X List Tečaj LUL i Izhajajo vsak petek 1er stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld 40 kr. Naroínino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. • • Za prinašanje dom po Ljubljani se plača na leto i» ■, '. -, Oglase (instate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr. A / «- * Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic V Ljubljani 4. januvarija 1895. Politiški oddelek. «»................................................................................... Novo leto. Minolo je zopet jedno leto in nastopili smo novo izvrši. Seveda je veliko vprašanje, če bode konservativna stranka mogla kaj doseći nasproti liberalcem in Poljakom. Vsega tega pa ne bilo, da je konservativna stranka pripomogla Taaftejevi volilni reformi do zmage, kar bi bila lahko storila, da porabila tište „državniške modrosti", ni proti prejšnji vladi s katero se je tako z novimi upi. Minolo leto je za nas Slovence bilo kaj rada ponašala. Sedaj se pa že kaže, kam bode taka dr malo veselo, bilo je leto koalicije, leto bratenja neka- žavniška modrost pripeljala. terih narodnih zastopnikov z nemškimi liberalci, največ Splošno pa Slovenci minolo leto nismo dosti dosegli ■ 9 9 jimi sovražniki vere katoliške in narodnosti slovenske. Gimnazija v Kranji se je sicer obnovila, a ne po milosti Posebnih prememb v avstrijski politiki minolo leto ni koalicije a zaradi tega, ker jo je prejšnja vlada že bilo. Volilna reforma, katero si je koalicija postavila, ali bila zagotovila, in ker je zaradi prenapolnjenja ljubljanskih bolje rečeno bila prisiljena postaviti za svojo nalogo, ni gimnazii bilo neizogibno. Sicer pa v narodnem oziru ta storila nobenega koraka dalje, pač pa se vedno bolj ka- gimnazija nima tacega pomena, kakor bi jo slovenske žejo znamenja, da nemški liberalci hočejo davčno in vo- paralelke v Celji, katerih še vedno zastonj pričakujemo. lilno reformo porabiti v to, da kolikor je moč uničijo Če dosežemo slovensko gimnazijo v Celji, je jako dvom nasprotne stranke. Mi smo že omenili, da liberalci z davčno reformo hočejo mnogo manjših davkoplačevalcev ljivo Toliko je pa gotovo, če je ne dosežemo, da bode pripraviti ob zasluga koalirancev. Nasprotno pa moramo naglašati, volilno pravico. Zdi se pa nam vendar da se slovenski poslanci v koaliciji nimajo še najmanjšega treba danes še pristaviti, da število tistih volilcev, ki vsled povoda ponašati s tem, ko bi se zares dosegla slovenska neznatnega znižanja davkov za najnižjodavčno kategorijo gimnazija v Celji. Da to ne bode vspeh koalicijske po zgube volilno pravico, znaša G33.957, poleg teh pa zgube litike, zato imamo dobro pričo ministra Madejskega sa volilno pravico še nekateri drugi, katerim se bode dávek mega, ki je jasno povedal, da se slovenska gimnazija odpisal po dveh drugih določilih davčne novele. Da to že konservativcem malo strah napravlja, pač umevno. Pokopali so Taaftejevo volilno reformo osnuje jedino zaradi tega, ker jo je prejšnja vlada obij bila. Zaradi tega je popolnoma smešno,"če se naši koa liranci skušajo ponašati s to gimnazijo. Dokler ne po zaradi tega, ker so se bali za svoje mandate, a sedaj kažejo, da so kaj druzega znatnega dosegli, niso opravi-jim zguba mandatov preti od druge strani. Če se libe- čili koalicije. Celjsko gimnazijo so pa priboriti dolžni že ralcem njih namen posreći, marsikak konservativec na- zaradi tega, ker so vrgli vlado, o kateri so gotovo vedeli, redi prostor nemškemu liberalcu. Zaradi tega pa hočejo da osnuje paralelke v Celji. konservativci, da se nezavisno od občne volilne reforme Sicer pa imajo slovenski koaliranci minulo leto za določi, da davčna reforma ne vpliva na volilno pravico. znamovati