pol e f o I i' pot m Rusi so pregnali Nemce od Leningrada ftMERlSKflW DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN C^VA^OO SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPE* CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 19, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVL «0. 15 I _ . 017 mesecih obleganja so Rusi štrli nemški oprijem na bivši Petrograd. - Rusi so premagali 4 nemške divizije in pobili 13,000 nacijev, ter zajeli silno materiala. g£Neral žukov, ki je vodil napad, JE POVIŠAN V MARŠALA I :Moskva, 18. j an.—Zgodovinsko obleganje Leningrada, dru-LrV<*je mesto v R118^"1' ki ie traJal° P°lnih 17 mesecev, je Jeno. Ruska armada je udarila na nemški obroč južno ^ezera Ladoga in ga predrla. Rusi so zavzeli zgodovinsko Javo Schlusselburg ob jezeru Ladoga, vzhodno od Lenin-nin' kjer So Nemci v avgustu, 1941 sklenili obroč okrog sta vodila general Žukov in maršal Voro- ... J |šilov- J$»va Hrvaška je ^icala svoje čete i fronte iwk\(NYP)-Tukaj-' avlt rk Post Prinaša br- ( 5ledeVZ7E,Vr°Pe'kiveli: 1 taun'- g du Madžarske in ( ill],1Je' Je Po zanesljivih po- g a od aj tlidi Hrvaška zahte- J dov ,nemšlce vrhovne koman- v sv° Jenje> da odpokliče do- j rj^e, ki se nahajajo tudi f! ro»ti. To dovoljenje c : • da je hrvaška po- r % M .obsegala 2 do 3 t vlad, uriJ"netni predsed- j hu te'- Vel^> ie i^avil, da c atije • eete P°trebne za vzdr- ^ ,ii aškpiaVnega reda i" miru na j, [« ojaJ! ozemlju. :» da si0 ' 1Zvedenci so prepriča- 2 :s aeravu emCi privolili v to, ker g it'i (ie (jj^0.. odpoklicati svoje c i«1 lrvašk1ZlJe' lci se »ahajajo j ti f,A m in jih uporabiti na i ef ronti. ' ; , * * l di,0 ' le brzojavke je bila ( i'f 'aveij* F;'ena na radio °dda- t p' [kovic e)!e P0sta;ie v Zagrebu i 1 tia -'• ki Je dne 12- Janu" ] ;f; aglcih T°k0 °Pisala parado fatka ^'•'onarjev 0 priliki ; ^'ave]i6Z.ruske fronte- : ^ žov0l]lh Je P^dravil z dol- i Prot; T' V katerem je šču- < 0 juna£US°m in hvalil nji- 1 l&ki n Vo- Trdil je, da ves i ie, tera''°d s ponosom gleda iil0 "v a Predstavljajo voj- i >.» p e°dvisne Hrvaške Dr-Ici i*^0 §o nadzorovali šn Z^1 dogodek ®in iz J?1 Mr' in Mrs- Ray W Heijfii6 ale Rd- Cleve" teic vi, s> ,so se oglasile že N 2al0V0jenice in jim pri" |p sta CVo- Vse je zdravo. ?POstala poznana Mr. >linskoratlk Paulin, ki vodi in 6i POStajo na St- Clair fr* in šfCeSta' že dru&ič sta- 1 ara mama. čestita-I istei iS, Martin i" Molly •la tri h Shiloh Ave. je !staršev 1 Starahčerka- Pobite p ZaPušča 6 sester in I N ob H°Sreb bo v četrtek ! I Vnel.^evetih v cerkev Ma- Kite ^6- Naše ^alje 48 tl! aršem-• Za ^malca l*v0 no^u ^arca bo stopil v Hah vStem racioniranja A ,aka oseba bo do- f>i srbdob°48 to€k-aka- !e in .L Upil° razne juhe, >?&ebori javo v kantah. 1 ,clo razdelili tekom fe- Vest se je razširila kot blisk po vsej Rusiji in napolnila srca ruskega naroda z nepopisnim veseljem. Ljudje po ulicah Moskve so se objemali in vriskali, ko so zvedeli to novico. Delavci v tovarnah, ki delajo noč in dan, da producirajo orožje in municijo za vojsko, so dobili vest po zvočnikih. Toda niso prenehali z delom, ampak s podvojeno silo delali naprej. Ruska armada je predrla skoro devet milj široko nemško obrambno linijo ter se pognala čez reko Nevo. Boj je trajal skoro en teden. Na bojišču je obležalo 13,000 Nemcev od štirih nemških divizij. Več kot en tisoč nemških vojakov je bilo zajetih. General Žukov, ki je lansko zimo rešil Moskvo, je bil povišan v maršala. V prvih mesecih obleganja je poveljeval garniziji v Leningradu maršal Vorošilov. Leningrad je važna ruska postojanka na severu in ključ do Finskega zaliva ter do Baltiških provinc. Nemci so ope-tovano zatrjevali, da je usoda Leningrada zapečatena. Tudi na drugih frontah Rusi napredujejo. 85 milj nad Rostovom so Rusi uničili četrti italijanski armadni kor. Južno } od Kamenska so se Rusi pognali čez reko Doneč. Nemci se skušajo ustavljati, toda Rusi s tako silo pritiskajo nanje, da 1 se morajo neprestano umikati. * Ofenzivo pri Leningradu so ( pričeli Rusi še 11. januarja. 1 Toda nobene besede o tem se ( ni dovolilo v javnost, dokler ni vrhovno poveljstvo lahko poročalo o zmagi. Nemlci so sicer ! še vedno pri Leningradu, toda njih prijem na mesto je dokaj zlomljen in mesto svobodneje diha. Hitler je v avgustu 1941 ukazal z naskokom vzeti Lenin-grad. Več kot 300,000 nacijev je naskočilo mesto. Toda maršal Vorošilov je odbil val za j valom nemški napad. Od tedaj so Nemci mesto oblegali ter ga obdali z močnimi trdnjavami. -o- Knjige za vojake Do 5. marca je v teku kampanja za nabiranje raznih knjig, katere se pošlje našim vojakom. Kdor ima kako primerno knjigo in bi jo rad daroval, naj jo nese v bližnjo javno knjižnico ali višjo šolo. Na operacijo John Bregar Sr., iz 21130 Arbor Ave. se je podvrgel včeraj v Glenville bolnišnici operaciji, katero je srečno prestal. Obiski začasno niso dovoljeni. Kaj Japonci, to ni nič! Ameriški marin, ki klesti Japonce na Guadalcanalu, je oni dan pisal svoji ženi domov: 'Ti, nikar me vedno ne špika j v svoji pismih! Jaz hočem v miru preživeti to vojno z Japonci. That's all!" i -o- Vohunski proces v Rimu Rim. — Pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu je bila razprava proti skupini 13 Slovanov, med njimi nekaterih italijanskih državljanov v vojaški službi. Obtoženi so bili vojaškega vohunstva v vojnem času na ozemlju bivše Jugoslavije na bivši meji, v "Ville del Nevoso,"v "Goriziji," "Triestu," "Udinu" in drugod, in sicer od leta 1938 do vštetega leta 1941. Med njimi je bilo 5 obsojenih na smrt, in sicer Josip Roje, Anton Grzina, Josip žefrin, Franc Vičič in Vincence Hrvatin. Izmed ostalih so bili obsojeni: Giovanni Primo na dosmrtno ječo, Ivo Stegar na 24 let, Josip žnidaršič in Anton Grbec ha 16 let ječe. Trije obtoženci so bili zaradi nezadostnih dokazov oproščeni. Obsodba petih na smrt obsojenih je biiia izvršena 24. oktobra ob zori nikjer okolici Rima. -o- Nov councilman izvoljen sinoči za 31. vardo Sinoči je koalicija demokraJ tov in republikancev izvolila councilmanom 31. varde republikanskega voditelja Charlesa J. McCune. Zanj so volili tudi vsi trije slovenski councilmani. Mesto je bilo izpraznjeno, ko je bil imenovan demokrat Emil Crown za utilitetnega direktorja. Župan Lausche je sicer priporočal, naj ostane to mesto prazno, ker se bo itak zmanjšalo varde in bi si mesto prihranilo nekaj denarja, toda zbornica ga zopet ni poslušala. Prodajalna odprta popoldne Norwood Appliance & Furniture Co. naznanja, da bo trgovina na 819 E. 185. St. odprta od danes naprej vsak dan od 1. poopldne do 8. zvečer, ob sredah pa bo ves dan zaprta. Trgovina na 6104 St. Clair Ave. pa bo še vedno odprta kot doslej. V bolnišnico V nedeljo se je podal v Glenville bolnišnico v svrho operacije Mathew Tekaučič iz 21341 Miller Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo. , _ rdeči križ prosi za več krvi župan Frank J. Lausche je razglasil ta teden za "daritev krvi." S tem hoče župan Lausche pomagati Rdečemu križu, ki apelira na one, kateri še niso dali kri, naj bi to storili ta teden. Rdeči križ zbira kri, da se reši s tem življenje našim fantom, ki so ranjeni in ki potrebujejo novo kri. Kri preparijo v laboratorijih ter jo pošljejo na daljna bojišča, kjer jo premestijo v žile ranjenega vojaka. "Na tisoče našim vojakom je bilo na ta način že rešeno življenje, "pravi župan Lausche. "Zato se nujno apelira na vsa- kega zdravega moškega in žensko v starosti med 21 in 60 letom, da daruje nekaj svoje krvi Rdečemu križu in s tem pomaga ohraniti pri življenju ranjene ameriške vojake. Apelira se zlasti na tiste, ki še niso darovali svoje krvi, naj se priglase še ta teden pri podružnici Rdečega križa, 3111 Prospect Ave. Lahko tudi telefonirajo ENdicott 7575 in se dogovore za sestanek. "Imejmo v mislih mi, ki smo ostali doma, da s tem, ko darujemo kri za ranjene vojake, je prihodnje najboljše orožje v bo~ I ju proti sovražniku," poudarja župan Lausche. iLauschetov odbor prosi za pravično delitev mesa Odbor, katerega je imenoval župan Frank J. Lausche, da prouči situacijo mesa v Cleve-landu, je včeraj zboroval ter sklenil, da se naprosi urad za kontrolo cen, naj začne takoj z merjenjem mesa, da ga bodo lahko dobili vsi odjemalci enako količino. Od'bdr je poslal tozadevno prošnjo v Washington. Odbor je obdolžil takozvano črno borzo, da pošilja meso iz Clevelanda v druge kraje za višjo ceno. To pa povzroča, da navadni odjemalci ne dobe mesa. Vlada zasleduje to črno borzo, toda ji je težko priti na sled. -o—i- Hud vihar je divjal v južnih državah Atlanta, Ga. — V soboto je divjal po Alabami in Georgiji hud vihar. Najmanj 12 oseb je bilo ubitih in 38 ranjenih. V Fort Banning, Ga.,' je bil ubit nek vojak, ko je stopil na električno žico, ko je popravljal škodo, povzročeno po viharju. -o—-j.