Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933/34 Sonata strahov Premijera 21. septembra 1933 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: FR. LIPAH Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne VIDMAR LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: ZAGREB: Kralja Milana 13 Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 DRAMA ŠTEVILKA 4 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 21. septembra 1933 C1. Debevec: Strindberg: „Sonata strahov" Nekje na svetu — kdo ve kje, morda povsod? — ždi zagonetni Starec, imenovan »ravnatelj Hummel«. Pohabljen, zgrbljen in z naježenimi lasmi ždi v svojem stolčku na kolescih, preži in čaka na svoj plen. Demon, vampir, poosebljen greh, lažnik, slepar, prešuštnik in morilec. Ne ve se, kdaj je rojen, ne ve se, kdaj bo umrl — kakor na večno prežanje obsojen pajk čepi pred svojim zidom, razteza svoje lovke, izsesava kri in pije soke svojih žrtev, se greje v solncu in mladini in se tresoč otepa smrti, ki grozi... Neskončno dolgo je življenje ... mnogo ljudi je onesrečil, mnogi so onesrečili njega... Strežaj ga opisuje: »Veliko je in bil je vse... On hoče vladati... Ves dan se vozi okoli v svojem vozičku kakor bog Thor... in si ogleduje hiše, razdira jih, otvarja ceste in gradi nove trge. Pa tudi v hiše udira, splazi se skozi okna, se igra s človeškimi usodami, mori svoje sovražnike in nikdar ničesar ne odpusti... Zdaj pa je kakor konjski tat na trgu za ljudi; ljudi pa krade na najrazličnejše načine... In ni med nebom in zemljo stvari, ki bi se je ta človek bal... In čarati zna prav gotovo tudi, ker uhaja kar skoz zaprta vrata ... Tak je kot sam hudič!...« Grmado grehov ima na duši: potvarjal je imena in listine; kradel blago, denar, ropal ljudi, jih vklepal in poniževal do svojih sužnjev; zlorabljal je dekleta in jih prisilil, da so ga ostav-ljale same, ko se jih je naveličal; udiral je v zakone, spočenjal nezakonske otroke in jih podtikal drugim; in končno je moril in ubijal, da bi se obogatel in da bi ušel pravici... Ta grozni Starec pozna vse ljudi, vse njihove očete in pradede ... njega pa ne pozna nihče zares — zlasti pa ga zanimajo človeške usode... Zakrknjenega grešnika, osamljenega in trudnega od teže grehov, pa tik pred smrtjo zgrabi vest in obidejo ga skomine , po plemenitem delu... Sreča mu je naklonjena: staknil je tistega, ki ga je vse življenje iskal: človeka, ki je bil rojen na nedeljo. 1 In kot čarovnik pričara Starec mlademu Študentu svet, čuden in nepoznan, kakor si ga mladenič v svoji mladostni domišljiji nikoli ne bi nadejal: polkovnika, ki »sploh ni bil polkovnik«; polkovnikovo hčer, ki je njegova hči; nekdanjo svojo zaročenko, ki jo je davno že zapustil; mrtvega konzula, ki mu ničemernost tudi po smrti ne da zagrobnega pokoja ... Razkrije mu prekrasno hišo, na zunaj vso blestečo, na znotraj pa vso trhlo in smrdljivo... Ljudje v tej hiši so lažnivci, tatovi in zločinci... _ Študent pa gleda in posluša... ničesar ne razume: ta dom njegovih hrepenenj — vse to naj bo le greh in laž in stud'? In vse, kar je o njem sanjal in sanjaril — vse naj bo le prevara? Študent je kakor v bajki... Starec pa gre naprej. Rije naprej. Grize naprej. On ve predobro: ta lepi, spoštovani dom je le — pobeljen grob. In vsi ljudje v njem le — strahovi... In med vse te ljudi, med te strahove udere Starec in se povabi v družbo ... Strahovi se zbero... Ura bije v tišino... In Starec terja obračun, otvarja tožbo, razkrinkanje in sodbo... Z mrzlim sarkazmom reže med prikazni: »Pogovarjamo o vremenu, ki ga itak poznamo; vprašujemo, kako vam gre, kar tudi vsi vemo. Molčanje mi je ljubše, ker slišimo vse misli in vidimo preteklost. Molčanje ne more storiti ničesar, kar govorjenje more! Narava sama je ustvarila človeku čut sramu, ki skuša storiti, kar naj ostane skrito! Toda ljudje spolzimo v situacije, ne da bi to hoteli in včasih je nenadoma tu priložnost, ko se najskrivnejše razgali, ko se sleparju strga maska, ko se cigan razkrinka... Vsi, ki sedimo tu, mi vse vemo, kdo smo... in vsi poznate mene, čeprav se delate ko da me ne poznate ... Ura zna biti... Tudi jaz znam biti!