še par drugih blamaž vprašanji o dvoje To bode pač těžko šlo in je tudi malo nesmiselno zičnih napisih na Primorskem in o misijonu v Trstu so sedaj, ko je občna volilna reforma na dnevnem redu. Po- popolnoma pogoreli in se je pokazalo, da je njih vpliv misliti je, da bodo nekatere stranke poleg liberalcev že pri vladi pal že daleč pod ničlo, ker se jih nikdo ne zaradi tega nasprotovale tej konservativni nakani, da se s tem občna volilna reforma ne zavleče. Če toliko vo boji, ko po vsem tem, kar se je že vse zgodilo, pač jim nikdo več resno ne veruje, da bi kedaj sami izstopili iz lilcev zna zgubiti volilno pravico, bodo konservativci koalicije. smi prisiljeni priganjati, da se občna volilna reforma Od vladne strani minolo leto Slovenci nismo ničesa 2 dosegli, kar bi bilo imena vredno, pač pa je naš položaj Politični pregled. koncem leta bil neugodnejši, nego pa ob začetku. Ob Nova okrajna glavarstva. novem letu so slovenski koaliranci bili faktor, od katerih roškein, Tirolskem, Českem, v Dalmaciji in Na Kraniskem, Ko- je bil več. obstanek vlade odvisen, toda sedaj so pa těžko letos kacih deset ali dvaoa)st novih okrajnih glavarstev, osnuje se ker Da so skrbeli, da se je vprašanje o volilni reformi nadaljevalo pa bili še danes silno važen faktor; ker je so sedanja prevelika. Osnova bode stala 200 000 gld., poteoi se pa seveda primerno povišajo vsakoletni državni stroški. grof Hohenwart s svojimi mnogobrojnimi predlogi stvar bolj zaviral, nego podpiral, in sploh konservativna Nemški narodni dijaki V Grradci in v Ljubnem mi neinški dijaki visocih sob proslavljati osemdesetletnico Bismarckovo Že dolgo let se mej nemškimi dijaki na avstrij stranka ni stvari pospeševala, so pa slovenski koaliranci skih vseuciliščih razširja prusofilski duh. Ta duh so nekoliko postali skoro že peto kolo na vozu koalicije tem ob- rnej dijake zanesli profeso ki so se sklicali iz ajha ne- dobji se bode volilna reforma že zavlekla, pri volitvah koliko je pa odsev obČnega mišlj velicega delà avstrijskih bodo pa vlada in liberalci že poskrbeli, da Slovenci zanjo ne bodo več potrebni. Zaradi tega pa Slovenci, kar se Nemcev. Oblastva pa tudi nemškim dijakom ne stopajo tako. strogo kakor drugim, za to se pa že vse upajo. prste Skarda Na starega leta zvečer i e umri v Prag tiče občne avstrijske politike, nič kaj veselo ne stopamo deželni odbornik Skarda v 67 letu Političnega življ se v novo leto, ker ne moremo verjeti, da bi se dalo popraviti v novem letu, kar se je v preteklem zavozilo. Nekoliko veselejši je pogled, kar se tiče našega domaćega delovanja. „Družba sv. Cirila in Metoda" lepo je udeleževal od začetka parlamentarne dobe. Po dunajskih punktacijah je bil topil iz staročeške stranke in osnoval neko svojo skupino v deželnem zboru bila Dekaka srednj napreduje in se ravno sedaj pripravlja, da osnuje slovensko šolo v Velikovci na Koroškem. Ta šola bode zgo-dovinske važnosti. Njena osnova bode veliko delo samo- stranka mej Mlado- in Staročehi. Bil je tudi češki pisatelj ustanovnik češkega pravniškega društva in soustanovnik ce škega deželnega gledališča. Poljska Omladina Poljski listi so o svojem času strašno Pragi pisali proti znanému tajnému društvu „Omladina u v Kmalu bi bili o Črnenji Čeho v prekosili celo nemško pomoči. Pričala bode svetu, kako da vlada zanemarja židovska glasila. Sedaj pa imajo Poljaki sami podobno pravdo slovensko rajo na Koroškem, da vzlic jasnim zako- Seveda o njej nemški in poljski listi toliko ne pišejo. 