajala, toda ne v taki uieri, kakor prav Bedaj.
Ponesrečenci v Ljubljani, Srečko Grn-dišar, 1 letni sinček delavca, je padel s postelje in si zlomil desno roko. — Rozman Martin. 7 letni ein mesarja, je padel s hleva. Poškodoval so jo po rokah in nogah. — Janez Mnv, ,10 letni mizarski pomočnik, si je pri delu poškodoval prste leve roke.
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje varstva sv. Jožefa. Ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja so: Blagor tebi Jožef sveti (pred mašo), zložil dr. Fr. Kimovec. Med mašo: Missa Juhilato Deo z orkestrom,' zl. Hud. Wagnnr. Oraduale: Alleluja, de qua-cumnue tribulntione, 7,1. A. Foerster. Po ofert. Sancte Josef. ora pro nobis, zl. dr. A. Chlondovski. Po maši: Marija dobrohotno uain ohrani dom in red, zl. St. Premrl.
Gledališče
Drama:
Sobota, 15 .maja ob 18.30: »Prava ljubezen«.
Hed A.
Nedelja. 16. maj« oh 15: »V Ljubljano .lo dajmo«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Oh 18.30: »Veliki mož«. Izven. Znižnne cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek 17. maja: Znprto.
Opera:
Sobota. 15. mnja oh 18: »Zemlja smehljaja«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja. 16. maja ob 17: »Madnme Hutter-
fly«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 17. maja: Znprto.
Gostovanje odllčnf Italijanske nmetnlcc Mafalde Favero. Ko jo gostovala prcdlnn-skim Rimska kraljeva oper« v Ljubljani, ena izmed njenih najboljših moči znrndi bolezni ni mogln sodelovati. To j« biln Mn-falda Favero Tokrat ho gostovala snma v oni izmed ItnUjniiskili oper. ki so na teko-čern sporodu našo Opere. Dan njenega na-
stopa in delo bomo objavili v prihodnjih dneh. Predvidoma bo gostoval« prihoduji leden, in sicer v dveh prcdBtavah,
Naznanila
HADIO. Sobota, 15. maja: 7.30 Pesmi in naptivi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 11.50—12.20 Ura za vojake — 12.20-12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valčki — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.25 Znane pesmi — 14 Poročila v italijanščini — 14-10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Si-janec, operetna glasba — 15 Poročil« v slovenščini — 17 Napoved časa. poročil« v Italijanščini — 17.15 Koncert tri« »Emona« — 17.35 Komorna glasba — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čas«, poročil«, v italijanščini — 20.40 Filmsko glasbo i»v«j« orkester, vodi dirigent Zemo — 21.35 Koatirt Ljubljanskega komornega tria (M. Llper-šek — klavir, A Dertnclj — violin«, Čenda Sedlbauer — čeli* — 22.10 Orkester Cetrn vodi dirigent Barzizza — 22.45 Toročila v italijanščini.
LfiKAHNE. Nočno službo Imalo lekarne: mr. SnSnik, Marijin trg 5; mr. Dou-Klnnj-šček, CesI« Arielln Ren 4, in mr. Bohino ded.. Cesta 29. oktobra 31.
NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUZIM) bo opravljal od sobote od 2» dn ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Gvido D e b o 1 a k. Ljubljana, Clril-Metodova 62.
Poizvedovanja
Najdena je biln v četrtek moška denarnic« in osebna izkaznic« z manjšo vsoto do-narja. Dobi se Stari trjr 16-11.
Izgubljena jo biln usnjena temno modra rokavica oh OrndnSčIcl. Oildn nnj so proti nagradi v trgovini St. Japelj, Bloi-weinova ecsia 14.
Najdena je bil« otročka pletena Jopica (žemper). Več y upravi »Slovenca«.
Živi trdnfavshisfolpl. živali na Kotnih poljanah
Z 00.000 pešci, 12.000 jezdeci in s 37 sloni je Ilanibal konec septembra 1. 218 pred Kr. r. prehodil Alpe, da bi premagal Rimljane. Predvsem je ta Uartaginski vojskovodja največ zaupal svojim bojnim slonom. Te mogočne živali, severnoafriški sloni, ki so takrat še bivali na Atlasu, so bili dobro izvežbani. Na hrbtu so nosili gondolo, ki je bilo v njej 12 izvrstnih lokostrelcev. To moštvo je s trnji poganjalo trdokožca v boj, ki je topotaje divjal naravnost v sredo bojnega meteža in je vse ponian-dral, kar koli mu je bilo na poti. Verjamemo, da so imeli nasprotniki velik rešpekt pred temi živimi trdnjavskimi stolpi. Prehod čez Alpe je slal llanibala skoraj polovico njegovih vojakov in tudi njegovi bojni sloni niso ostali vsi živi. V zgornji Italiji so poginili še ostali in tako ni mogel tega strašnega orožja uporabiti v svojih bojih z Rimljani v bitki pri Zami.
Prvi, ki so slone krotili in jih uporabljali za vojskovanje, so bili Indijci. Od njih so se tega naučili Perzijci, ki so imeli bojne slone v Egiptu, a tu so se z njimi seznanili Kartažani. Tudi Aleksander Veliki je imel 300 slonov v svoji armadi in Pir je z 20 sloni udaril na Rimljane. Vprav zaradi njih jo 1. 280 pred Kr. r. pri Ilerakleji premagal Rimljane. V bitki pri Rufiji (217 pred Kr. r.) se je v bojih med Sirci in Egipčani udeležilo vojne 102 slo-' ua proti 73 afriškim slonom.
Srditi levi in zažigalne mačke
Zaradi velikih uspehov, ki so jih stari narodi Sredozemlja imeli z bojnimi sloni, je prišlo drugim narodom na inar, da bi se v vojni okoristili še z drugimi nevarnimi živalmi. In tako dobimo v starem veku tudi bojnega leva, ki seveda ni zaslužil pridevka »tovariš«. Vodili so divje, malo prej ujete in sestradane leve v kletkah na bojišče in so jih v primernem trenutku izpustili. Večkrat so se te zverine zares vrgle na sovražnika a večkrat so tudi v vrstah svojih gospodarjev povzročile hudo zmedo. Na la način si bojni levi niso pridobili mnogo lovorik.
Prav tako so bile nezanesljive manjše sorodni-ce levjega rodu: mačke. Te so nastopale v vojskah starih Germanov, ki so mačke opremili z gorečimi lonci da bi zanašale ogenj med sovražnike. Ta način bojevanja je bil uspešen, če so se mačke zares držale sovražnika, a zgodilo se je tudi, da so se obrnile in stekle v lastuo taborišče in ga zažgale...