— Nov grob Okrog pohiočt' in pondeljkom je umrl v Clinic bolnišnici Anton Kačič, rodom iz Dalmacije, vdovec, star 58 let. Bolehal je le nekaj dni poprej. Stanoval je na 2508 W. 58. Place. Zapušča tri sinove in tri hčere. Pripadal je k Dalmatinskem društvu in cerkvi sv. Pavla, E. 40. St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Vrši se v sredo iz kapele v cerkev sv. Pavla ob 9:30. Pokopan bo na Kalvariji. Rajni zapušča tukaj tudi brata Georgija. Vlada je dovolila ognjegasno postajo v Euclidu Federalna vlada je dovolila, da mesto Euclid zgradi novo ognjegasno postajo v Euclidfc, ki bo stala na Euclid Ave. in 221. cesta. Stavba bo stala $45,000, za katero bo plaičaVo mesto $9,800, ostalo bo dala vlada, župan Sims se je glede tega pogajal z vlado več kot eno leto in končno zmagal. Cena perutnini določena Urad za kontrolo cen za Cleveland in okolico je določil maksimalno ceno perutnini. Vsak trgovec mora razobesiti ceno pertunini na vidnem mestu za odjemalce._ Bolgarski delavci napadajo policijske oddelke London. (UP) — Na Bolgarskem je prišlo do hudih uporov, v katerih je na tisoče delavcev, študentov in drugih Rusom naklonjenih elementov v Sofiji in nekaterih drugih večjih mestih napadalo policijske postaje. Brzojavke iz Cargirada poročajo, da so telefonske in telegrafske zveze med Bolgarsko in njenimi sosedi pretrgane. Iz Ankare potrjujejo, da so tudi zveze med Sofijo, in Ankaro pretrgane, in sicer že sedem dni. Iz Ankare tudi poročajo, dji so pribežale v Turčijo nekatere skupine bolgarskih vojakov, ki se boje, da bi jih poslali na rusko fronto. V Sofiji je bilo aretiranih na stotine osumljencev. Associated Press javlja iz Carigrada, da so dijaki sofijske vojne šole pobegnili v planine in se pridružili gerilskim skupinam.' Iz Carigrada poročajo brzojavno, da se je demonstracij na Bolgarsgkem udeležilo 10,000 delavcev državne in privatne industrije. Delavcem so se pridružili dijaki in drugi Rusom naklonjeni elementi. Nemiri niso bili le v Sofiji, temveč tudi v drugih večjih bolgarskih mestih. O priliki napadov na policijske postaje in javne zgradbe je prišlo do spopadov, v katerih so imele obe strani težke izgube. železniška proga med Sofijo in Plovdivom, 80 milj jugovzhodno od Sofije, je bila sabo-tirana in promet ustavljen. Glasom nekaterih poročil je bilo na Bolgarskem aretiranih že 25,000 oseb, a demonstracije proti udeležbi Bolgarske v vojni in proti Nemčiji ogromnih množic se vrše še vedno. Grški krogi poročajo, da ta-mošnji gerilci motijo prometne linije vzdolž jugoslovanske in bolgarske meje. Toda nemiri so izbruhnili zdaj tudi v Rumuniji, kjer je moralo vojaštvo zastražiti vse železniške in druge prometne proge. Naši vojaki William H. Pucel ,sin Mrs. j Magdalene Pucel, 4620 Sit. Clair j Ave. in brat councilmana Ed- j warda Pucel iz 10. varde, je kaj s naglo napredoval v armadi. V ] marcu 1941 je bil klican v ar- 1 mado. V oktobru je bil pa odpuščen in postavljen v rezervo. . i Lanskega januarja so ga pa zopet poklicali. V decembru je že postal poročnik drugega reda ter nastavljen v uradu kot finančni • častnik. William služi v tabori- • šču Hunter Field^ Georgia. Na- • še čestitke! m Pa S® Mrs. Jennie Strnad iz 1415 E. 51. St. nam naznanja, da je vče- ; raj odpotovala njena hčerka Mary k svojemu soprogu v New Mexico, ki je bil te dni povišan j v korporala. Naše čestitke! , Njegov naslov je: Corp. Joseph : M. Orehovec, 931 S. S. Carlsbad 1 Army Air Field, Carlsbad, New : Mexico. Bn pas isa Lawrence Zupan, sin urednika Glasila KSKJ, Mr. Ivana Zupana, je bil te dni povišan v "Master Sergeanta." To je najvišja šarža pri podoficirjih. Lawrence služi pri medicinskem oddelku v Camp Pickett, Va. čestitamo! Njegov brat John je sergeant v Afriki, brat Silvester korporal v Fort Custer, Mich, in brat Henry pvt. v Camp Gordon, Ga. pot (te ISA Iz Fort Sam Houston, Texas, je prišel za 10 dni na dopust korporal John J. Cergol, sin Mrs. Helen Cergol iz 9418 Elizabeth Ave. M M h Pivt. John F. Lekan pozdravlja vse znance in prijatelje ši-rom Clevelanda ter jim vošči srečno novo leto. Lepo se zahvaljuje za božične pozdrave, kate-, rih je mnogo prejel na stari naslov v North Carolino. Pozneje je bil prestavljen v Baltimore in zatem v Rhode Island. Prejel je pa vsa pisma in karte na te na- ; slove. Njegov sedanji naslov je: Pvt. John F. Lekan, Hdq. Co., Providence, Rhode Island, p® psa Sa Iz Tennessee se je pa oglasil njegov brat Ciril J. Lekan, ki . tudi naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem ter jim želi zdravja in sreče v tem novem letu. Piše, da se mu vojaški stan prav dopade. Tudi piše, da imajo vojaki vsak torek "noveno" v čast Materi Božji. Po pobožnostih jim vojaški kaplan podeli blagoslov. Cerkev imajo zelo lepo, udeležba pri pobožnostih je pa celo večja, kot pri sv. Lovrencu, trdi Ciril. Prijateljem se priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Ciril J. Lekan, Barrack 3, 12th F. A. Obsn. Bn., Camp Forrest, Tenn. M p« psa ;Na 10 dnevnem dopustu se , nahaja korporal T. Albin V. Zbačnik. Prijatelji ga lahko obiščejo pri njegovem očetu na 6422 Spilker Ave. Albin služi pri signalnem koru v Greenville, South Carolina. ss m p« John Gross mlajši sin Mr. in Mrs. Anton Gross iz 8818 Union Ave., je odšel 6. januarja kot kadet k letalskem koru. Njegov naslov je: A. C. John J. Gross, San Antonio Aviation Cadet Center, A. A. F. C. C., Sqd. 102, Flight D., San Antonio, Texas. Želimo mu vso srečo in zdrav povratek. -o- Kdo je našel turo? V soboto je bila izgubljena ■ moška zapestna ura od 1007 E. ■ 62. St. do SND. Kdor jo pri-. nese nazaj na 1007 E. 62. St. i dobi nagrado. | Z BOJNE FRONTE: AFRIKA — Rommelovo armado v Afriki stiskajo zdaj od j treh strani: od zahoda Ame-j 1'ikanci in Angleži, od juga Francozi in od vzhoda osma | angleška armada. Splošno se sodi, da se Rommel ne bo prej postavil v bran kot na meji Tunizije in Tripolitanije. ANGLIJA — Potem, ko so angleški bombniki dve noči zaporedoma bombardirali Berlin, so se sinoči podali proti severni Italiji. Poročil o tem poletu še ni. PACIFIK — Zavezniške čete so na Novi Gvineji oslabile japonske pozicije. Japoncem so potopili zopet 8,000 ton ladjo. _r\___ Primorski Slovenci se nočejo boriti v italijanski vojski London. (Radio prejemna služba) — V teku oddaje londonskega radia v slovenščini .je govornik poročal o bojih v Severni Afriki in navedel naslednje zanimivo poročilo, ki je prišlo zaveznikom v roke: Poveljnik nekega italijanskega bataljona, major Rosto Vito, je sporočil italijanskemu vojnemu ministru, da primorski Slovenci, ki štejejo polovico moštva v njegovem bataljonu, čisto odkrito izjavljajo, da se ne bodo bori]i, temvječ. o .prvi priliki prešli na zavezniško stran. -1—o- Nove uradnice Društvo Marije Vnebovzete št. 103 ABZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednica Gertrude Bokal, podpredsednica Agnes Krall, tajnica Anna Kovach, 15210 Saranac Rd., tel. GL-4746, blagajničarka Mary Walter, za-pisnikarica Anna Walter, nadzornice: Rose Šimenc, Mary Matoh, Julia Struna. Društvo je sklenilo, da kupi nadaljno vojno obveznico za $100.00. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob pol dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pasje licence V sredo je zadnji dan, da kupite licenco za vašega Pazija, Nerona, Rexa, ali kakor je že ime vašemu hišnemu varuhu ali lovskemu tovarišu. V okraju Cuyahoga je okrog 60,000 psov in samo kakih 25,000 ima že postavno dovoljenje biti v tem okraju. Za psa je licenca $1, za psico $3. (ženski spol ima tudi pri živalih večjo vrednost). Pregledovanje računov V četrtek večer ob osmih naj se udeležijo odborniki Jugoslovanskega Kulturnega vrta. na 1053 E. 62. St., kjer bo uradno pregledovanje računov organizacije JKV za leto 1942. Glavna seja se pa vrši v petek v Knausovi dvorani. K molitvi Članice podružnice št. 41 SŽZ naj pridejo nocoj ob 7:30 v Že-letov pogrebni zjavod, 458 E. 152.' St., da pomolijo ob krsti pokojne sestre Mary Prijatel. Važna seja članice društva sv. Neže št. 139 C. K. of O. so prošene, da pridejo jutri večer ob osmih v staro šolo sv. Vida. Na dnevnem redu bo volitev nove tajnice. Iz bolnišnice Edward Susel, sin Mrs. Susel iz 15900 Holmes Ave. je prišel domov iz bolnišnice. Zahvaljuje se sorodnikom in prijateljem za darila, karte in obiske. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC Editor < «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio ___ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th. 190». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878, No. 15 Tue., Jan. 19, 1943 Za spomenik vojakom Ideja za spomenik našim slovenskim fantom, ki bodo sodelovali v tem gigantskem boju za ohranitev demokracije in za totalni poraz svetovnih banditov, se vedno bolj oblikuje. Upamo, da ne bo dolgo, ko bomo' začeli z akcijo. Od vseh strani prihajajo bodrilne besede, naj bi se ta ideja uresničila. V petkovi številki Ameriške Domovine je g. kanonik Oman zapisal naslednje bodrilne besede: "Ameriška Domovina je sprožila lepo misel, ko je omenila spomenik slovenskim fantom v vojaški službi. Ne vem, če bi kdo mogel biti proti temu, da naši fantje dobijo javno priznanje za njih žrtve v svrho ohranitve naših ustanov in prostosti. Treba bo pa seveda se zediniti glede oblike spomenika. Dobro bi bilo kmalu imeti posvetovanje glede tega." Prepričani smo, da mislijo podobno o tem drugi naši odlični voditelji. Med dVugimi smo govorili tudi z našim županom g. Lauschetom, ki je rekel, da je to ena najlepših idej. ki si jo morejo zamisliti v tem času ameriški Slovenci. Poudarjal je ,da ne smemo izgubljati nobenega časa in moramo takoj na delo, da se ideja spomenika uresniči. Po našem mnenju je zdaj prvo, da se izrazi organizacija našega kulturnega vrta, če se postavi ta spomenik v kulturni vrt. Po našem mnenju bi bil to najbolj pripraven prostor, ker je bil v prvi vrsti določen za take narodne namene. V petek 22. januarja ima letno zborovanje organizacija Jugoslovanski, od'nosno slovenski kulturni vrt. Apeliramo na. zastopnike in zastopnice, ki bodo prišli na to zborovanje, poslani od svojih društev in raznih organizacij, da o tem razmotrivajo in odobrijo prostor za ta vojaški spomenik v kulturnem vrtu. Morda bo morala o tem ukrepati tudi liga kulturnih vrtov. Ko bomo imeli enkrat zagotovilo, da je prostor v našem kulturnem vrtu na razpolago, potem bomo šli takoj na delo, da se spomenik uresniči. Komunizem bo dvignil glavo po vojni Če je šel kdo v to totalno vojno brez vsakega sebičnega namena za svoje lastne .koristi, so to gotovo Zedinjene države, ki so šle v boj samo za svojo lastno varnost, obenem pa, d'a bo svet enkrat za vselej varen pred nadvlade željnimi diktatorji, ki hočejo zasužnjiti ves svet;. So pa elementi, ki čakajo na ugodno priliko, da zgrabijo za politično moč takoj, čim bo izgledalo, da se bliža tej vojni konec in da je zmaga zaveznikov gotova stvar. Na to priliko čakajo komunisti po vseh deželah stare Evrope, tako v Italiji, kot Nemčiji, Franciji in najbrže tudi drugod. En tak pojav smo videli tudi v Jugoslaviji, kjer je sovjetska Rusija organizirala partizane, ki so, o tem ni nobenega dvoma, komunistična organizacija, ki je hotela priti do moči nrej, preci'no pride zavezniška okupacijska armada na Pallcan. HKO ne bosta vladi Amerike in Anglije to vprašanje rešili prej, predno bo oddan zadnji topovski strel v tej vojni, znamo videti v Evropi drugo klanje, ne za posesti in ne za meje, ampak za politično vlado v osvobojenih deželah. Ako hočemo, da bodo demokracije začele po vojni res z restora-cijQ trajnega miru v Evropi, odnosno po vsem svetu, morajo Združeni narodi še pred koncem vojne rešiti to važno vprašanje. Ker je jasno, da organizira Rusija komuniste po vseh evropskih državah, da bodo stopili naprej, čim bo v vidiku zmaga zaveznikov, se bo moralo to vprašanje razčistiti še pred koncem vojne med Zedinjenimi državami, Anglijo in Rusijo. Brez tega sporazuma ne bomo mogli začeti z mirovnim načrtom. Naj Stalin ve, kje stojimo mi glede komunizma in naj mi vemo, kje stoji on v tem vprašanju. Če bomo zdaj zanemarili to važno vprašanje in čakali, da se samo reši, bomo videli v evropskih deželah politični kaos, ki bo oviral vsak gospodarski načrt za pomoč osvobojenim narodom. Kongres bi moral preprečiti vse stavke v tem času Kar se človeku čudno zdi je to, da je kongres postavil mejo delavskim mezdam in plačam, je določil, koliko ur sme delavec delati na teden, je ukazal, za koga smo delavec delati in za koga ne, pa d'a ne prime vajeti v roke in ne napravi postave, ki bi preprečila vse stavke v tem vojnem času. Vsakdo prizna delavcu pravico, da se požene za svoje upravičene zahteve, da ni izkoriščan- in izžeman. Toda, ako je odvisna zmaga našega orožja od produkcije naše industrije, potem bi moral kongres gledati na to, da. se po nepotrebnem ne izgubi nobena delovna ura. Posebno bi bilo treba preprečiti stavke, ki jih delavci izvajajo, ne da bi stavko avtorizirala ali odobrila njih unija. Ako je na tchnici naša zmaga, če ne bomo preskrbeli dovolj orožja in streljiva za naše fante na raznih frontah in če se izgubi na tisoče in tisoče delovnih ur s stavkami, potem bi morala naša vlada nastopiti bolj odločno. Naši fantje, ki tvegajo svoje življenje na bojnih poljanah, ne smejo stavkati in vendar so v primeri z delavci v tovarnah plačani bore malo. Zato naj bi bili tudi delavci in delodajalci' doma toliko partiotični, da bi poravnali svoje nesporazume brez stavk. Vlada je postavila poseben posredovalni odbor, ki ima nalogo poravnati nesporazume v industriji. Vsak nesporazum naj bi bil predložen pred ta odbor, ne da bi delavci odložili svoje orodje." Drugače bodo dajali težak odgovor našim fantom, ko se bodo vrnili z bojnega polja domov. 