23 di nitim določilom ne poskrbi za potrebne šole. Slovenci so prisiljeni, da sami začno s snovanjem šol na Koroškem, ker rešitev prošenj za slovenske šole na Koroškem pod jakov tarnopolskega učiteljišča in tarnopolske gimnazije je že osem mesecev v preiskavi zaradi tajnega združevanja, zaradi veleizdaje in zaradi razžalj cesarja. To taj društvo je bilo organizov prav po načinu praške Omladine. Sodnij je terih je osnovo posnela. Jeden dijak, zaprt v višjem nad-stropju, je po noci doli skušal zvezek papirjev spustiti svojemu koalicijsko vlado še počasneje napreduje, nego podprejšnjo. pri preiskavi slučajno dobila jako važne papirje v roke, iz ka Kako malo naklonjena je vlada Slovencem, to smo viděli v Ljubljani. Vse mogoče se je storilo, da se pre- prečijo jedino slovenski ulični napisi, celo deželni odbor se je tovarišu pod sabo Nit se je pretrgala in papirji so pali ravno pred nekega paznika na dvorišče. Mej temi papirji je poklical na pomoč ; dočim pa dosedaj nismo čuli, bil tudi natančen organizacijski načrt tajne družbe bila vlada v kakem městu z meševitim prebival- Češki Nemci baj mislij v deželnem zboru pri raz- stvom storila korak za dvojezične napise, če so sedanji pravi o volilni reformi sprožiti zopet vprašanje o razdelitvi napisi italijanski ali nemški. Upamo pa, da bode v tem oziru zmagala slovenska odločnost. okrájev po narodnostih Seveda dosegli v tem oziru ne bodo Pomenljiv dogodek je pa vsekako shod zaupnih niČesa, većino. kajti brez Cehov je mogoče dobiti dvetretjinsko Podržavljen.e notarjata Koroški poslanec Peitler mož v oživěl Ljubljani ki narodno stranko zopet okrepčal in je bil v državnem zboru predla da se podrž notarjat narodnemu delovanju in naredil konec polovi-čarstvu. Upamo, da se sedaj po vseh slovenskih pokra-jinah začne živahneje gibanje, ker mislimo, da minolo leto je nas pač prepričalo, da se tuje pomoči Slovenci nimamo nadejati, temveč se moramo zanašati moči in na svojo narodno zavest. Dolenjeavstrijski notarski kolegij je sklenil, da se skliče shod odposlancev avstrijskih notarskih zbornic, da sklenejo protest proti temu predlogu. S slovenskega narodnega stališča bi bilo pri sedanjih razmerah se těžko ogreti za ta predlog, ker s tem Kar se se pomanjša število nezavisne narodne inteligence lastne pa tiče gospodarskega stališča, se pa ne ve, ce bi bil dobiček Ce bodemo koplje skrbeli, da se narodna zavest ne po posebno velik pristojbine Notarj imajo tako doloc tarife. Te tarife in tudi potem ostale v veljavi, torej v tem oziru bi prebivahtvo ne imelo nobenega dobicka Davki se pa temveč nadalje razvija, pa se nam ni bati narodne vsled teh dohodkov pač dosti ne ponižali in kdo ve, v kaj bi ta denár baš porabil finančni minister. Sicer je pa tudi pomisliti, da državni uradi navadno potrebujejo več in bolje čanega osebstva, kot zasebni, in zatorej bi tudi kmalu se po moči Tudi smrti, naj nasprotniki še tako napenjajo svoje koalicija nas ne bode uničila, kajti tudi zgradba, kater bodo zgradili, se bode podrla ker bode protinaravna Avstrijski Slovani so že toliko razviti » da se trajno nemško gospodstvo več ne bode dalo uvesti. Zato pa za- in v božjo pomoč stopimo pogumno. kazalo, da bi od podržavlj ne imela. Madjari in Rumuni pac dr kdo kake koristi v lastne moci upajoc pripravljeni za nove boje z uma svetlim mečem, v novo leto. Madjari skušajo sedaj ne- mrdjarske narodnosti s tem uničiti, da njih liste in njih voditelje vedno s sodišcem preganjajo. Da so vselej obsojeni, tem ni dvomiti. Najhuje se godi v tem oziru Rumuuom. o dni bil v Temešvara pred porotnim sodiščem Te urednik ru- munskcga lista „Dreptatea" Branise zaradi hujskanj proti oblastvom in madjarski narodnosti. Sodišce ga je obsodilo v 130 dnij ječe in 1300 gld globe Porotuiki so v vseh slu 3 jih krivdo jednoglasno potrdili. Sodišče je pa popřej že skr-, povećati napravo, katero odsek v sledečem nasvetuje prav belo, da so porotniki bili pristni Madjari. Italija. Dne 27. decembra je umri v Areu Franc II. bivši kralj neapoljski in obeh Sicilij. Svojo vlado je nastopil kot 1859. V vojnah 1. 