Čebele — pismonoše
Pred nekaj leti je prišla iz Daljnega Vzhoda čudna vest: v kitajsko-japonski vojni naj bi bili Japonci nadomestili golobe-pismonoše s čebelami-raznašalkaini pisem. Čebele se namreč prav tako * kot »pisemski golobje« z gotovostjo in po najkrajši poti vračajo v svoj domači ulnjak in sicer z brzino po 00 kilometrov na uro. Ta resnica je že dolgo znana, a vojaško so jo Šele zdaj uporabili, ker je šele zdaj mikrofotografija do dna razvita. Kako i vest ali sporočilo je treba za to napisati z navadno (1 pisavo na list papirja. Pisavo nato z mikrofotogra- (1 f i jo tako zmanjšajo, da ima prostor na majcenem (1 kolodijevem lističu. Tega pritrdijo na trupelce če- (1
............ n—,—
bele, ki jo izpustijo. Prišedši v domači ulnjak, je čebela »aretirana«, listič ji brž odvzamejo in ga s povečevalnim aparatom priredijo, da jo čitljiv.
»Pisemska« čebela je zato boljša kot golob-pismonoša, ker ta žuželka zaradi svoje neznatnosti ni zaznavna, medtem ko so golobe-pismonoše že večkrat ujeli ali ustrelili. Zares so Japonci že pred leti priredili več poskusov s čebelami-raznašalkami pisem iu imajo glede njih velike uspehe.
Toda s tem Še ni izčrpan 6eznam vojakov iz vrst živali. — Med prvo svetovno vojno so v laboratorijih na opicah preizkušali vpliv strupenih plinov. Zlato ribice so moralo dati svoje življenje pri preskušanju vode glede na strupene snovi. V začetkih vojnih poskusov podmornic so morale miši in kanarčki pojasniti, ali jo v notranjih delili podmornice dovolj kisika ali ne. V strelskih jarkih so psi lovili podgane, in na daljnem severu prevažajo zdaj severni jeleni inunicijo. V prvi svetovni vojni se skoraj milijon vojaških konj ni vrnilo domov. Več ko 400.000 konj je bilo postreljenih. 559.000 konj je poginilo zaradi bolezni. Od 1,125.000 konj, ki jih je v letih 1914—18 poslala Nemčija v vojno, so je vrnilo v domovino le 160.000 konj.
TEANfl POTA PO PEL1H raoST©Ii!nI
Na zemljevidih je še marsikaka pokrajina zaznumovana kot bela lisa, kur pomeni, du je neraziskana. Takih krajev je polno ob veletoku Amazonki in pruv tako tudi v Braziliji. Več ko 750.000 kvadratnih kilometrov obsegajoče, večidel s pragozdovi poraslo višavje Mato Gros-so — to je »veliki gozd« — v srednji Braziliji, je še dandanes povsem nepoznun svet. Nemogoče ga je preleteti z letulom, ker se ne bi moglo v tej gošči nobeno letalo spustiti na tla, a peš prehoditi ga je prav tako nemogoče in se doslej ni še nihče vrnil, kdor se jo to upal. Skrivnostne bele lise nu zemljevidu se razprostirajo tudi v Srednji Ameriki. Raziskovalec Colin Ross pu je celo Panamo označil ko neraziskano ameriško pokrajino, in ondi, ko tudi ob Amazonki, v Matu Grossu in v Boliviji živijo še zdaj plemena Indijancev, ki jih ni videl še noben evropski človek. Semkaj spadajo tudi do 2000 m visoke planote v Venezueli, ki niso | nu nobenem zemljevidu zaznamenovane, ker ni bil še nihče na njih. Take pokrajine so še na severni in južni Aljaski in tu je po več sto tisoč kvadratnih kilometrov ncruziskunegu svetu, ki vemo o njem, du je, a ne, kakšen je.
Neznani živalski paradiž
Na otoku Borneu je v notranjosti dežele obširna, neraziskana, z gosto džunglo pokrita, neprehodna gorska divjina. Neki raziskovalec, ki je pred nekaj leti kot prvi prodrl v te gozdove, je med živalmi, ki jih je bil ondi nabral, dobil do 100 odstotkov takih, ki jih še ne poznamo. Noben beli človek niti ne domačini, niso še prehodili te pragozdove in močvirja. Kdor bi pa hotel iskati novih živali na jugu Jave, bi pruv tuko uspel, le da ondi 200 km široki močvirni pus zupiru neznani živulski pa-
radiž spričo zunanjega sveta. Tam živijo svojevrstni, beli, luskinastl rinocerosi, od katerih sta bila šele dva ujeta. A slehernega, ki skušu prodreti v tu močvirja, doleti ista usoda: nu-pude gu mrzlicu iu mu prinese smrt.
»Prepovedana dežela«
Kako velike so tiste neraziskane in zemljepisno doslej še nedoločene pokrajine, ki na Arabskem uiti domačini ne stopijo nanje, ker so »prepovedune dežele«, ni moči z gotovostjo poveduu. A da obsegajo nu sto tisoče kvadratnih kilometrov in du so to peščene in kamnitne pustinje, to je znano. Nepoznane pokrajine so torej navzlic vsem raziskovalcem še zmeruj na svetu, tuko nu severu kot nu jugu zemlje, saj je samo v polarnih deželah nu milijone kvadratnih kilometrov še zmeraj nepoznanih. Pred tremi leti so izračunali, da je na zemlji 8 in pol mili jonu kvadratnih kilometrov neruziskanc-gu svetu.
Vsak dan nov otok
Vrsta belih lis na zemljevidu se pa še poveča, če se vprašaš, ali je na morju tudi še kaj nepoznanih otokov. Brez dvoma smemo misliti, du v Tihem oceanu še dokaj otokov čaka nu odkritje. Ko so pred 00 leti pripravljuli zemljevid Tihega oceana, je bilo nu tem 179 milijonov kvadratnih kilometrov obsegajočem oceanu zaznamenovanih 3000 majhnih otokov, a pri marsikakem otoku je pripomba, da še ni raziskan ali da ni točno ondi. Nekateri otoki se zaradi morskih potresov nenadoma pojavijo ali pn enako izginejo. Na tu način utegne vsak dun nastati kak nov otok in kdo ve, kdaj ga bo človek opazil, če se pojavi ua takem kraju, koder ladje ne plovejol
O T lt O S K T KOTIČEK
Lea Fatur
Roža in Kopriva
(Pripovedka)
Od takrat jo začela mačeha črtiti Rožo in jo iskalu samo prilike, kako bi jo spravila s poti, da bi ostal grad njenim otrokom. Prilika je prišla. Papež in cesar sta klicala kristjane, viteze in tlačane, trgovce in obrtnike v sveto vojsko, da iztrgajo nevernim Turkom božji grob v Jeruzalemu. Pobožni vitez Ti-boniil je vzel križ in se poslovil od svojo žene. Zdaj se je začelo gorje male Rože. Mačeha ji jo vzela mehko pernato posteljico in ji postlala v temnem kotu na ostrem pesku. Pri jedi je dobivala Kopriva vse posladke, ki si jih je mačeha privoščila, Roža je dobivala, kar je bilo za posje. Kopriva jo imela vsak dan v roki kos maslene ali makove potice, Roža jo dobivala tenke koščke Črnega
Kaj so trofeje?