1HH1 IMIIMIK*****«^ BESEDA IZ NARODA Kaj mi naši ljudje pišejo? Sedaj ko mi spet dohajajo vnaprej plačana naročila, prispevki in vložki na Novakov besednjak, se mi zdi prav, če navedem vsebino nekaterih pisem, da vidi naša javnost, kaj mi pišejo naši ljudje o tej prepotre-bni [knjigi. Ena izmed naših vrlih rojakinj v Detroitu mi piše: "Cenjena gospa! V prilogi je poštno nakazilo za $3.91 za besednjak Zvon k a Novaka. Upam, da je imel Vaš dopis v "Prosveti" ^povoljen uspeh in da se je priglasilo dovolj no število naročnikov pa oseb, ki so pripravljene vložiti primerno vsoto, da bo izšel besednjak, ki nami je tako potreben. Škoda, da ima jugoslovanska vlada tako malo smisla za takšno stvar. Čudno je, da se naša podporna in kulturna društva ne zanimajo — saj jih imamo lepo število; kjer je dobro volja, se doseže mnogo. Je pač žalostno, da je tako malo zanimanja za takšne reči. Pozdravljeni!" Ko naroča Math Urbas tudi iz Detroita en izvod Novakovega besednjaka, pravi: "Priloženo Vam pošiljam poštno denarno nakaznico za $3.61 kot naročilo za besednjak, ki si ga (naroča klub št. 114 JSZ v Detroitu, Mich. Klub Vam želi uspeh, t. j. da se posreči izdati besednjak." Neki rojak iz San Francisca piše: "Tu Vam pošiljam naročnino za Novakov besednjak, in sicer $3.60. Če bo stvar uspela, mi ga pošljite, če ne, pa to majhno vsoto zase obdržite." Še več takih in sličnih pisem bi lahko navedla. Toda to naj zadostuje za zdaj. Vsi tisti, ki so pripravljeni ta človek živel v revščini in v pomanjkanju do svoje smrti, je skoro težko verjeti, toda je že moralo res biti tako. Kakor je bilo že poročano v novicah, da je preminul v mestni bolnici, še v pondeljek po enodnevnem bivanju, zadet je bil od kapi. Tam, kjer je bival, se sploh ne more imenovati za stanovanje človeka v Ameriki, kakor mi sedaj sporočajo tisti, ki so ga poznali več let. Naslov njegovega stanovanja se glasi: 5367 St. Clair Ave. Ravno na dan pogreba ga je prišel pogledat njegov prijatelj Mr. Frank Pire in mi povedal, da je bil pokojni John Hrvatin (Rožman) zadnjih 5 let na stanovanju v truplu nekega zapuščenega tru-ka, nekje za hišami. Sin družine Špruk mi je sporočil, da je hodil spat v hlev, toda, da je bilo mraz, oboje se vjema. Prišel ga je pokropiti tudi Mr. Jakob Mulec in je pripovedoval o njegovi veliki bedi. Oba pa sta izpovedala jednako, da je bil rajni dobra duša, posebno še dokler je delal je imel številne prijatelje, ki So ga znali izkoristiti, kadar je prinesel domov zaslužek. Mr. Mulec je rekel: "Ta revež je delal ostro pokoro za pogreške prejšnih let, toliko je imel prijateljev poprej, sedaj se nikdo ne oglasi zanj da bi ga obiskal." Prav tako je trdil Mr./Pirc, kateri je dospel ravno ob času pogreba ; oba sta vsak nekaj podarila za pokoj njegove duše. Ker ni bilo niti računati, da bi se dobil kdo da bi šel na pogreb, so župnik fare sv. Vida opravili pogrebne molitve v pogrebni kapeli, edini navzoč je bil Mr. F. Pire, ki je pomagal spremiti krsto na voz. Tak je bil pogreb rojaka, ki je bil po izjavi teh obeh mož delaven, vedno z vsakim prijazen in še preveč dobrotljiv in pohleven. vlc-ižiti v izdanje Novjakovega besednjaka primerno vsoto denarja ali kako drugače pomagati, da bo mogla iziti ta pre-koristna knjiga, in pa oni, ki si hočejo nardčiti besednjak, čigar rokopis poj de dne 1. marca v tisk, če bo tedaj zadosti denarnih isredstev pri rokah, naj pišejo meni na sledeči : Mrs. Agnes Novak, 2506 N. Clark St. Chicago, 111. -o- Pogreb siromaka V petek se je izvršil pogreb siromaka, ki je v teh časih skoro nevrjeten. Mednami se dobijo še taki reveži, da je težko vr-jeti. To od ene strani za to, ker se dobe rojaki, ki so skromni in boječi, ki niso podučeni in ki se Ta rajni John Hrvatin-Rož-man, je eden tistih slovenskih pionirjev, ki bi bil užaljen, da bi prejemal miloščino od mesta, za to se je temu odpovedal, zaupal pa je, ker živeti je moral, svojim prijateljem, da je šel tu in tam k onim, ki jih je poznal, da je dobil kos kruha ali še kaj drugega, to je bila njegova hrani;. Mr. Pire je rekel: "Povedal mi je in videl sem, ko je posušen kruh namočil v vodi, da ga je mogel jesti in da ve, da ni po dva tedna nad dvakrat jedel kaj gor-kega." če vse to premislimo, nam postane pri srcu tesno, ker, kaj takega, bi se ne smelo goditi med nemi v Ameriki. Toliko zbiramo za druge drugod in v Ameriki, pa imamy tu v naši sredi najrevnejše med revnimi. Res bo treba ustanoviti kakšno društvo, ki bi poizvedovalo v nasel- ne nahajajo pri ljudeh, da bi se zanje zavzeli, ali vsaj komu o njih sporočili, da bi se drugi zanje zavzeli, saj vendar plačujemo pri davkih tudi za siromake. Na omenjeni dan, v petek popoldne, je bil pokopan John Hr-vatin, bolje poznan pod imenom Rožman. Kakor je bilo o njem poročano je bil star že nad 70 let. Od kod je prav za prav doma do danes še ne vem. Družina špruk je sporočala, da je doma nekje od Borovnice, to pa ne odgovarja temu, kar trdijo drugi, da je doma nekje iz Dolenjske. Vse kakor, bil doma od koder že hoče, vendar je potrebno, da se ga spomnimo, kajti kakor je bini za take slučaje in siromake lastnega naroda. če bi bil ta človek prijavljen publiki, če tudi ni želel podpore od mesta, bi se bil zavzel zanj eden ali drugi. Ako ni bil poučen, kaj da je mestna podpora, bi ga bil kdo takih poučil, ki vedo kako s takim, ki se vsakega boje govoriti. Kar sem zvedel ravno ob času pogreba o njem, je tako žalostno. da bi mislil, da je nemogoče, toda, povedali so mi taki možje, ki so ga poznali. Amerika ni za ljudi, kj so boječi ali nevedni. V Ameriki izhaja tak, kateri kriči in prosi, za krotke in tihe ljudi se ne zmeni nihče. Naj služi ta slučaj za druge drugod, sicer pa še vedno velja "da vsak prijatelje ima dokler kaj denarca ima" v potrebi ga nikdo ne pozna, razven ljudi, ki imajo srce za dobra dela. Naj ta pionir, ki je veliko težkega dela doprinesel za lesno kompa-nijo in od njegovega zasluška je mrasikdo popil časo pijače. Sedaj, ko je vse minilo pa njegova duša vživa plačilo vse večne čase pri Bogu! Mnogo je še skritih duš, ki imajo svoj karakter, kakor ga je imel ta mož. On je zadnja leta spoznal svojo zmoto, da je treba v letih dela, nekaj prihraniti za stara leta. Toda, ker je sam sebe obdolžil, je hotel tudi sam za to delati pokoro. Blag spomin temu trpinu! A. G. -o- Poslednje slovo od pokojnega Nikola Tesla New York, 13. jan. 1943. — Zlata vrata največje cerkve v Ameriki so se včeraj odprla, pred zemeljskimi ostanki slavnega sina jugoslovanske zemlje, velikega državljana Zedi-njenih držav in enega največjih genijev naše dobe. Znameniti ameriški učenjaki so se prišli poklonit znanstveniku, ki jim je bil vzor pri delu in predhodnik pri ustvarjanju. Predstavniki zemeljskih oblasti pa so se prišli poklonit plemenitemu človeku, ki je preziral zemeljske dobrine, ker je .im in dušo daroval napredku človeštva. * V torek, dne 12. januarja 1943, je bil Nikola Tesla začasno pokopsn s svečanostjo, odgovarjajočo veličini mioža, ki je preminul. Svoj zadnji počitek in večni pokoj bo Nikola Tesla našel šele v zemlji, ki ga je rodila. \ Točno ob štirih popoldne so se odprla zlata vrata katedra-Ife St. John The Divine. V spremstvu stražarjev Sokolov seje krsta ustavila pod obokom visoke največje ne\vvorške cerkve. Skoro 2,000 oseb je gledalo v smeri proti pokojnemu Nikola Tesli—pred njegovo krsto so stopali srbsko-pravo-slavni in anglikanski duhovni, sledeč dominantni osebnosti anglikanskega škofa William T. Mannings-a. Duhovnom j§ sledila počas-:ia procesija, ki ga je spremljala na njegovem zadnjem potu in predstavljal Teslovo staro in novo domovino ter njegovo znanost. Tam so bili: ban Hrvaške, dr. Ivan Šubašič, ministri gg. Bogoljub Jevtič, Franc Snoj in dr. Branko Čubrilovič. Mesto New York je zastopal g. Newbold Morris v imenu velikega župana La Guardia. Ameriško znanost in industrijo, osnovano na Teslovih izumih, so predstavljali dr. Ernest F. W. Alexanderson od General Electric Company, izumitelj znanega Aleksandrovega izmenjevalca; iz Pupino-vega zavoda Columbia University, je prišel k pogrebu kot častni delegat, profesor Edwin H. Armstrong, izumitelj najnovejših tehničnih naprav na polju radia, takozvanih Frequency modulatorjev; v imenu Westinghouse Electric. Manufacturing Company je prisostvoval stari prijatelj in sodelo-valec pokojnega Tesle, ravnatelj raziskovalnega laboratorija, dr. Harvey Retschler; v imenu White Engineering Corporation je prišel Gano Dunn dalje mjnogi učenjaki in predstavniki znanstvenih institucij, kakor polkovnik Henry Brec-kenridge, George« Skouras, Thomas W. Lamont, profesor W. H. Barton, dr. H. W. Chase in drugi. V imenu jugoslovanske ambasade je šel za krsto g. Kon- stantin Fotič, a za generalni konzulat v New Yorku, g. Dra-giša Stanojevič. Mednarodni Rdeči križ je predstavljal jugoslovanski delegat dr. Ivan Subotič. Neposredno za krsto je šel nečak pokojnega Nikola Tesle, minister g. Sava Kosanovič z gospodom Louis Adamičem in nekaterimi znamenitimi Ame-rikanci, prijatelji pokojnika. V katedrali, skozi katero je korakal