1859. in 1866. se je odlikoval dobro kazalo, pritegnit tudi vodno silo Save. Tudi proti ostalima projektoma s centralo na parno silo ima odsek svoje pomisleke. Pri teh projektili nasve- zaveznik avstrijski napram Italiji. Se isto leto, ko je nastopil tuje se uporaba električnih tokov, ki imajo vedno isto vlado, moral se je umakniti s prestola. Garibaldi je zasel mer (Gleichstrom). Električne naprave po sistemu isto- mesto Neapelj in kralj Franc se mu je umaknil Po dogodkih v 1866. in 1870., ko so Avstrijci ostavili Benečijo in zdru- Ko- Lombardijo, oziroma je italijanska vojna zasela Eim, žena je bila sedanja Iialija. Od tedaj je živel kralj Franc večinoma v inozemstvu in je v inozemstvu tudi umri. rumpiran Crispi je še vedno ministerski predsednik. On in niegovi tovariši so vse mogoČe storili, da bi shparstvo potlačili Crispiju nasprotna stranka si pa tudi močno prizadeva, da izpodkopala do cela že itak omajana tla Crispiju Čuje se, da se bo slednji to tudi posrećilo, kajti poroča se, da se je počelo očividno gibanje proti Crispiju tudi na dvoru. mernih tokov pa zahtevajo iz razlogov, katerih tukaj ne morem obširneje razkladati da stoje stroji centrale ko-likor je moč v središču onega okoliša, katerega hoćemo Bolgarija. Na Bolgarskem je priredil narod vec demonstracij glede dogodkov na Makedonskem in Arménském. Turčija čuti se vsled teh demonstracij razžaljeno in turski oskrbovati z električnimi toki. Ako prevajamo toke samo po dveh elektrovodih, ne sme biti kraj, katerega hoćemo razsvetljevati, od centrale čez jeden kilometer oddaljen, sicer zgubiva tok preveč svoje napetosti. Izguba toka na njegovi napetosti se da na ta način zmanjšati ali odstraniti, ako vzamemo elektrovode primerno debelejše, to pa podraži v neprimerni meri elektrovodno mrežo. Drugi pripomoček, da se zguba na tokov napetosti zmanjša, obstoji v tem, da bi se tokom, katere proizva sultan je bolgarskemu diplomatiČnemu agentu te demonstracije ocital in zahteval, da bolgarska vlada poskrbi, da se take de- jajo dinamoelektrični stroji, povećala napetost, ali to ima Čez monstracije ne bodo veČ primerjale. Agent pa je to zahtevo odklonil, ceš, da je na Bolgarskem pravica shajanja neomejena in da vlada nima uzroka jo utesniti Razmerje mej Tursko in Bolgarsko je vsled tega postalo jako napeto. — Sobranje je ednoglasno vspreielo načrt zakona, po kaierem se hudo kaznu-jejo vsi napadi in razžaljenja kneza in elanov vladarske rodo- razsvetljavah svoje gotove meje v konstrukciji teh strojev. 400 voltov splošno ne sme prekoračiti nape tost istomernega toka, sicer je prevelika nevarnost, da se stroji v kratkem času pokvarijo. Pri mnogih električnih parno silo osnovana je elektrovodna na vine. Rusija. — Kronanje ruskega carja in carice bo aprila meseca v Moskvi. — Car Nikolaj kaže se pravičnega Poljakom in katolikom. Na ruskem Poljskem, kjer je bila do- mreža po treh ali celo štirih elektrovodih. Elektrovodna mreža se po tem sistemu ne le sploh bolj podraži, tem-več tudi nastane neugodnost, da je dosti težje vrejevati sedaj raba poljšeine prepovedana, izšlo je pod novim carjem napetost toka v posameznih delih mreže, nego pri sistemu že par ukazov tudi v poljskem jeziku Za spomenik umr- dveh elektrovodov, in se torej pri tem sistemu kaj rado lemu carju je vec Poljakov iz Ruso Poljskega darovalo po 1000 rubljev. Katoliški nadškof Var savski, ki je dne 18. decembra v svojem in v imenu duhovnov svoje nadškofije če-stital carju in njegovemu