Večkrat beremo o zaplenjenih trofejah, a malo. jih je, ki bi vedeli, kaj 6o trofeje. V starem veku <> jo bilo pri Grkih v navadi, da 60 na tistem mestu, (' kjer so je poraženi nasprotnik prvikrat pognal v t beg, naredili nekakšen spomenik zmage. Na kako ^ drevo so pritrdili prečnik, ki so nanj obesili zaplenjeno orožje. To šego so po Grkih sprejeli Rimljani. Sčasoma je prišlo v navado, da so gradili take spomenike iz kamenja, namesto iz orožja; na kamenje pa so položili zaplenjeno orožje in druge predmete. V novejši dobi označimo z besedo trofeja vse zaplenjene zastave, bandera in topove in trobente konjenikov, torej so to tisti predmeti, ki vsebujejo mimo neposrednega pomena tudi še miselni pomen. Sedanja vojna se izprašuje, kaj naj bi smatrali kot trofeje, ker ni več zastav in ne trobent na bojiščih. Ali je na primer kak tank trofeja? Ker ima »bojni voz« v moderni vojni tako važno vlogo in tudi simboličen pomen, tedaj je tank brez dvoma trofeja.
C?R?K?0?V7N?I?C?A
a — a — a — a — a — a — b — b — i d — e — e— e — e — f — g— h — i — i — j — m — m—n — n — n — o — p — r — r — t - t
Er
er . S er
er
er
Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: Mesto v Padski nižini; mesto v Prednji Aziji; maščevalne boginje (grš.); vijugasta reka v Mali Aziji; mesto na Bavarskem; spevoigra.
Rešitev z dne 1. maja: Engadin; Benetke; Trenčin; Oplenac; Koblenz; Oksigen.
t
,
Pisana šara z modnih gredic
Ali bo ti ne znsincje oko ko ob pogledu na teb pet ličnih, prijetnih In tako pnmlailanskosvežlh oblek? Koj na levi Je prva obleka Iz svile, ki Jo krasilo vložene gube; rob Širokega ovratniku la
Sanja, ki drn»r drugega spodbija. Jo. Lepa Je mlada nepokrita glava z Učno pričesko, I11 mimo trga prihraniš denar za pokrivalo. Vendar — kaka pražnja obleka brez pokrivala so nam dozdeva ko I brez pike* Torej kako? Rekli bi, da Je vendarle lepo. če Imaš pokrivalo na glavi, zlasti za ženske v zrelih letih. Poleg teea prav tako Izdamo denar za prlčeake, kakor bi ca Izdalo za pokrivalo. In |>a — moillstlnje morajo tudi poleti živeti...
Ali <1 Jo pa zares treba na vsak nučln kupiti novo pokrivalo
ovratnica sta Iz gladke svile. Zraven te Je obleka, kjer so rokavi ln nnplečnlk Iz vzročaste svile, a žlvotck, krilo in pas so lz gladke svile. Lahko pa sestaviš to obleko obratno. Samostoj-na postava mladenke Je oblečena v angleško svileno obleko 7. majhnimi vzorci. Krilo, ki Je urezano v delih, je položeno v gube. Ort obeh mladenk na desni jc obleka levo Iz dveh vrst svile s pikčastim vzorcem, a obleka desne Ima krilo z nuhrunkl in štiri žepe.
V teh dneh sc vprašujemo, ali Jo lepše, če Je ženska razo-glava, ali jo bolje, čo 1 m a pokrivalo na glavi? Ali naj ostanemo zveste klobuku ali naj ga brezbrižno zapustimo? Mnogo Je odgovorov na ta vpra-
po. Klobuk držiš kaklli 1« Jo 1! 111'iiut nnd soparo, ki se dviga Iz vlažne krpe. Klobuk počasi obračaš, da pride sopara do vsakega mestu na klobuku. Ko se klobuk lia zraku malo osuši, ca nanovo okrasiš. Takšno osveženje klobuka lahko večkrat v aczljl ponoviš.
Ko Izbiraš blaeo za knkn novo obleko, se domisli, da jo letošnja moda Jako vneta za tako zvn-nl p c p I t a. Letos se utegneš kar razmahniti v tem svojem okusu. Najraznovrstnejša oblačila, tako plašči, kostumi, pelerine, krila In obleke so storjena Iz te-pu mladostno vpllvajočega blaca. Temni vložki, dehteči, beli našitki, kaka pestra podloga ali než-noharvna bluza pa dopnlnjujrjo In oživljajo ta oblačila Iz črno-beleča blaga z majhnimi kvadratki. — V vsem moruiuo po-
alt gn dati popraviti? TJnogo se da storiti tudi doma. Najprej odstraniš ves nakit, trakove In vse drugo. Nato skrbno skrtačlš pokrivalo, ca s kepico platnene krpe, ki jo pomočiš v bencin ali močno razredčen snlmljak, previdno obdrgneš. Potom se klobu-čevlnasto pokrivalo takole prenovi: Jako razbeljen llkalnlk postaviš s plosko stranjo nav lol In ga pokriješ z ožeto, platneno kr-
)
misliti, da Jo prav zdaj tako rekoč naša dolžnost, da so ženske videti veilre In sveže navzlle marsikaklm teikočam lil notranji zatemnitvi — saj Je prav junaštvo najbolj moderno.
plesnivega kruha. Kopriva je nagajala hlapcem in deklam in je zasramovala berače; Roža pa je bila milo dete, ki se ni zamerilo nikomur. Rastla je in bila čedalje lepša in večja kljub vsem pretepanjem in zatiranjem mačehe.
Sprva, ko je bil odšel oče, se jo zavzemal za Rožo mačehin sin iz njenega prvega zakona. Pa kmalu po Tihomilovem odhodu jo zmanjkalo dečka. Iskali so ga po gozdovih, ob Savi, pa nikjer ni bilo sledu za Katom. Tačas se je zbralo veliko dečkov, ušlo od doma in se napotilo za križarji v Sveto deželo. Najbrž je odšel z njimi tudi liato. Večina teh dečkov se je pogubila, pomrla ali prišla v turško sužnost. Mačeha je imela zdaj samo Koprivo. Viteza Tihomila, je upala, no bo več nazaj. Zato more ugonobiti Rožo. Dasi je Kopriva odurna, s takim posestvom bo dobila lahko najlepšega ženina. (Dalje.)
Kako spraviš svežo zelenjavo ?
«nrniiPrf.L	xk"',lmn zelenjavo za vsak dan
sproti, vendar si jo čusih ne utegnemo sproti kupili,
ln„?J.2 '""""O.,7;" cl,v"' !rl <1"1 Bkupaj. Kako pa bi ze^
rabnat 8"ravl11' da bi	vsaj neknj dni upo-
Spinačo prebereš šo Isti večer. Jo opereš, sesek-laš ln enkrat prevreš. pa ne dodamo nobeno začimbe, tudi ne soli. llumo jo v lončeno pohoiIo in postu-vimo na hladno.