« ... V grobno tišino odmevajo udarci ure, po sobi odjekne ostri udarec črnih bergelj... Toda plačilo ne izostane ...in Večnost je pred vrati... Mumija se prebudi iz svojega trdega spanja in vrne srepemu zločincu milo za drago, zob za zob in kri za kri. Ta mumija, bivša njegova ljubica, ga sleče do kosti: kakor je Starec nekoč zadavil konzula, tako se zanka zdaj zadrgne okrog njegovega vratu... Dopolnjeno je! — Bog bodi milosten njegovi duši! Amen.« Vsi se oddahnejo — toda za pravo prebujenje vseh je že prepozno ... Pobeljeni grobovi. — Starec je mrtev, greh pa zastruplja in razkraja dalje. V tem zraku, polnem laži, pregreh in licemerstva, vene, gine in hira Gospodična, mlado, nedolžno, lepo bitje, edino, ki je trpelo in dotrpelo brez svoje lastne krivde. V tem grešnem in strupenem vzdušju mora tudi lepota, če je predobra in slabotna, umreti... 2 Edini, ki se precej, ko vse spregleda, vzpne in upre, je mladi in še nepokvarjeni Študent. Laži ne mara. Resnicoljubnost mu je v krvi. Oče mu je zaradi tega znorel. Četudi ljubi Gospodično — resnice vendarle ne more in noče zatajiti. »Včasih me zgrabi besno poželjenje, da bi izgovoril vse, kar mislim; vem pa, da bi se svet podrl, če bi bili zares odkriti...« Spregledal je vso hišo in njene stanovalce: »Kadar ljudje predolgo molče, se tvorijo mlakuže, ki gnijo in tudi tu v tej hiši je tako! Tu je še dosti gnilega!« In ves drhteč od srda, zgražanja in bolesti ogorčeno besni: »So strupi, ki oči slepe in strupi, ki jih odpirajo: jaz sem obdarjen s temi, zakaj jaz, kar je grdega, ne morem smatrati za lepo in kar je slabega, ne morem vzeti za dobro — ne morem!« V tem gnilem zraku se celo ljubezen sprevrača v žalitve in zasmeh. Dekle umre. študent pa se zagleda in zastrmi v neznane dalje: ... On vidi in občuti jasno: V solnce gledal sem in videl v njem veliko Razodetje: Vsak uživa, kar je storil. Blagor mu, kdor dela dobro. Če zločinstvo si zagrešil, ne pokori se z zločinom. Komur storil si krivico, potolaži ga z dobroto. Brez strahu je, kdor se ni pregrešil. Le brez krivde lepo je življenje.« Z ranjenim srcem se poslovi Študent od mrtvega dekleta. Zapušča ga in odhaja... odhaja — kdo ve kam? Na novo delo in v novo življenje — čeprav so ga grobovi s svojo trohnobo že načeli, čeprav so mu strahovi prvo ljubezen umorili... Študent odhaja — kam? Neznano kam... samo to ve, to čuti, da mora proč od tod, proč iz teh gnilih krajev, proč iz te ječe, iz te mrtvašnice — proč iz tega sveta pregreh, sleparstva in nadlog, v nov svet, v novo življenje, ki bo brez greha in brez krivde ... Iz teme in sovraštva — nasproti luči in ljubezni... Mora, če hoče še živeti... Življenje kliče. Življenje je neizprosno. Mogoče bo dospel? Kdo ve? Gospod nebes mu bodi milosten na težki poti ... 3 C. D.: Iz Strindbergovih pisem o „Sonati strahov" Dragi gospod Schering! Z današnjo pošto odpošljem drugo komorno igro (opus 3), z naslovom »Sonata strahov« (s podnaslovom »Kama - Loka«, ki pa lahko izostane). Strašna je kakor življenje, kadar padejo človeku luskine z oči in vidi »Das Ding an sich«. Delo ima obliko in tudi vsebino. Ima modrost, ki pride šele z leti, ko se je življensko gradivo nabralo in ko se je pojavila sposobnost, da vse to gradivo pregledaš. Tako tke »tkalka sveta« človeške usode. Vsaka rodbina ima svoje skrivnosti, toda ljudje so preošabni, da bi jih