godu, je dobil za čestitko zahvalo. pripeti, da nekatere svetilnice jako slabo svetijo. Zaradi tega v novejšem času ta sistem več elektrovodov radi opuščajo. Siemens in Schuckert nasvetujeta, da bi se Francija. Dreytuss je s svojim izdajstvom pro- zgradila centrala na Piklovem posestvu za frančiškansko vzrocil nov oster zakon, katerega je te dni sklenila zbornica, cerkvijo. Da je zgradba centrale na tem mestu umestna Stari zakon o izdajstvu in vohunstvu se ozira i in ni prikrojen za slucaje v mirovnem času. Novi zakon gre pa na to, da je vohunstvo in izdajstvo tudi v mirnem času najstrožje kaznovati in sicer s smrtjo ali dosmrtno ječo. na vojni cas ne ^alo bi se nobenemu teh dveh projektov ugovarjati î pac pa moč navesti za oba dosti razlogov, posebno pa Azija. Japonski parlament je sklenil zahtevati od Kitajske v namen, da se sklene mej Japonsko in Kitajsko mir razen nekega ozemlja in odškodnine še: 1.) da Kitajska sklene z Japonsko zvezo, naperjeno zoper evropejske velesile; 2) da bo vsa Kitajska Japoncem pristopna; 3) da Japonska za Siemensovega. Vprašanje je pa, če bi bilo dobro in ugodno centralo na par postaviti v središču mesta. , Odsek zanikava to vprašanje. Že za prvo potrebo bi bilo potreba postaviti parne stroje za najmanj 400 konjskih sil, namrec v reorganizuje kitajsko vojno in brodovje. Koliko je na tem re- tem slučaju, ko bi hoteli poleg parnih strojev rabiti tudi snice, oziroma v koliko se bode pri sklepanji miru na te za- akumulatorje. Pomislimo pa, koliko smrdečega in črnega uhajalo iz dimnika v centrali. Razprostiral se dima čez mesto, posebno v času, ko smo ubogi Ljubljančanje hteve oziralo, je negotovo, pac pa je sedaj znano, da je Ki- t ajska storila vse potrebne korake, da dožene z zmagonosno J aponsko mir. v meglo zakriti, in nam okuževal zrak, da bi bilo joj ! «iSíííríi^&^^fe^i&íí^i^i^ ^^ Najugodnejše je, da se postavi centrala naprave s parno silo, ako se sploh gradi, na kak prostor zunaj mesta, n. pr. na ljubljansko polje blizu Bežigrada ali Vodmata, od kodar bi njenega smradu v mestu ne čutili. Ako pa to storimo. ne moremo tokov vedno v isti meri krožečih MM ! Obrtnija. j »«i Električna razsvetljava v Ljubljáni. To (Dalje.) so bistveni in najvažnejši razlogi privajati na drugi konec mesta, n. pr. do dolenjskega ko iz katerih lodvora ali do klavnice, kajti daljava bi znašala tri ki odsek za danes ne more priporočati nobenega predležečih lometre, na drug način, kakor če postavimo v sredi mesta, projektov za uporabo vodne sile pri Jami, ali odsek je n. pr. v mestni hiši, veliko baterijo akumulatorjev. Proti vendar le tega mnenja, da bode pozneje, ko bode treba akumulator j em pa ima odsek mnogo tehtnih pomislikov. Prvič so jako dragi — taka baterija bi stala po predloženih prorečunih najmanj 500.000 gld. — hitro se obra-bijo in v njih se zgublja veliko električne eneržije ; tuđi so letni stroški za njih ohranitev precej veliki. Poleg vsega tega pa zahtevajo natančnega in rednega nadzorstva. Odsek se je na svojem potovanju prepričal in poleg tega še iz strokovnjaških izjav posnel, da bi bilo za Ljub-ljano najumestneje, narediti centralo za parno silo, pa ne za istomerne, temveč za mer izpreminjajoče toke. Skušnja namreč uči, da sta istomerni in pa mer izpreminjajoči toki glede na svojo uporabljivost za električno razsvetljavo popolnoma jednakoveljavni, da je naprava za svoje mer izpreminjajoče tokove sploh ceneja in da funkcijonirajo te naprave sploh z isto sigurnostjo in zanesljivostjo, kakor katera druga, in konečno, da pri teh napravah nismo ni-kakor vezani na katero si bodi lego centrale. Centrala dunajské „Internationale Elecktricitàtsgesellschaft", ležeča ob