Solato prebcreS. odstrahiS vse načeto listo, odrežeš peeljc pokriješ z nekaj vlažnimi listi in povrh šo z vlažno krpo in daš na hladno in v temo
Cvetačo otrebiš, a jo no opereš. ZuviicS Jo v
prostor	m "raV ,ako na hladon- teuleu
Bel u še zaviješ v ruto. ki jo prej namočiš v slano vodo, in jih daš nato v lončeno posodo, a jih 110 pokriješ.
Kolerablce pa koj prekuhaj in jih daj pokrito na hladno, a brez vsakršno začimbo.
Lord Goldbcrrv je jezdil po podeželski cesti in je srečal potepuha. Lord ga jc poklical, rekoč: »Hej, vi, pravijo, da so takile romarji kot vi, jako modri in du več vedo kot marsi-kak učenjakar. Ali bi mi znali zastaviti kuko kočljivo vprašanje?«
Potepuh jc premeril lorda od nog do glave in odvrnil: »Zakaj ne, vaša milost. Kaj je nu primer v sredi med konjem in oslom?«
Lord se je zasmejal, rekoč: »No, za to reč pa res ni treba biti moder! To je seveda mezeg!«
»Nak,« je odvrnil postopač, »v vašem primeru je to — sedlo.«
rvrf
To je nekaj, kar ima prepelica pred filozofom: da prepelica lahko moti filozofa, a filozof ne more prepelice motiti, kadar petperlika. To je precej dolgo preskušal učitelj v pokoju Ba-vcloo. Mirno je sedel v sobi, ves obložen s knjigami, in je razmišljal o skrivnostih časa in prostora — »Pet-pedi!« — in kako se čednost potrpljenja prilagaja značaju slehernega človeka. »Pet-pe-di! Pet-pe-di!«
Baveloo je zavzdihnil in je nagu-bančenega čela zrl skozi okno r.a za-dašnjo steno hiše čevljarja Boetjesa in je gledal tisto preklemano ptični-co... »Pet-pe-di!« Kako mu je šla prepelica na živce! Tega ne more opisati nobeno pero. Pa je šele nekaj časa visela tu »— pedi!« — Pa je že več prepedikala ko knkn druga prepelica v šestih letih! Soj sicer ni bil slabih živcev, mnogo neprijetnih stvari je potrpežljivo prenašal. Kadar je, na primer, Boetjes — »pet-pe-di!« — kadar je Boetjes sedel pri odprtem oknu in je bil po več ur zaposlen s tem, da jc po kosu usnja, položenega nn kamen, udarjal in nabijal, to je gospod Baveloo prenesel, ne da bi za-godrnjal,
»Pet-pe...« Tn prav tako je mirno prenašal, če jc Boetjes .vlekel svojo
dreto in je zraven z vreščečim glasom pel svojo najljubšo pesmico... »Pet-pe-di!« In hrabro se je opogumil Baveloo in se odel z vso možatostjo, če je Boetjesevka z dvema drugima ženskamu stala pri kadi in je tolkla s perilom. »Pet-pe-di-petpe-di!« Celo kak živinozdravnik bi pri tem zbolel. — »Pet!«. O, ta prepelica, ta prepelica!
Nihče ne bo zameril, da je Baveloo šel nekega jutra k Boefjcsovim in je deial: »Boetjes, ali ne bi prodali pro-pelice?«
»še na mar mi ne pride, gospod učenik!« — »Pn vam dam pet frunkov zanjo.« — Boetjes se je popraskal za uhljem. »Gospod učenik, veste, ne verjamem, da bi dobili še kje tako prepelico, kot je moja. Veste, so prepelice in spet prepelice! A tn prepelica, moja prepelica...« — »No, pa vam dani zanjo šest frankov!«
»Pet-pe-di!«
»Gospod učenik,« je rekel Boetjes In pokazal s svojim črnim smolnatim palcem nn okno, »to je ptič, ki ga lahko človek svoj živ dun gleda in posluša ...«
»Dobro_ — pn vam dam za prepelico osem frankov!«
»Ilin, hm,« je zabrundal Boetjes.
I »Pa jo daj gospodu učeniku za osem frankov,« se je vmešala njegova žena. »Osem frankov — saj si jih v osmih dneh ne zaslužiš!«
»Pruv. Dajte mi deset frankov, pa dobite še kletko zraven.«
Gospod Baveloo je že spregovoril: »Izvrši...«, pa je Boetjes planil vmes: »Pod enim pogojem! Prepelice ne smete nikamor oddati! Kletko morate obesiti na zadešnjo steno svoje hiše, tako da bom ptiča lahko zmeraj videl in slišal. Verjemite mi, da zares na vsem svetu ni bitja, ki ga tako rad vidim ko to svojo prepelico!«
Zdaj je visela ptičnica s prepelico na steni hiše učitelja Bavelooja. Med tem ko se je |Kiglnbljal v razmišljanje, kako se čednost potrpljenja prilagaja značaju slehernega človeka, je prepelica petpedikala. Tri dni je Baveloo samo čakal, kdaj bi jo zadavil, pa je bil dal svojo besedo, in mimo tega se je temu upirala Rozina, njegova žena, že zaradi varčnosti. Dejala je: »Ptič, ki stane deset frankovl Saj bi bilo greh ...«
Čez tri dni je morilna strast malo popustila in petpedikanje ni učitelja nič več tnko razburjalo ko prej. Navadil se je nanj, da, nekoč popoldne se je celo dvakrat ozrl nn prepelico, ko je molčala deset minut... In sedmega dne. »Pet-pedi!« — Dan je bil polti sonca. Pcdpcdikanje je Baveloo-
ja kar podžigalo in ves blažen je za-mrmral: »Saj tale ptič ne poje tako grdo.« Kar užival je, ko je prisluškoval petpedikanju. Tedajci je zabrnel hišni zvonec iu koj zatem je vstopil Boetjes.
»O, Boetjes! Dober dnn!«
»Dober dan, gospod učitelj!«
»No, kaj bo dobrega?«
»Gospod učenik, veste, ali bi — ali bi lahko dobil svojo prepelico spet nazaj?«
»Vašo prepelico? Nikar, no! Mož-beseda je mož-beseda!«
»Prepelica je pa prepelica. Saj nisem vedel, da se more človek tuko navezati na Drepelico Vso noč nisem zatisnil očesa, tako imam rad tega ptiča.«
»To ni prav. Človek ne sme svojega srca prepustiti kaki prepelici!«
»Meni se zdi, da ste ji vi tudi ?e dali svoje srce — gospod učenik.«
»To ni eno in isto — pošteno sein jo plačal.«
»Res je — ampak...« Boetjes jc povedal svoj drugi vzrok — in drugi vzrok, ki ga človek navede, je zmeraj pravi.