slovesni pogrebni sprevod, so se zbrali predstavniki vseh jugoslovansko-ameriških in čisto jugoslovanskih skupin, društev in uradov. Mnogo je bilo jugoslovanskih pomorščakov, ki so se nahajali v tem času na kopnem in se prišli poklonit svojemu velikemu rojaku. * Obred v cerkvi Krsta je bila pred oltarjem zastražena z desne od Sokolov z društveno zastavo in kape-tana Dinko Puljeviča z državno zastavo kraljevine Jugoslavije, z leve pa od načelnika anglikanske cerkve v New Yorku škofa W. T. Manninga, ki je bil v polnem ornatu in v spremstvu svojih asistentov, očeta Edward Westa, sakristana katedrale, in več mlajših duhovnov. Srbsko-pravoslavni cerkveni obred je vršil Dušan Šukleto-vič, protojerej cerkve Sv. Save, s pomočjo prote Milana Mrvi-čina iz Lebanona, Pa. Po zaključku obreda je škof Manning dal pokojniku zadnji blagoslov. S tem je bil cerkveni obred zaključen in vsi prisotni so se šli zadnjič poklonit možu, ki je čast in ponos vsem Jugoslovanom in Am^rikancem. Tu smo zadnjič videli modro glavo tega velikega starca, plemenitega človeka in globokega učenjaka. Minister g. Sava Kosanovič je sprejemal izraze sožalja prisotnih osebnosti, ki so šle vze- ;i slovo od pokojnikov. * Zastave so se poklonile v poslednjem pozdravu, nakar se je sprevod na novo premaknil. Za krsto je zopet korakal minister g. Kosanovič s svojimi najbližjimi prijatelji in predstavniki državnih in mestnih oblasti. Potem so prišli venci, poklonjeni od nj. vel. kralja Petra II., bana Šubašiča, Zveze jugoslovanskih sokolskih društev in ameriških znanstvenih listitucij. Tako je odšel k svojemu poslednjemu počitku mož, ki je vse svoje življenje preživel sklonjen nad učenimi formulami in poskusnimi aparati. Najbolje je opisal njegov značaj New York Times, ki pravi, da se je v strojih in turbinah, izražal kakor pesnik v stihih. Bil je zares poet napredka, mojster nove dobe in prerok bodočnosti, prerok katerega "sodobniki često, niti razumeli niso. In vendar se ni nikdar nikomur pritožil, da ga ne razumejo. Čarovnik prihodu j osti je bil in vedel je, da dela za pokoljen.ja, ki so šele na potu tja, kamor je njegov genij že prispel. Tudi v svoji narodni zavednosti je bil med najbolj progresivnimi sodobniki. Našemu mlademu kralju je dejal: "Ponosen sem, da sem Srb . . po-nosem sem, da sem Jugoslovan." S temi besedami je narodu, iz katerega se je rodil, orisal najboljši politični program. Skromni učenjak, ki ni hotel sprejeti ponujene mu Nobelove nagrade, niti častnih doktoratov domačih in tujih univerz, je imel široko, čisto jugoslovansko dušo. V svojem zadnjem pismu jugoslovanskim bratom je naslovil nam vsem poslanico, ki .je polna modro- St. Clair Hunting and! Club sti in najčistejše ljubezni do domovine. Tesla je umrl. Po dolgem 'življenju posvečenem težkemu in neumornemu delu, je zdaj vendar našel mir in pokoj. '1 liko dedščino nam zap^I dedščino Srba, rojenega niil vaškem, in Jugoslovana. smo njegovi sonarodnjak' I bratje, kakor so Amerik" ^ njegovi pobratimi, moram" ti vredni njegove nesebične-' ^ žrtvovalnosti. -o- te Alaska je tako. redko na* 6 na, da pride na osem kvadra1 milj komaj ena oseba. jj _r\_ : > Kakor vsako leto., bo tui tos priredil naš klub letii'1 ket in ples. Za banket Jel skrbel naš lovec Frank 'J srnjaka z 10 rogljički. Fj pravi, da je srnjak jakojl ker ga je hodil sam pitat v I sylvanijo in da je imel tU"1] je ime na njem. To pa zlll bi mil ga kdo drugi ne uz<'j njak je tako poznal Fra'lkf ko je ta šel ponj v Pen«0'! srnjak prišel kar sam na Ijj ta naproti ter ga tam Fj da ga je Frank uzel v CJeVJ, kjer naj bo za klubovo vtl Saj je ta srnjak meniji že tam v pennsilvanskib % vih, da lqadar naši fa"1] napravijo, da je vedno j dovolj pa naj bo za jeS j pit in tudi druge zabaveJ čete biti tudi vi deležni 1 brot in zabave se kar h'trj site pri članih našega k'"] si tako preskrbite vstopi to veselico. Brez vstop'111 nogoče biti navzoč, ko jrnjak po mizah skakati >1 meč mu bodo tudi mla*] ške, ki bodo letale po dv°l Vse to se vrši v sobot®' nuarja v Slovenskem Holmes Ave. Večerjo & čeli servirati ob osm^ Klub vabi vse znance tel je, da nas posetijo večer v velikem števil11, L bor, ' 1 | _ Aj^ J vej »iiiijji Ljudje imajo v sv®j 'novanjih razne živali, zabavo. Ti imajo ^ imajo pse, tretji papa* trti kanarčke, drugi c ce, vsak po svojent bi imel pa kdo v sv^ novanju v gajbici f petelina, je pa ze stvar, In vendar se je lo, da je imela neka New Yorku lepega Pe., svojem stanovanju, kj j, jutro pel, da se je si1®* naokrog. Nekoč obišče agePt njo, ki je prebivala v j,, nju spodaj in ji m^ rom tudi omeni, da i1", v gornjem nadstropji, v gajbici, k^r se n111 | čudno. "Kaj!" se žačud1 J "petelina da ima # 1 ba?" Po teh besedi omedli. Ko pride k. j ■ i jasnuje agentu s glasom: ( .. "Pomislite, jaz '^.j okrog vseh Specialist^ Yorku radi ušes. Vsa ^ pripovedovala, da ifJ v ušesih, ker vsako , zveni petelinovo sili. Na, zdaj pa vi^J ta vranč zgorej Pete^ glovžu. O ti satan gre napraviti take brezpotrebne skrbi.' ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. Tudi na bojnem polju je še usmiljenje' doma. Na sliki vidimo vojaka, ki nudi prvo pomoč svojemu ranjenemu tovarišu medtem, ko ostali naskakujejo sovražne postojanke. Slika je posneta iz bojev blizu Sirte v Libiji. Kjer sedaj stoje $83,000,000' vredni železni plavži, je bila pred par meseci še. lepa farma] kjer so se bavili s smehljal. Kmalo pa spremenila domača koča • asn° palačo, krog katere e iztezal velik vrt, nasa-iaznim sadnim drevjem se !mi metkami. V hlad-ira nci sta stala oče in mati ^ičnej obleki ter ga pri-. ' Pozdravljala, po vrtu >ceAita Se Približala Polde e v0nzo ter mu segala v v Aleš je veselja vzkliknil tfenutku se PrebudL j Je bil°, da se mu ni še irjai"'1^0 in <*o\go je pre-Sv'.kaj neki pom,eni vse nai °Jl}l sta^išev ni nikdar er ' a Vendar mu je dajal .,^panje, da morda še ži-rega° a ravno te sanje kaj Mar ,P°menij°" misli si. ''ših f mi ni še sanJal° 0 10 J^ nocoj, in tako pri-ta,u Bogi ko 5i bn res ke_ našel Srečen' da bi jih z0" 11 „ ' Pol sveta bi rad pre- v Al v eKa , esovo stanico od no- vederak ni prišla svetI°' i1^ anprav nič;je u že dej0 1 ne> vendar se mu biti * vU mora že PreceJ po" I čutil ie dolgo spal" Tu" eziie nad seboj korake po" ; tove^' čl°veka, ki je bil po k m»enji najbrž pove- ,:tUiZlnimogel vfza" Vii j *Kel se je zopet, nagote er Jel Preiskovati ' *atil ^^»e stanice, da bi W ^ekoliko čas. Ko pri- k gp0? Prejšnji večer, za- • Vezan ma-iheno knjiži-'/ iicem v us«je, s svitiim Sn lJkovan«. Brž jo od-jfMitv °Strmi> ko vidi, da |NkeeilG bukve- Pisane v jlni bim ieziku. Na zadnej ipIČar zapisano ime: f ai n • —• Aleš je premiš- itfbmJf6 kraje'od kod H I lad j knJiga v tolovaj-( foil j ' "Najbrž," mislil si 9 Njke že kak v jetnik iz f pijjge ' in da bi mu ropa-< ta ;,u)ne vzeli, skril jo je k0 ,'j!JOj' Potem pa so ga i' N imel "e^egoma prodali, o' bukey easa vzeti molitve-) 1 tukaj if,eboj> zatoraj so os-f Prvi v' ~~ Aleš tedaJ ni neiJ6tnik m°rskih tolo- * 1 človekeCen° rad bi bil p0" j{cl tijin ' katerega je že ,,16 da jem zadela nemila oso-1 v rokPrišel tem hudodelni-ff^el jee' Neizrekljivo vese-NažbP nad knJigo, saj dru-f Sln-Hv'ij ni imel; skrbno jo 111 Se Je iV llajspodnejši žep, ^ tolovaj da h! mu j01ie" f a^iij VaJi vzeli, ko bi jo zlateJ "jein' Posebno za-:tel^o l,križeca'ki je bil (t fed te ae'o. i1'ji hebuČas0m nastane i a ' r°POt- kot bi -iar" sC6 1,1 voda pljuska-ladij!!' Aleš je spoznal, H [k bii Prer*iiče in radove-lf 1 kam J« bodo neki :fuJeJo7Jl- Kmalo potem ^ durj st°Pnicah doli ko-j ftwf odPro in v sobo 5 ' Svetliu ' starilcav moži-l! in grbastega ob- if' že rt°J1Ce je kazalo, da tj Je i, dobr0 opeklo južno 1 0 Pr^ Je ze marsikako Wezivel na morji. Po- stavil je na mizo steklenico vina in kos kruha, Alešev zaju-trek, potem pa stal nekaj časa nepremakljivo, nekak radovedno ogledovaje svojega tovariša, kot bi pričakoval