periferiji města blizu Rudolfovega mostu, pošilja svoje toke v daljavo 11 kilometrov; oskrbuje razsvetljavo ce-sarskega dvorca, gledišč: Karlthearer, Josefstàdter Theater, Jantschtheater, različnih druzih velicih dvoran itd., in vse to brez vsacega akumulatorja in z vso zanesljivostjo. Ta centrala rabi jednofazne mer izpreminjajoče toke. Podobne razmere nahajamo tudi drugod. Druga dunajska družba: „Elektricitásgesellschaft", ki jo je vre-dila tvrdka Siemens in Halske ter rabi istomerne toke, pa ima tri centrale, in vendar oddaje komaj polovico toliko električne eneržije, kakor prva. • L % Navedeni razlogi so bili električnemu odseku odlo-čilni, da je sestavil po poslanih mu projektih neko kombinacijo, o kateri je prepričan, da bi bila primerna za Ljubljano. Odsek je tega mnenja in trdnega prepričanja, da bi bilo za Ljubljano najugodnejše sledeče: 1. Ob periferije město, bodisi v bližini Bežigrada ali pa bolj proti Udmatu se zgradi električna centrala na parno silo za jednofazne mer preminjajoče toke s parními stroji za 600 konjskih sil, katero napravo bi zado-ščalo za 5500 ostočasno svetečih žarnic s svetlostjo po 16 sveč. 2. V centrali bi se proizvajali električno toki do 2000 voltov napeti, ki se bodo po městu raztekali po elektro vodni mreži, kakeršno nas vet uje tvrdka Ganz & Comp. v projektu. 3. Razdelilna elektrovodna mreža kakor vsa raz- svetljava in oddaja električnih tokov za motorje se uredi po projektu Ganzovem. 4. Stavbě v centrali in naprava parnih kotlov se izvrše mutatis mutandis po náčrtu tvrdke Siemens & Halske. Na podlagi te kombinacije je odsek sestavil proračun za vse električno razsvetljavo v obsegu, kakor bi bil sedaj potreben. (Dalje sledi.) Obrtnijske raznoterosti. Telefon v Zagrebu. V Zagrebu sedaj delajo telefon. Drugi mesec se že izroči prometu. 6ooo delavcev, ki so dosedal dobivali pri državnih železnicah tedeasko ali dnevno plaćo hoče železniška uprava v sporazumljenji s trgovskim mrnisterstvom stalno nastaviti. S tem dobe vse ugoinosti stalno nastavljenih uslužencev. Železniška kolesa iz papirja. Nic manj kakor 12.000 tacih koles slednje leto naredi znana Pulmann-ova to varna v Ameriki Vsi vagoni prvega razreda te tvrdke imajo papirne kolesa. Papir se razreže na okrogle kolobarje, polima in stisne s hidravliônimi stiskalnicami. Na obeh straneh se prideneta jekleni plošči in to se dobro vkupe zbije s klini. Taka kolesa jako gladko teko. Obrabijo se pa tudi ne tako hitro, kakor bi kdo mislii, kajti poprej prevozijo na miljon kilometrov. Po raznih gospodarskih listih se je pred nekaterimi leti mnogo tožilo o škodi, Katero narede po polji golobje. To je bilo dalo povod, da so v Nemčiji premišljevali, da bi se popolnoma prepovedalo imeti golobe. Seveda, predno je vlada prišla pred parlament s tako predlogo, je dala stvar natančno preiskati, posebno ker v mnogih krajih v Nemčiji ravno goloboreja donaša ljudem precejšnje do-hodke. Pruski poljedelski minister je dal stvar obširno preiskavati. Poljedelski učitelj dr. Schleh v Her fordu se je dolgo pečal s to stvarjo. Preiskoval je kaj golobje jedo. Mnogim je preiskal želodec. V 107 golobih je našel 63.292 zrn od plevela, 31.461 zrn od poljskih rastlin. Da bi pa določili, koliko škode v Nemčiji narede golobje, so se v nekaterih okrajih prešteli vsi golobje in potem se je iz tega približno preračunato, koliko golobov bi bilo v vsej Nemčiji. Pokazalo se je, da na vdeet pre-bivalcev pride jeden golob. V vsej Nemčiji pojedo ti golobje na leto kacih 2000 centov žita. To število ni ravno tako veliko, da bi že zaradi tega bilo potrebno kacih posebnih naredeb. Nasprotniki golobov so posebno ugovarjali, da golobje posebno pobirajo