»Gospod, veste, to je tako: Odkar visi prepelica pri vas, mi gre njeno
nedikanje na živce.« ekaj časa je bilo vse jako tiho. Zakaj, s tenu besedami sc je učitelju odkrilo novo spoznanje. Mahoma jc
mnogo bolj jasno spoznal čednost potrpljenja glede na prilagodnost k značaju sleliernega človeka. Slednjič je rekel:
»Boetjes, v tej prepelični zadevi tiči veliko modrosti.«
A Boetjes ie osuplo kriknil: »Meni se zdi, da bosta dva človeka vsak čas znorela, in eden od teh dveh sera jaz!«
»šššt!« je dejal Baveloo. »Počakajte, da pogledava tej reči nn dno. Če kdo bobna s prsti po mizi, vam gre to na živce, a če vi to storite, je pa to godba! Če kdo topota z nogumi po tleh, postanete živčni, n če vi to storite, ste veseli ko kak fantič, ki 6cdi na vrtiljaku.«
Boetjes jc prikimal. Baveloo je hotel navesti še kak zgled, a Boetjes ga je prekinil, rekoč:
»In če petpedika sosedova prepelica, postanem razburjen, a če petpe-dikn moja. me to veseli.«
»lako je, vidite! Zdaj pa še ocvirek iz te zgodbe: Človek si mora zmeraj misliti, dn je sosedova prepelica njegova prepelica. Ali ni to lepa modrost?«
»Je! Le škodo, da nisva do te modrosti prišla pred osmimi dnevi. Zbogom. gos | ki d učitelj!«
Odšel je. n učitelj sc je še bolj globoko zamislil.
'Flamsko: Flecrackcrs).
S. S. VAN DINE:
»Hočete še podvojiti?« je vprašal Vunce. »Mintisoč?«
Markham je presenečen pogledal Vanceja in tudi AUenov obraz je izružul zmedenost. Mislim, da so bili vsi navzoči začudeni zaradi Viiucejeve ponudbe, kajti Vunce je dobro vedel, da je s tem dal Mannixu velikansko prednost ker mu je dovolil poznejšo podvojitev postavk. Bilo je gotovo, da bi končno le izgubil. Mislim, da je Markham hotel ugovarjati, toda Man m \ je že pograbil knrte in jih začel mešali.
»stiritisoč!« je vzkliknil, položil karte na mizo in dvignil. Dobil je kraljico.
»Mislim, da te ne boste premagali.«
»Bržkone imate prav.« Dobil je trojko.
»Še?« je vprašal Mannix z dobrodušno bo-yevitostjo.
»Dovolj!« je dejal Vance z utrujenim glasom. »Preveč razburljiva je ta igra.«
Pristopil je k pisalni mizi in podpisal ček za tisoč dolarjev v korist Mannixu. Nato se je okrenil k Markhamu in mu podal roko.
»Zahvaljujem se ti za lepi večer... Nikar ne pozabi, da bova jutri kosila skujiuj. Ob enih se dobiva v klubu. Soglašaš?«
Markliam je okleval.
»Prav rud... če ne pride kaj vmes.«
»Nikar se ne boj... nič se ne bo zgodi-
lo...« je vztrajal Vance. »Niti sam ne veš, kako želiš, da Ge snideva.«
Ko sva se vračala domov, je bil nenavadno zamišljen in molčeč. Niti z besedico mi ni hotel pojasniti dogodkov. Samo, ko mi je voščil lahko noč, je še. pristavil:
»Samo ena točka še manjka v naši uganki in dokler ne najdemo te, je vse ostalo brez vrednosti.«
XXVIII.
Krivec.
Torek, 18. septembra ob eni uri.
Naslednje jutro je Vance zelo pozno vstal. Po zajtrku je začel pregledovati katalog keramike, ki naj bi bila drugi dun prodana na družbi. Ob enih sva prišla v klub, kjer sva se sešla z Murkhamom v jedilnici.
»Danes moraš plačati fi, prijatelj,« je dejal Vance. »Nikukor pa ne bom imel prevelikih zahtev.«
Markliam ga je ironično pogledal in dejal:
»Nikakor se ne čudim, če si postal skromen potem, ko si to noč bil tako zapravljiv, in ko si imel tako smolo.«
Vance ga je pogledal.
»Jaz pa sem menil, da sem imel nenavadno srečo.«
»Dvakrat si jo imel v rokah, a obakrat si jo zapravil.«
»Vedi,« je mirno priznal Vance, »da sem obakrat poznal karte svojih nasprotnikov.«
Markliam je presenečeno zastrmel vanj.
»Res je to,« mu je zatrdil Vance. »Pripravil sem igro že vnaprej. Ne vem, kako naj ti izru-zim svojo hvaležnost, ker si bil tako obziren,
da me nisi spraševal o mojem tovarišu, o go-s|K)du Allenu. Bil sem tuko neolikan, da sem ga privedel k tebi ne da bi ti o tem prej kuj jkj-vedal. Moram ti zadevo pojasniti in te prositi oproščenja. Allen ni uikuk cvet aristokratske družbe, a nikakor ni brez posebnih sposobnosti. Iu gospod Allen ni namreč nihče drugi, kakor zloglasni Doc \Villey Allen.«
»Doc Allen! listi lump, ki je vodil znameniti klub ,Kldorodo?'«
»Du, prav tisti. Poleg tega je zelo spreten pri kartah, posebno v tem, kar imenujejo .popravljanje sveče'.«
»Hočeš me torej prepričati o tem, da je Allen sinoči pripravil karte?« Markhani je bil ogorčen. Samo dvakrat je to storil. Morda si opazil, da je obakrat on mešal in delil karte. Sedel sem nu njegovi desnici in vsakikrat privzdignil karte tako, kukor mi je on že prej naročil. Upam, du me zaradi tega ne boš grajal, kajti obakrat sta zmagala Cleaver in Spotsvvoode. Kljub dobrim kartam, ki mi jili je dal Allen, sem izgubil, pa še kuko!«
Murkham je nekaj časa v zadregi gledal prijatelja, nato pa se je zasmejul na ves glas.
»Bil si filuntropsko razpoložen. Dal si Mon-nixu tisoč dolarjev, ko si 11111 dovolil, da je vsakokrat podvojil postuvko. Bila je pruv don Ki-hotska igra «
»Vse je odvisno od tega, s kakega stališče gledaš stvar. Kl^ub izgubi, kutero pa mi bo brez dvoma vrnila Pravica, se mi je igra zelo dobro posrečila... Dosegel sem namen, ki sem si ga zastavil, ko 6cm predlagal ta sestanek.«
»Saj res,« je nekako malomarno dejal Markhum; »če se ne motim, si hotel ugotoviti, kdo je umoril gospodično Odeli «
»Kako sijajen, spomin imaš!... Izjavil sem tudi, da bom danes vse pojasnil.«
»Koga naj aretiram?«
Vance je molče srebal kavo, nato pa si je prižgal cigareto.