kacega vprašanja. "Bo li to mjoja vsakdanja hrana?" praša Aleš s krepkim glasom, da bi napeljal govorico. "Da, — na našej ladii je že odmenjeno za vsacega posebej vino in jedilo, razun tega dobi še vsakateri opoldne kos mesa in dateljev. Se ve, da to velja le nam mornarjem, sužni morajo zadovoljni biti z vodo in suhim kruhom, tebi pa je poglavar nekako nenavadno dober, zatoraj ti je odločil enako hrano z nami." "Že dobro. — In ti si prišel, kakor se mi zdi . . . " "Učit te arabskega jezika, ; kakor mi je zapovedal pogla- j var," seže mu starec v besedo. . "A, dobrodošli, moj prihodnji učitelj!" pravi Aleš šaljivo, ki se ni mogel zdržati smeha, videvši pritlikovega mornarja s plešato glavo, kot svojega prihodnjega učitelja. "Ker bom za naprej vaš učenec, to- ' raj se ne spodobi, da bi vas tikal, kot prej." Mornar ga je nekako začu- ' deno gledal pri teh besedah, kot ne bi razumel, kaj hoče s 1 tem reči. "Ti si gotovo vajen meščan- ' skega življenja," pravi potem, "ali vedi, da pri nas to ni v 1 navadi, eden drugemu pravimo J ti, naj je poveljnik, ali kdor hoče." n i r "Kakor ti je bolj všeč, pa ostaneva eden proti drugemu ' ti če ni nikakršne razžalbe pri tej reči. — Tvoje ime je Rašet, ali ne? če sem, prav slišal včeraj." Starec pokima ter sede na klopico in tudi Alešu da znamenje z roko, da naj sede. Potem jame valjati gručo tobaka (mornarji vedno žvečijo tobak, ker pravijo, da jih to varuje znane morske bolezni, razun tega pa tudi kroti hudo žejo) po ustih z ene strani v drugo, slednjič pa se obrne proti du-rim, in zažene vse te prežvečene ostanke v kot, nažge si či-buk in učenje se je pričelo. Ta poduk je bil kaj priprost. Rašet je povedal najprej kratek stavek laški, potem pa arabski in Aleš ga je moral toliko časa ponavljati, da ga je popolnoma znal. Alešu je napravila takova šola zabave. Ne le, da se je Rašet pri podučevanji držal resno in modro, kot Salomon, da je Aleša večkrat smeh posilil, tudi iik se je pričel tako zanimivo, da je novi učenec koj vedel, med kakovimi ljudmi se nahaja, če tega tudi prej še ne bi bil spoznal. Koj prvi stavki so segali v rokodeljstvo te morske družbe. — Morje, ladij a, zlato, srebro, denar, rop, tolovaj, sužnost in enake tolaživne besed„e bile so prve, katerih se je Aleš privadil. Ker se je Rašet pri svojem poslu tako modro obnašal, imenoval ga je odslej Aleš vedno "mojstra Rašeta." Poduk je trajal vsaki dan skoraj od jutra do noči, in se ve, da vse to le na pamet, ker ni bilo nobene pripravne knjige. Aleš je moral celi božji dan neprenehoma klepetati in izrekati trde arabske besede, da ga je že grlo bolelo, in Rašet je tako natanko spolnoval povelje svojega gospoda, da le minute ni po nepotrebnem porabil, zatorej je Aleš že v nekaterih.dneh znal celo kopo arabskih besedi in stavkov. (Daije prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKI" TRGOVCE Neprijeten duh telesa Znoj sestoji v glavnem iz vode, ki ima manjše količine soli, maščobe in kislin. Redna množina potu, ki ga izločimo v enem dnevu' znaša 600 do 800 gramov. V mnogih primerih pa je ta količina tudi znatno večja, zlasti pri boleznih, n a p o ru in vročini. Znojenje se znatno povečuje z zvišanjem topline človekove okolice ali če ima kri velike množine vode odnosno tedaj, če zaužijemo večje količine toplih pijač. Isti pojav se opaža tudi pri povečanju delavnosti srca zaradi velikega napora mišic ali iz drugih razlogov. Koža izloča poleg potu tudi razne druge snovi, ki mu dajejo poseben duh. Ta duh je pri raznih plemenih različen. Znan je močan in neprijeten duh črncev. Ta duh je odvisen mimo drugega tudi od načina prehrane in od same hrane, ki jo uživaš. Vsi ti duhi bolj ali manj neprijetni, ki izvirajo iz potenj, se dajo najlaže odstraniti s pogostim in rednim umivanjem z navadnim milom. Če to ne pomaga je treba telo umivati z raz-topnino hipermanganovega kalija ali z razredčenim formalinom. -o- Živali skrbijo za zimo Tudi živali se preskrbujejo za zimo, zlasti tiste, ki se morajo v tem letnem času brigati same zase. Domačim živalim tega si-, cer ni treba, ker zanje je miza vedno pogrnjena in divjačina, ki si najde nekaj hrane tudi pozimi, si isto tako ne zbira zalog za ta mrzli letni čas. Divjačina ve, da bodo lovci in gojitelji v ostalem pozimi poskrbeli za njeno hrano. Posamezne živale pa si pripravljajo prave zimske zaloge. J Tako si hrček priprjavi zntanej zaloge žitnega zrnja! v svojem' i _________i-»— podzemskem ležišču. Poleti je v tem pogledu izredno marljiv, a poljedelci mu te marljivosti ne štejejo v dobro. Neka miš, ki živi zlasti v Sibiriji, nabira v poletnem času neutrudno vsakovrstnih koreninic, ki jih skrbno spravlja pod zemljo. Stepna podgana, ki jih je dosti zlasti na Madžarskem, prenaša v svoj dom klasje. Ljudje stičejo za njenimi skritimi zalogami, da bi si jih prisvojili, kakor odnašajo prej omenjeni miši skladišča koreninic. Med našim pticami si pripravljajo brglezi in druge vrste žoln zimske zaloge in sicer v drevesnih duplinah ali pod strehami. Nabirajo predvsem orehe in želod. Prav tako skrbe za zimo razne vrste mravelj, a to pa velja le za mravlje južnejših krajev. V severnejših krajih mravlje prezimujejo v otrpljem stanju. wvwvy^vvw NAŠA DEKLETA Slika iz našega kraja. Spisal Podgoričan. "I, kclo ti bo kaj dejal. . . . ' Ne bo manjkalo,*ne! Uršika se bo pa le postavila." "To glejta, to, da dekle ne.1 bo zadnja, zlasti sedaj ne, ko ji je treba moža. Oh, ko bi jaz imela kakšno hčer, to bi jo ob- < lekla!" I Micona je postala nekoliko prijaznejša in tudi ogrinjalko f je odložila. "Kako me je kava segrela . . . Nu bodem pa še en čas pri vas, ker me tako uboga- ] te. Pa se kaj pomenimo, kako jo bodemo možili, tega mojega ljubega otroka, to Uršiko." "Res, treba jo bo, treba! ... i Ker odrasti a nam j e." "Kadar bi kaj koristila, gre i r ženska pa od hiše," meni Je-l ran. j "Ti si pravi! Samo na svoj . dobiček gledaš," ga svari Mi-, cona. "Kajpak, daj jo, temu . Smolnikarjevemu Janezu jo , daj, ki ga ima rada." Pa so se menili o miožitvi in potem lepo sklenili, da naj pride Uršika domov, da bo že imela novo obleko, sedaj, ko bodo prodali prešiča. "Res bi bilo škoda klati tako žival!" * * * Na vso srečo je srečala Bab-nikova iMicona domov gredoč mešetarja Žerina. "Kod si pa rahtala danes?" "Čast Bogu, da te vidim, ljubi moj Zerin! Stopi, stopi doli h Jeranu! Takega prešiča imajo na prodaj, da ga ti letos še nisi videl takega." "Pa je dejal Jeran, da bo doma klal; saj sem ga že videl." "Seveda je mislil, dokler jaz nisem videla živali. Greh bi jo bilo zaklati doma, pa sem dejala: prodaj ga, prodaj! Naj spoznajo Ljubljanci, kako znamo pri nas rediti, da bomo dfu-gič lažje prodali. Tako ti rečem, Žerin, tega prešiča nikar ne pusti! Ž njim boš dobil kredit!" "Ali je res tako lep " "No, bos videl. . . . Kar pojdi, pa reci, da sem ti jaz velela." In Žerin je šel k Jeranu, Micona pa domov, kjer jo je čakala Uršika s težkim srcem. 