priznali, večina njih se baha s svojo namišljeno srečo, v splošnem prikrivajo vsi svojo revščino. Polkovnik v »Sonati strahov« igra svojo lastno komedijo do konca; iluzija (Maja) se je zanj spremenila v resničnost. Mumija se pre* budi najprej, toda drugih ne more več zbuditi... Pri pisanju sem trpel kakor v Kama - Loki (pekel) in roke so mi krvavele (dobesedno). Kar mi moje lastne duše med delom ni pomračilo, to je moja religija (= zveza z onstranstvom), moje upanje na boljše življenje; in moje trdno prepričanje, da živimo v svetu neumnosti in prevar (iluzij), iz katerih se moramo preboriti. Nasprotno, postalo je svetlejše in pisal sem z občutkom: to so moje »Zadnje sonate«... V veliko in novo veselje, v moji velikonočni bolesti mi je bilo, da ste mojo »Sonato strahov« takoj razumeli. Vi ste prvi, ki jo je bral! Jaz sem sam komaj vedel, kaj sem napisal, slutil pa sem nekaj vzvišenega, kar me je pregrozilo... ... Kar se tiče »Sonate strahov«, vprašanja, kakor so vaša, niso na mestu! Discretion, s’il vous plait! Življenje poteka tu v svetu naznačb, kjer govore vsi v poltonih, pritajeno, ker se sramujejo, da so ljudje. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. (Stockholm 27. marca 1907.) (1. aprila 1907) (26. aprila 1907). 4 cAu»n/ii> /lotDt* Iasn/ Parfumerija Uran, Ljubljana RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI Kaj Je lepota, katera osvaja, očara smrtnika od najniž- jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota ]e najkrasnejfia cvetlica, s katero more mati priroda obdariti ženo, katere sveta dolžnost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica ? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegctalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. Za zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mlačno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar taknj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane dtvno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče »dravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegljiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Sonata strahov Komorna igra v treh dejanjih. Spisih Strindberg, prcvel Ciril Debevec. Starec Študent . Dekle Vratarica Mrtvec Polkovnik Mumija . Gospodična Gosposki človek Zaročenka Johansson . . Bengtsson Služkinja . . . Skrbinšek . Debevec . Slavčeva . Rakar jeva . Sancin . Kralj . Marija Vera . Boltarjeva . Jerman . Medvedova . Plut . Potokar . Kukčeva Režiser: Ciril Debevec. Blagajna se odpre ob pol 20. Partar: Sedeži I. vrste . . II. - III. vrste IV.-VI. „ VIL-IX. „ X. - XI. XII. -XIII. „ Din 28- 26-24--22 — 20 — 18-- Zat^ 20. Lože v part “®b«) Din 100 r «ebe) I. r< 100 „ balkon^* •> 70 Dodatni ložni „ 20 ,red« „ 20 °n*ki B 15 Galerija s Konec ob 22. It Sedeži 1. vrste „ II. „ II. III. Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . Din 20’ 16- 14--12 — 10--250 5- D VSTOPNICE s« dobivalo v predprodaji pri gladalilkl bi* #®«mem gledalllCu od 10. do pol 1. in od 3. do S. ure lir »a jt wra{U|)aiia « cenah 1 Predpisana laku xa p*’ RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI 7a7ko /toV' CA&xaiyKo stoV/Cl III Po predstavi v kavarno III III l NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in III zvečer do 1 'h ure zjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč 1.1. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu In življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 In 2276 Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, an-gleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Knjigarna Uilteljske tiskarne v LlublJani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa u'ica 44 i Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v r PEKO čevlju * 30