»Prepričan sem, da mi ne boš verjel,« je mirno dejal. »Morilec je Spotsvvoode.«
»Res?« je posmehljivo vprašal Markham. >Bil je Spotsvvoode, kaj nc? Dragi prijatelj, zdi se mi, dn bi me rad potegnil. Rad bi sicer naročil lleathu, naj pripravi okove, a v današnjih časih je umor na razdal jo nemogoč. Dovoli mi, du ti naročim še nekoliko prigrizka.«
Vance je knkor v obupu razprostrl roke.
»Res čudovito je, kako =i nnvezan na optične prevare. Podoben si otroku, ki veruje, da je čarovnik naredil v klobuku živo veverico iz papirja samo zato, ker je videl, da je živalica skočila iz klobuka «
»Zdaj pa postajaš že žaljiv...«
»Seveda!« je smeje se dejal Vance. »Najti moram nekaj močnega, da te osvol»odim čara dejstev in zakonitih dokazov. Ali imaš tako malo domišljije?«
»Zdi se mi, dn me hočeš pripraviti do tega. da zaprem oči in gledam v domišljiji, kako sedi Spotsvvoode tukaj v klubu in izteguje roke proti 71. cesti... Tega nikakor ne morem storiti. Cisto navaden človek sem.«
»Če stvar gledaš tako, je res videti nadnaravna. Vendar ni nikakega dvoma, da je Spotsvvoode morilec«
Kaj moram vedeti o nogometu
Zdaj, ko sc jc spet okrog tisoč Ljubljančanov navadilo, da se podajajo ob nedeljah na nogometno igrišče, ne bo odveč, če ponovimo nekaj osnovnih pojmov o nogometu, o nalogah igralcev, pravicah gledalcev ter o vedenju športnikov, zoper katero slišimo pogostno pritožbe.
Če povemo, da sc igru nogomet z nogami in da služijo roke samo za pomoč pri tekih ter za ravnovesno spremljavo v mnogoterih kočljivih položajih, tedaj nam je takoj jasno, du je izraz »nogomet«netočen. To zanimivo igro bi morali nu/ivati »žogobrc«, jc pa to izraz, katerega tuko priljubljena igra res ne zasluži. Ostali bomo pri stnri, udomačeni besedi nogomet, četudi ni popolnoma točna. Žoge namreč nc mečemo (razen če pade izven mejnih črt igrišču), pač pa jo brcamo, udarjamo in odbijamo.
\suk otrok ve, da igrata nogomet dve moštvi |x> cajst igralcev. Edini mož, ki sme igrati tudi z rokami, je vratar, ki stoji med podboji. Njegova naloga je, da pazi na nedotaknjenost prostoru med podboji, ki bi mu lahko rekli, da pomeni uhilovo peto prostranega travnika. Vratarju podpirata dva branilca kot predstraži. Pred obrambo so trije krilci, ki skrbijo zn zvezo med obrambo in napadom. V prvih borbenih črtah ima vsako moštvo svojih pet "neustrašenih napadalcev. Kakor vidimo, je polje taktično zasedeno. Enajst mož se bori za žogo in jo skuša spraviti v nasprotnikova vrata.
Igra je navidezno preprosta, a zelo zanimiva, čc imate pred seboj funte, ki znajo igrati z glavo. Pri tem seveda ne mislimo na fizično igro z glavo, pač pa nu duhovite domislice iu posrečene taktične poteze. Pogluvje zuse so nogometna pravila, ki obsegajo sicer samo nekaj tipku-nih struni, v resnici pa so tako izpopolnjena kot malo kateri zakon. To vedo najbolje nogometni sodniki, ki jih morajo od časa do časa prebirati, to pu čutijo tudi igralci, o katerih teden za tednom beremo, da so bili kaznovani, ker so sc jircgrešili proti nogometnim postavam.
Kaj jc v nogometu prepovedano? Kratek odgovor bi bil: vsako igranje z rokami, nevarno igranje, surovost ter nešportno vedenje v besedi in dejanju. — Igralcem je žc v krvi, da se ne smejo dotakniti žoge z rokami, prepovedano pa je tudi boriti sc z rokami proti nasprotnemu igralcu, l udi to je znano vsakemu nogometnemu začetniku, vendar... Kljub natančnim pravilom pu je nogomet vendar nevarna igra. Kdaj pa kdaj se zvrne igralec, obleži na tleli, prenaša bolečino molče ali pa javka. Tu je treba razlikovati nesrečo od surovosti. Dolžnost sodnika je, da presodi slučaj ter surovega igralca kaznuje, dolžnost igralcu pa jc, da prenaša bolečino možato kakor sc spodobi zu utrjenega športnika. Mimogrede: v takih primerih bi radi videli mulo več špartanskega duha!
Če preskoči žoga igrišče, tedaj govorijo o »outu«; v tem primeru mečejo žogo nazaj z rokami. Če pa požene igralec žogo čez lastno črto zu vrati, tedaj prisodi sodnik kot (corner). Kot se tolče, kakor beseda sama pove, iz kota, omogoča pa često zrele priložnosti za gol.
Nogomet je navidezno preprosta igra. zahteva pa od igrilcav neverjetno veliko znanja in telesne izurjenosti. Ogromno vaje je treba, dn brcneš žogo tja, kamor hočeš, da jc moč udarca dinamično preračunana, da je polet žoge odmerjen glede smeri, višine, daljine in moči. Kako težko jc teči z žogo (dribling), varati nasprot-
nika, pravilno podajati in točno streljati ve samo tisti, ki je sum igral nogomet. In čc znaš vse to, čc znaš žogo tudi v najhujšem doskoku prijeti (stopati), obvladaš šele svoj instrument, kur pa ni dovolj zu igro v orkestru moštva. Ko obvladaš tehniko, sc moraš učiti taktike, zlasti pa tovariškegu igranja, pri katerem pride do veljave povezanost moštva.
Dobri in izkušeni igralci nogometa ne navdušujejo svojih gledalcev lo z dovršeno tehniko, požrtvovalno igro in borbenimi naskoki, pač pa s hitrimi odločitvami in izvirnimi domislicami ter z rešitvami vseh zagonetnih situacij igre. Sreča pri nogometu je okrogla kakor žoga, in tudi v tem je posebna druž igre, ki navdušuje milijone gledalcev po svetu.
Pri našem domačem nogometu pogrešamo duhovitosti, to pn zaradi tega, ker se večina igralcev bori s tehniko in s fizično kondicijo. Tega jim kajpak ne moremo zameriti, pač pa bi že bil čas, da jih nc bi bilo treba opozarjati nn osnovna športna načela. Da nc bo nesporazuma, poudarjamo, da zelo obrujtamo borbenost, porazno pa vpliva na šport in na gledalce vsaka surovost in vsak primer nedostojnega vedenja bodisi v obliki žaljivk, kletvic ali udarcev ob nasprotnikove noge. Med tednom smo že spregovorili besedo o navijanju in o športni publiki. Pri navijanju nc gre ploskati, kadar opazimo napako nasprotnika, čeprav je razumljivo, da so ljudje nasprotne stranke tudi napak veseli; športno pa to ni! Pravica gledalcev je. da bodrijo svoje moštvo, da ga hvalijo z vzkliki — zmerjanje, prerekanje in dujuuje nasvetov s tribune pa je odvišno.