5. "Janez, jaz bom kaj lepa!" Jeran je bil prinesel sto kron domov, kolikor je bil dobil za prešiča od kupca. "No, sedaj si bomo pa zabelo razdelili. Pol spravim jaz, ve-dve pa pol, da dobi Uršika novo kikeljco, ker revica nima nobene in bi morala o veliki noči : skoprneti zaradi tega," reče Je- ran in jima pomakne petdeset kron. žena ni vedela kaj odgovoriti na to očitanje, dejala je samo: "O, saj menda ne bo toliko." "Pa daj meni, kar je preveč!" S tem pa zopet ni bila zadovoljna in je rekla: "Bodem pa potlej dala, ko bodem videli, koliko bo vse veljalo." "Sedaj pa že vem, da nobene krone več ne bom videl." Uršiki je pa žarel obraz od veselja, zakaj želje so se ji iz-polnovale in v duhu se je videla na velikonočni ponedeljek v novi obleki, ruti in novih čevelj-cih. Ej, kako jo bodo gledali, kako ji bodo nevoščljive tovariši-ce, zakaj take obleke ne bo imela nobena; to je bila že sklenila. Ko sta imeli Jeranka in Uršika v žepu denar za obleko, je ta vpil, kakor bi hrepenel po večji družbi iz te samote, in Uršika je priganjala: "Pojvi izbrat! —Pojvi izbrat, veste velika noč se bliža." Tako gresta kmalu izbirat obleko. Spotoma je pridigova-la Jeranka — vest ji vendar ni 1 mirovala — hčerki, da naj vendar pazi na obleko, da naj bo zadovoljna s tem, kar 'ima, in .ji je pripovedovala, da jim ne gre dobro, da oče tožijo o stiskah, in da je treba varovati na vseh koncih in krajih, da ne 1 pridejo na nič. . . . Pa to ni grenilo Uršiki veselja, saj vemo, da se s sladkor- • jem tudi nekoliko pelina lahko požre. "Stopivi pogledat, če ima ta 1 kaj zate," reče Jeranka, ko pri- ( deta mimo prodajalnice 'na Krtini.' "Ta? ... Ta ima komaj za J stare babe kaj; pa bo zame!" ugovarja Uršika, pa le stopita notri, dasi sta vedeli, da ni nič za riju. .Kramarica 'na Krtini' s jima je vse pokazala, pa Urši- j ka je samo zaničljivo zmrdava- t la, češ: "Ali nimate nič druze-ga?" Kupili sta potem za dva vinarja bonbončkov, da nista šli iz prodajalnice prazni, pa gresta do druge prodajalnice 'na Ščiti.' Tukaj je bilo nekaj več in ko- e ličkaj zadovoljno dekle bi si bi- ^ io že izbralo čedno obleko. "Ali hočeš tako? . . . Ali tako? . . . Ali to? . . . Ali ono?" . izpraševal je trgovec 'na Ščiti'j in polagal pred njiju kos za kosom v nadi, da jima ustreže. ; Toda. . . . Uršika je samo vihala nos in rinila kose od sebe. ; "Tako že ne! . . . Tako pa ce- i 'o ne! . . . Saj tako dobim vi j Ljubljani." "Kaj misliš, da bom za-te iz Pariza naročil?" zavrne jo trgovec jezno in zlaga blago na-1 za j. "Daj, daj malo cukrčka," ' oglasi se Jeranka, cla ti potolažila kramarjevo nevoljo. "Ga nimam," odre;že se ta, dasi so stale na policah polne t steklenice različnih cukrčkov. i Tako sta bili Jeranka in njena J hči slovesno vrženi čez prag. Sedaj pa 'na Mlako.' — Tako ] sta mislili obe in zavili v sosednjo prodajalnico 4na Mlaki.' "Tukaj bodevi pa lahlko izbrali,' misli si Jeranka. Trgovec 'na Mlaki' ima veliko hišo in v hiši veliko prodajalnico in notri veliko blaga. Kar si kdo poželi, dobi tam, od 1 drobne šivanke pa do težkega 1 nakovala. k Pa gresta v tisto prodajalni-, co, kjer so nagromadeni celi ; skladi najraznovrstnejšega blaga, kjer si vsak lahko izbere, kar si izmisli. Kramar je bil vesel novih kupoval k in jima je razkazoval vse, kar je imel za zagrinjali na policah, potem pa še ono težje blago, ki je je imel v papir zavito za steklenimi okni, da se ni oprašilo. "Me smo izbirčile," smejala se je Jeranka. "O, le izbirajte, saj zato je," ustreza kramar, med tem pa re- t že blago drugim, ki so bile manj j izbirčne. Kajpak, vsaka ni ku-i povala za veliko noč in za kake : 'otroke je kmalu vsako dobro. Kramar, ki je bil med tem ' časom že precej odmeri^ je ven-• dar začel gledati, kaj sta izbra-i li, ker bi jih bil rad odpravil, . zlasti sedaj, ko sta prišli dve novi kupovalki, namreč Kopišča-rica s hčerko. "Kaj nista še nič izbrali?" "Saj nimava kaj," pravi Uršika. "Tako blago ..." "O, kje si boste pa izbrali, ako ne pri meni? Jaz dobivam blago naravnost z Dunaja." Kopiščarica in hčerka sta pristopili in pomagali izbirati. Naposled so vendar našli neko blago v papir zavito, ki je bilo vsaj (nekoliko po mislih Urši-jki. "Ko bi to-le bilo?" "Tako vendar!" oddahne se Jeranka in vpraša: "Po čem boš dal? Veš zadnjo ceno!" Pa je položila ruto s kronami pred se; da je nekoliko za-zvenčalo, kar baje čudovito vpliva na vsakega kramarja. vTa-cvenk in pa nada, da jih bode prost, omehča kramarja, da jima stavi najnižjo ceno. "Po dve kronci boste plačali, pa odrežem, kolikor potrebujeta." "Samo po dve kronci?" začudi se Uršika. "Ako pa ni dražje, ga ne maram." To rekši gre Uršika iz prodajalnice. "Na! ... Pa ji ustreži!" pravi nevoljna Jeranka. "Kako je vendar svojeglavna. . . . Kaj hočem sedaj?" {Dalje prihodnjič.) -o- DELO DOBIJO" Delo dobi mesar Izučen mesar dobi dobro in stalno delo v slovenski mesnici. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (x) Izvežbani operatorji na Boring Mills (Horizontal ali Vertical) Large Planer Radial Drill Plača od ure, povrhu overtime. Ako ste zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 Central _(19) Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki ti s trukom razvažal mehko pijačo. Unij ska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave. (x) MALI UGLASI Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, i:j tovarne. Velik lot samo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (17) Dve sobi se oddasta Odda se 2 čedni sobi, na novo dekorirani, vse ugodnosti na razpolago. Poizve se na 1172 Norwood Rd. (17) Mlad par brez otrok išče stanovanje (4 sobe) v šenklerski naselbini. Kdor ima ali bo imel stanovanje prazno v bližnji bodočnosti, naj sporoči naslov upravi tega lista. (Jan. 15, 19, 21) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR l(iJ31 St. Clair Ave. (Tues. x) <> Oblak Furniture Co. t X TRGOVINA S POHIŠTVOM V V Pohištvo in vse potrebščine %> v za dom C> <> 6612 ST. CLAIR AVE. <> V ^ III-iidcrson 2978__<(> Kupujmo obrambne obveznice in znamke! ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder«o»» * vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo Ob oknih gostilniške sobe je bilo videti nevoščljivih moških obrazov. Eden je rekel: "Jemnesta, jaz bi bil tudi rad pater, da bi tudi mene lepo pogledala. O ta deklica, ta deklica! Lepa kakor angel, mrzla kakor' škriljnik. Kdor ji ujame srce, hentaj! — ta je dobil." VIII. Vznemirjajoče vesti so se širile po deželi: V Faenci je padel s konja neki vojak. Ko so ga pobrali, je bil poln modrih kužnih bul. Iz Aleksandrete je prišla ladja benečanskega vojvode, in sužnji so pripovedovali, da v Alepu že dva meseca divja kuga ter da so izumrle že cele hiše. V Benetkah je ponoči stal bel mož v duhovski obleki v cerkvi alle Frari na leči in je molil mrtvaško opravilo. — Neki doktor je rekel, da letne številke, ki imajo petico na četrtem mestu, pomenijo kugo: Leta 1585. je bila kuga v Lionu, leta 1605. pa v Neapolju. Mi pa pišemo leta 1615. Take in enake novice so bile napisane na slikanih letakih, ki so jih trosili po deželi potujoči knjigarji. Tudi v Šta-jerju so jih možje in žene pridno brali. Bilo jih je groza, toda tolažili so se, da je Faen-ca daleč, daleč tam za deveto goro, Alepo pa še mnogo bolj daleč. Kje je Azija! Koliko gora bi morala kuga prekoračiti/koliko morij prepluli, da bi prišla k nam. Štajerski zdravniki so se pa sumljivo ozirali proti nebu in t-o skrbno opazovali vremnike. Rekli so, da je zelo nevarno, če precej po najhujšem mrazu nr.stopi toplo, južno vrem/e z mehko sapo, da precej začne ti," je sama pri sebi šepetala. ABBY GLEDIŠČE 15511 WATERLOO RD. Zadnji dan kaže pretresujočo rusko sliko ukrajinskih scrilcov "GERILSKA BRIGADA" itoriči se možje, žpne in otroci sabotižiranje sovražnika In še druga slika "FOOTLIGHT SERENADE" Betty Grable, John Payne V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Frances Skebe ki je' izdihnila svojo blago dušno dne 19. januarja, 1941. Dve leto v hladnem grobu soproga in mati že počiva, na Tebe nismo pozabili, spomin v srcu vedno živi. Večni Bog Ti daj plačilo,, ker si svetu dala slovo: z Bogom, Ti srce ponavlja, na Tvoj grob spomin hiti. Žalujoči ostali: SOPROG in SINOVA. Cleveland. O., 19. januarja, 1943. ! brsteti zelenje. Če bo še naprej pihal jug, se ne ve, kaj hudega bo še vse prinesel mesec sušeč. Takrat je prišel v Štajer slavni Mignoni, cesarja Matije telesni zdravnik. Iskal je zdravilnih vrelcev zoper protin. Eden je izviral tudi v Pirahu blizu Štajer j a, na posestvu Bertolda Hendel. Tudi tega je hotel videti ta zdravnik, ki ni zdravil z raznimi zdravili, marveč s spremembo zraka in z vodo. Mnogo jih je že ozdravil na ta način. V hiši Bertolda j Hendel se je sešel z mestnim j sodnikom Joahimom Hendel, j ki ga je potem tudi obiskal na i njegovem domu v Vogelzangu. | Hendel mu je pokazal bolniš-I nico, ki