vsejano seme, in se je celo zatr-jevalo, da je večkrat potrebno zaradi tega celo v drugič sejati. Natančneja poizvedovanja so pokazala, da zaradi golobov v drugič sejati ni nikdar treba. Sploh golobje nikjer ne pobero toliko vsejanega semena, da bi poznej e pri žetvi to dosti se poznalo. Ta škoda se popolnoma poravna s tem, kar golobje pobero mnogo zrn raznega škodljivega plevela. Po tem je pa pomisliti, da imajo v nekaterih krajih precej dobička od tega, da prodajajo zlasti mladice. Vspeh vse preiskave je bil, da se ne more govoriti o kaki posebni škodi, katero napravljajo golobje, izimši nekatere posamične slučaje. Če se škoda primerja z njih koristjo. je pač jasno, da ni nobenega povoda, da bi se z zakoni omejevala reja golobov. Razmere v Avstriji bodo v tem oziru pač podobne nemškim in zatorej se tudi pri nas ne more govoriti o Pred vsem moramo omeniti, da v Rusiji niso vse posebni škodljivosti golobov, seveda, dokler se njih šte- šole podrejene jedni osredni upravi, to je učnemu mini-vilo kje prekomerno ne pomnoži Vsekako se škoda, ka- sterstvu, kakor je to navada v drugih evropskih državah. tero napravljajo golobje, ne da nikakor primerjati škodo, Rusiji je dvanajst razločenih organov, ki samostalno katero v mnogih k raj i h napravlja raznovrstna divjačina. upravljajo posamične učne zavode. Tako je tudi z žen- ------skimi šolami. Najstarši organ, kateremu je izročena uprava Kmetijske raznoterosti. Sleparije pri uvažanji italijanskega vina. Pokazalo se je, da se za znifrano carino italijanskih vin uvažajo v Avstrijo tudi giška, španjska in francoska vina. Trgovci si znajo pridobiti napacno spričevalo o izvoru Italijanska in avstrijska vlada ste se sporazumeli, da se bode tisto vino pustilo z znižano ceno v Avstrijo, za katero bode kak avstrijski konzul potrdil da je zares italijansko. Pomanšanje prebivalstva na kmetih. živelo je leta 1871. bilo 64 o/0, leta 1875 61 o 581 V o 2 °/0, in 1890. že le 53 % od skupnoga prebivalstva ženskih šol, je omenjena „uprava zavodov carice Marije". Od šol, ki so podrejene tej upravi, omeniti so pred vsem ženske gimnazije. Najprej je N. A. Višnjegradski poskusil vpeljati ženske gimnazije v Rusiji. Prva se je osnovala 1862. Ko so se po desetletnem obstanku te šole pokazale ko-ristne in umestne, je ruska vlada njih upravi postavila Nemčiji na čelo posebnega načelnika, kateremu je leta 1879. dala še jednega pomoćnika. Tega leta se je preosnovala uredba leta 1880 države na kmetih Vidi se torej. da število prebivalstva na kmetih pojema, v mestih pa narašČa. Po kmetih vedno bolj teh zavodov in prikrojila po osnovi t. i. institutov, o ka ter i h govorimo pozneje. Te gimnazije imajo po sedem priniaiijkuje delavskih močij, v mestih brez delà. le pa Poučni zabavni del. mnogo ljudjj razredov, na njih se poučuje veronauk, rusčina in rusko slovstvo, francoščina, nemščina, zgodovina in zemljepis, matematika, prirodopis in fizika, vzgojeslovje, ročna delà, telovadba, lepopis, risanje in petje. Učenke, ki dovrše te o * CP M oj P 3 » o < • P Schutzmarke. r pnrejene od lekarne k „Angelj Varhu" Brady v Kromerižu (Moravsko). C. Te kapljice so vže starozanesljivo čilno zdravstveno sredstvo za želodec in za prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom. oživljivo in krep Cena : 1 stek. 40 kr,, dvojne stek, 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice se pí (4) dobe: v Ljubljani: v lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postoj ni : v lek Er. Beccarich; v Škofji Loki: v lek. Karl Fabiani; v Radov Ijici: v lek. Aleks. Roblek ; v Novemmestu: v lek. J. Močnik v C v lek. J. Blažek Odgovorni urednik: Avgust ťocihar in založba Blasnikovi nasledniki