šport v kratkem
Iz službene objave Nogometne zveze. Dne 23. t. m. bodo na sporedu nnsleduje tekme: Vič : Zabjak, Ljubljana : Dopolavoro t. t. — Zveza poziva gg. Zibeluika J. (SK Vič), Kisla 1''. in Rotha F. (Dopolavoro t. t.) ter zastopnika SK Korotana, da se zglasijo v zvezni pisarni zaradi zaslišanja. Nad Kislom in Rothom se izreka do nadaljnjega suspenz. — Na podlagi sodnikovega poročila se izreka igralcema Kocjanu (SK Mars) in Murnu (Dop. t. t.) ukor. — Nugodetu Slavku se izreka prepoved igranja do 20. maja. — Zveza poziva vse klube, da ji nemudoma dostavijo za vse doslej verificirane igralce točne rojstne podatke najkasneje do sobote, 15. maja. Dalje je bilo sklenjeno, da se prične prvenstveno tekmovanje rezerv in mladinskih moštev v nedeljo, 23. maja. Klubi se opozarjajo, da nemudoma izvrše verifikacije mladine s točnimi podatki rojstva, kajti nastop novemu igralcu ne bo dovoljen, če ne bo imel na izkaznici pečata Zveze z rojstnim letom.
Glavna točka nedeljskega nogometnega sporeda v Ljubljani bo srečanje med Ilcrmesom in Marsom na igrišču v Šiški ob 17. uri.
Vodja nemške telovadne in športne zveze na Slovaškem, Walter Donath, je padel na vzhodnem bojišču.
Petnajstletni rekord je padel. V Anversu je izboljšal Heuvelmans belgijski rekord v prsnem plavanju na 200 m od 2:51 na 2:50.2. Prejšnji rekord je postavil van Parijs 1. 1928.
Finska lahkoatletska zveza je odobrila tekmovalni spored letošnje sezone, ki bo obsegal 26 večjih prireditev, med njimi 6 mednarodnih. Pri
mednarodnerrt sporedu se zanašajo Finci na Švede. s katerimi so dogovorjeni za medsebojna go-6tova nja.
V	olimpijskem stadionu so gledali medmestni dvoboj^ med Berlinom in Hamburgom. Hamburža-ni so že vodili z 2:1, nazadnje pa so končali tekmo s 3:3.
Dr. Bniivvcns bo sodil mednnrndno nogometno tekmo med Madžari in Švicarji, ki bo 16. t. in. v Ženevi.
V	dunajskem nogometnem prvenstvu še vedno vodi Vienna. Preteklo nedeljo je igrala proti Dunajskemu novemu mestu in ga premagala s 4:1. Precej občuten poraz so doživeli Gradčani, ki so jK)dlegli proti \Varkerju z 1:8. Ta tekma je bila za \Vacker zelo važna, kar je razvidno tudi z visokega obiska, ki je znašal 17 000 gledalcev. Po 20. kolu ima VVienna 30 točk, VVAC 27, EAC pa 25.
Prostovoljna telovadba na švedskem — tnko imenujejo udejstvovanje telovadnih društev, ki gojijo švedsko gimnastiko po Lingovem sistemu — se je v zadnjih letih tnko razmahnila, da so morali ustanoviti poseben mesečni časopis, v katerem objavljajo telovadne učne slike in strokovne članke za društvene vaditelje. Ime novemu mesečniku je »Gymnastik-lcdurcn«.
Slovaški igralci tenisa bodo nastopili v kratkem nn dveh mednarodnih tekmah. Danes bodo začeli z dvobojem proti Romunom v Bukarešti, v začetku junija pa se bodo borili v Bratislavi proti zastopnikom Hrvatske. V slovaškem predstavništvu bodo igrali Vrba, dr. Fil-lo, Kosi na r, llles in Krcjči.
Mali oglasi
Prodsma
Izposodite si gramofon
In plošče proti majhni odškodnini pri tt. »Everest«, Prešernova ul. 44.
Amer. pisalni stroj
ln damsko kolo »Opel«, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2213.
Star zapravljivček
naprodaj. Vidovdanska 4.
Dva šivalna stroja
original »Singer«, ugodno prodam. Kamniška ul. 13. pritličje levo.	(1
Rožičeva moka
Lieblgove kocko za juho, sadni med. Verbič, Stritarjeva ulica.	(1
iStanovanial
Jttejo:
Zamenjam
komfortno 4 sobno stanovanje (vila, center\ za enako najraje 3 sobno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3241.
|Kiagiimp|
Pisal, in računske stroje
stalno kupuje po najvtšjl dnevni ceni ali vzame v račun za nove »Everest.. Prešernova ulica št. 44.
f§ CfrjaiiB
Otroški plašček
fo jo našel v torek zvečer v »Zvezdi«. Lastnik naj se oglasi na Mirju št. 25-1.
VEL
KINO MATICA
22-41
Kot veša v plamenu se ženska pogubi v ljubezni... Odličen film češke produkcijo s Hnno Vitovo v gl. vi. Kežlja Františeli Cap
»Nočni metulj«
Krasna ciganska glasba, petje ln globoka vsebina!
PREDSTAVE dnevno ob 15, 17 in ob 19.15!
V nedeljo MATINEJA ob 11 dopoldne:
»Železna krona« r*
IEL
22-21
KINO UNION
Pretresljiva drama mlade nezakonske matere
»Učiteljic«!« r^t
V glavnih vlogah: Maria Denis, Nino Be-
sozzi, Enrleo Glori ln drugi . .. Predstave: delavnik ob 15 30, 17.30 In 19.30; ob nedeljah ob 10.30, 16.30, 17.30 in 19.80 1
IEL KINO SLOGA ""
Tiha In vsakdanja epopeja morskih lovcev v najmanjših edlnlcah vojne mornarice

»M. A. S.«
r»c
V gl. vi. : Andrea Cheeehl, Vera Bergmann, L. Pavese. - Film izdelan s pomočjo Ministrstva kr. mornarice. Dodatek : Bela opojnost! Zaradi veliko dolžine filma predstave ob 14.30, IG.45, ln 19. V nedeljo pa še ob 10.30 I
Filatelisti!
Ogoden nakup raznih fllatellstlčnth novosti: znamk, fllatellstlčne literature, katalogov, »JOL« albumov Itd., dobite pri fllatelljl »M LA D I N SK K ZALOZBE«. Ljubljana, Stari trg št. 30.
Prodamo:
hišo, enodružinsko, vogalno, idealna lega v Sp. Šiški ; parcele v Sp. Šiški in ob šmartlnski cesti. Pojasnila daje real. pisarna Pristavee Franjo Ljubljana, Cesta Arlelle lica št. 3 (poleg trgovino Stupical.	(p
Potrti javljamo, da je umrl naš ljubljeni soprog, najboljši oče, stari oče, tast, brat, stric, gospot?