jo je zdatno povečal in z vsem potrebnim in koristnim opremil. Zdravnik je rekel, da take bolnišnice še ni videl. Ce bi prišla kuga, bi bil Štajer na boljšem, kakor sam Dunaj." Hendel je rekel: "Gospod, to je previdnost. Sicer pa kuge k nam ne bo, zato bom skrbel jaz. Treba je ohraniti hladno kri, treba je strahu in reda, pa železne roke, in ne bo kuge ne v Štajer, ne na Dunaj." "Li'res mislite, da ne?" je začudeno vprašal zdravnik. "Doslej je ves svet smatral kugo za višjo silo, vi ste prvi, ki drugače sodite." Dva dni pozneje je prišla v Štajer vest, da je kuga že v Beljaku. In zopet je bil ves Štajer v strahu. Tudi leta 1585. je prišla kuga — Bog in sveti križ božji — iz Rimfe v Štajer! Takrat je bežalo v blaznem strahu mnogo meščanov z ženami in otroki vred v gore, pa so šli ravno nasproti kugi, ki je v oddaljenih krajih že grozno morila. Štajerci pa niso vedeli za to. Da bi se sedaj ne zgodilo kaj podobnega, je z bistrim očesom, z železno roko poskrbel sodnik Hendel. Spisal je na meščane kratek poziv, ki ga je dal nabiti na mestno hišo. Poziv se je glasil: Trosijo se vse mogoče reči, resnica pa je ta: Dve ženski sta umrli v Beljaku, ena na kozah, druga pa na bulah (ni zapisal: kužnih). Beljak je oddaljen ^od Štajerja deset dni hoda, loči ga od nas mnogo gora in voda. Ni nevarnosti, da bi bolezen prišla k nam, da bomo le previdni. — Ta poziv je po svojem samozavestnem zaupanju pomiril ljudstvo. Na tihem pa je Hendel ukrenil vse potrebno: Ukazal je preiskati vse vodnjake, slabe zasuti. Mesogledom je dal |stroga navodila, mitniča-rjem je dal tajno povelje, naj se vse blago, ki pride z juga, prekadi z vrelim jesihom, potem šele sme v mesto. Potniki z juga se morajo najprej na mit-nigi kopati in se preobleči, potem jim je pot v mesto prosta. Pa le ne očitno, da se ne bega ljudstvo. Naj niti ne sluti o nevarnosti, kajti strah pospešuje bolezen. Da bi pozornost ljudstva obrnil drugam, je Hendel napovedal strelsko tekmo, kakor se je vršila v minolem poletju, samo naj se ne pošiljajo povabila v tuje kraje. Srečke za tekmo, ki naj se vrši četrto nedeljo v postu, je zopet Hendel podaril: stekle-njeno cesarjevo podobo, zele-nosvilnate zastave in več sto vatlov najfinejšega sukna. Veselo so šli vsak večer štajerski fantje ven iz mesta na vežbališče in so se vadili v streljanju. Skoraj je bila že pozabljena nevarnost, ki je pretila od juga gori. Toda strašno očitno se je približala že naslednje dni. Nekega popoldne meseca su-šca prijezdi po Železni cesti neki jezdec. Na mitnici pri novem mostu pove, da prihaja iz Ajzenerca ter da im!a pri sebi važna pismta od komorniškega urada, ki jih mora nemudoma izročiti mestnemu sodniku Hendelnu. Potnik prihaja z juga, zato ga ne puste naprej, temveč ga hočejo — kakor veli zappved— štiri ure zastražiti v skednju poleg mitnice. Tujec je najodločneje ugovarjal, zahteval je prosto pot, kajti pisma, ki jih nosi pri sebi, so silno važna in morajo takoj v sodnikove roke. Če se zamudi samo štiri ure, bo moral drago in težko plačati ves Štajer. Pokazal je tudi pečate: dva sta bila od komorniškega urada, eden je bil nadvojvodski iz Gradca. Ko so se mitniški uradniki med seboj prepirali, naj ga li izpuste ali ne, je tujec od jahal čez most v mesto. Bil je črno oblečen kakor že-lezninarski rudokop; spredaj na klobuku je imel dve črni kladivi, ki sta bili podobni mrtvaškim kostem. Kamor je prišel, se mu je vse umikalo: Kakor strela je švignilo po mestu, da prihaja z juga ter da se ni pustil razkužiti ob mitnici. Vse je ugibalo, kdo da je, kaj prinaša, pa zakaj se mu tako m!u-di . . . morda nosi seboj skrivnostni lek zoper — bognasva-ruj — "kugo. ... Ta lek baje prirejajo iz živega srebra . . toda živega srebra vendar ne kopljejo v Ajzenercu v Jans- pahu. . . . "Čujte," so ga nekateri izpraševali, "gospod, ,vas li pošiljajo zdravniki in imate li seboj živo srebro?" . . . Črni mož pa se ni menil za nobeno besedo, jahal je naprej do mestne hiše. Ker ni bilo tam sodnika, se je na mah obrnil proti Vogelzangu, kjer je stanoval sodnik. Po gorski cesti sem je pritekel šolarček ter je venomer na ves glas kričal: "Črna smrt prihaja, črna smrt je tu!" Joj! vse se je umaknilo in poskrilo po hišah, vrata in okna so se zaprla. Črni mož ni srečal na poti v Vogelzang niti ene žive duše. Mestni sodnik je \ravno od ihize vstal in je sedaj sedel v svoji pisarni ob pisalni mizi, ki jo je nosilo osem sfing. Delal je načrt, katera sedla in vodne poti bi bilo treba zapreti, če bi bila res nevarnost, da bi kuga prestopila deželno mejo. Z Dunaja je dobil pisma, ki mu dajejo vse oblasti deželnega glavarja. Dovoljeno mu je, vso deželo nad Anižo zapreti z vojaškimi oddelki. Hendel je določil razne poveljnike, ki naj Slika nam predstavlja angleškega vojaka na afri§kemy bojišču., ki je kljub pokanju granat v njegovi bližini mirno ostal na svojem mestu. Slika je bila posneta zapadno od El Agheila, Libija. NOVICE, jih potrebujete NOVICE, kijtti dobite še sveže NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, kolikor mogoče originalne NOVICE, kisozanimive NOVICE z vsega sveta s svojimi oddelki zapro razne kraje ob deželni meji in naj, če treba, sumljive popotnike, ki prihajajo iz Štajerske, ustavljajo tudi z orožjem. Svojemu sinu Henriku je namenil poveljstvo nad Štajrom, ker tu je bilo treba za slučaj j kuge močne pesti. In Henrik ima močno pest: to je kar sijajno izpričal, v ^ kjer je ugnal roparske Prav za prav ga je Pa , imeti v Štajru zato, daj* loma bolj na varnem; saj l ika, ki je njegov ponos i® gova nada, ljubi bolj, * vse drugo na svetu. | Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamcl Vam in Vašim Otrokom KRANJSKG-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacij v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,^ Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim. zavaruj se pri najbolji'1' steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacij®« ™ bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do C' "1 otroke pa takoi po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate ^ dobe od $250.0(1 do $5.000.00. I K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še njj' ( ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacij'' trudi se in "iristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnile na uradnike in uradnice krajevnih društev | K. S. K. Jedno'e, ali na na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE I bi morala biti v vsaki slovenski hiši JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE * "Da," je zamišljeno rekla. "Spominjam se pušic. Ko sem bila še čisto majhna, je razsajala v deželi nalezljiva bolezen, če se ne motim, so bile rjave koze. Takrat sem bila tam z očetom in materjo. O, kako so ljudje klicali: 'Za božjo voljo, obrni se od nas, zapusti nas."—obmolknila je in se je malce stresla. "Bilo je strašno, pa lepo," je rekla potem. "Na grešnem svetu ni lepšega, kakor je vera," je z globokim glasom pripomnil pater. "Prosimo Boga za tako vero, ki premaga božjo vsemogočnost. . . . Tudi zadnjič so bili romarji v Vengu. Pravijo, da se je na Laškem zgrudil na cesti neki mož, na katerem so našli kužne bule." Štefana se je počasi pokriža-la, pa se je vendar obenem smehljala. Stara navada je bila v njeni domovini, da se človek pokriža, kadar sliši, da je kdo umrl za kugo. "Morda je pa to samo prazno govorjenje. Hujša, kakor telesna, je dušna kuga in slepota," je rekel menih, "Tudi tukaj pomaga Bog, tu v Štajru, če bomo prav molili in trdno verovali!" To je rekel s premagujočim, čudovitim glasom. Tako govori na leči, k tem glasom mehča srca grešnikov. Pater je odšel. V deviških prsih je mladi deklici močno bilo srce. Lepo, lepo je bilo, kar je povedal — mož božji, ki ga ji je Bog poslal. Poslušala bi ga cele ure. ( Gledala je za njim, ki je s j krepkimi koraki stopal po po-. ti. "Prav moliti, trdno verova-! AMERIŠKA DOMOVINA