Anton Perko
ravnatelj v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 15. maja 1943 ob 4 pop. iz kapelice sv. Antona na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, Smederevo, dne 13. maja 1943. Žalujoči ostali.
C"nšn EBIPIl3L)5KE5fi PGDKRflbSR
U, Mioni
•30-
»Kaj se dogaja?« vpraša nočna straža.
Veliki dvorjanik skomigne z rameni.
»Moral bom opozoriti podkralja. Pa ne upam. Kasno je že...«
Služabniki so pa menili, da se kljub pozni uri mora obvestiti Zafnatpanea. Zadeva je taka, da se je treba oskrbeti. Morda ima Ramuzenti zlobne nakane povzročiti Zafnatpaneu veliko zlo. Vendar veliki dvorjanik omahuje. Ne upa zbuditi gospodarja.
Položaj je rešil som Jožef, ki se je zaradi hrupa služabnikov zbudil, vstal, se oblekel brez pomoči in pojavil v veži.
»Zafnatpanea! Abrec! Abrec!« zakličejo služabniki. ko gu zagledajo.
»Zakaj ta hrup?« vpraša živahno podkralj.
»Ujeli smo tega človeka, ko je baš hotel oditi iz hiše,« mu pove veliki dvorjanik in pokaže na jetnika, ki leži zyezau na tleh.
»Kdo ga jc prijel?«
»Jaz,« reče nočni stražar, ponosen, da je to storil, v nadi si nagrade.
»Kako?«
Nočni stražnik pripoveduje.
Ko je napravil obhod, je zaslišal sum',jiv ropot, se previdno približal izhodu in dobro skrit zn stebrom je lahko opazoval moža, ki se je napravi,jal k izhodu z bronasto svetilko v roki. Prcj)oznal je v njem Rumuzcntiju, ka-
teremu ni bilo dovoljeno oditi in zavedajoč se svoje dolžnosti, ga je zgrabil.
Jožef ga pohvali:
»Veliki dvorjanik ti bo dal dva srebrna prstana.«
Močni stražnik se hvaležno prikloni. Jožef se ni omejeval le na hvalo; znal je poj)lačuti z zvenečim denarjem.
»Kje je vratar?« vpraša dalje.
»Upijanil se je.«
Podkralj vstopi v vrntorjevo sobico, kjer gn najde nn tleh nezavestnega. Varjeno vino ga je iztirilo. Vidi veliki vrč še do polovice poln, vidi prazno čašo na mizi in drugo na tleh razbito in vse mu je jasno.
Vratar ni imel sredstev, da si kupi cel vrč hebronskega vina, ker je bilo predrago. Ubogi suženj, ki je s trudom zbrnl kak mal denar v obliki dobro zaslužene nnpitnine, bi v dveh letih skupaj ne zbral toliko, kolikor je stalo sladko in močno upijunljivo vino. Nekdo je vino prinesel z namenom, da ga upijani.
»Odnesite ta vrč. Shranite ga kot je, ne da bi zmanjkala niti kapljica, vratarja pa zaprite v ječo. Ko se bo zavedel, me obvestite,« naroča Jožef.
Takoj jc liotol zaslišati Ramuzentija. Vedenje malega ovaduha mu je dalo mnogo misliti. Zakaj se je vtihotapil v hišo? Zakaj je napačno ovadil Jožefove brate? Zakaj je upijanil vratarju in zakaj je hotel ob tej nenavadni uri oditi? Kako je prišel v hišo?
Ta človek ima gotovo zlobne namene. Toda kakšne? Jožef hoče izvedeti, da se zavaruje pred morebitno nevarnostjo.
Veli prinesti jetnika v malo sobo poleg veže, obdrživši pri sebi velikega dvorjaniku, ki je zanesljiv in veli služabnikom, da se odpravijo spat. Samo nočna straža nuj bdi na hodniku.
»Vse odkrito priznaj. Le to te bo rešilo,« reče jetniku.
Ta se nesramno smeje.
»Nimam kaj priznati. Žal mi je le moje poštenosti. Žrtvoval sem čas, da ti pokažem svojo ljubezen in te rešim, v zameno za to sem pn ujet in zvezan kot navaden zločinec,« ugovarja Ramuzenti, ki hoče zdaj, ko je igro tako rekoč izgubil, izigrati še zadnjo karto in vse znniknti.
»Lažnivec!« vikne podkralj.
»Ne InžemI«
»Priznaj. Je boljše!«
»Nimam kaj priznati razen to, da sem te zelo ljubil, ker si rešitelj Egipta in sem hotel sebe in vse moje sile posvetiti tebi in tvegal celo življenje, da te rešim,«
»Nočeš priznati?«
»Sveti bik naj me kaznuje, • ako Inžem!«
»Ali si res izvoliunil kake roparje?«
»Da.«
»Sklenili so me umoriti?«
»Sklenili so te kaznovati zaradi lakote, ki je zadela Egipt.«
»Tn te si prepoznal v deseterih možeh, o katerih si mi govoril?«
»Ne rečem ravno, da bi jih prepoznal. Ne morem priseči, da so prav ti. Sem pa tako prepričan o tem, da bi dal obe roki v žrelo boga Apisa in bnga Mnevi ali obeh, ako tnkn želiš. Ti se nisi ravnal po mojem nasvetu.
Moral bi jili bil prijeti in mučiti. Priznali bi bili, da so krivi. Toda ti si predober, se daš prehitro prevariti in zapiraš tiste, ki te ljubijo,« pravi Ramuzenti z vnemo in sočutjem.
Bil je izboren glumec in bi bil prevaral tudi Jožefa, ako bi ne bil poznal skrivnosti teh mož.
»Kje pa si bil danes ves dan?«
»V mestu; namenil sem se jutri odpotovati v moje Tebe s sto vrati, kjer me v skrbeh pričakujejo žena in otroci. Napravil sem nekaj obiskov in sklenil nekaj kupčij. Lahko si misliš, dn nisem napravil dolge poti iz Teb v to mesto brez kakega vzroka.«
»Povej mi imena oseb, ki si jih obiskal.«
»Rad. Ali nuj to tukoj storim?« vpraša Ramuzenti drzno,
»Pozneje. Kdaj si se vrnil?«
»Ob sončnem zahodu.«
»Ni res.«
»Res je.«
»Kdo ti je odprl?«
»Vratar.«
»Kako pa je to, da te niso našli v hiši, ko sem že doigo po sončnem zahodu poslal po tebe?«
»Ali sem jaz kriv, ako so tvoji sužnji slepi in leni? Bil sem doma še pred sončnim zahodom. Ako bi me bili malo bolj skrbno iskali, bi me bili našli,«
»Kje pa si bil po sončnem zahodu?«
»V solii služ.inčadi, dn bi mi dali ležišče.«
»Kaj pn si malo prej iskal na hodniku in znkn.j si hotel odpreti vrata?«
»Večkrat je potrkulo leseno kladivce na bronasto ploščo.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarji
Izdajatelj; Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniii