Skupno investiranje sredstev za izboljšanje blagovnega prometa V sekretariaiu za blaigovnj promet iz-vršnega sveta Hrvaitsike je bilo v zadmjeni času več sestankov z za-stoiprriiki Ijudskih ociborov, lokalrah zbormvc im zadružnih zvez. Na teh sesitamkih se je razpravljalo o akaijskih progratnih za i:zibol.j.šainje bla-govnega prometa. Smoter sasitanikov je bill priiti do emotnega sta.lišča, vskladiti progra-me teh organov, kd se ukvarjajo z vpraša-nji blagovnega prometa, in uporabiti raz- ¦ položljiva sredstva, ki so precej razdrob-ljenn, čiim bolj racionailno. Raouinajo, da botlo za izboljSanje pro-1 meta imeld na Hrvaitskein lcftos na razpo-lago nekaj nad še5t> milijard dio: 1.2 mšli-jaipde iz amorfci.zacijskih skladov, 2,9 miili-ja«le iz skladov podjetij, 1,4 miilijarde iz lokalnTh invcsiticijskih skladov, del sredstev pa bodo zagotovdili jz splošnega investicij-skega sklada. Res je, da ta sredstva niso zadostna, kljub temu pa so pomembiia hn je mogoče z njiiniii veliko naipraviiti, če se pravilno opr^delTJo problemi i.n.dobro pla-aiia. Ka'kor je bilo poudarjeno na omenje-nih sestanikiih, je eden izined po^ojev za to najožje sodelovanje med ljudskLmd odbori, lokailmiiTni zbornicami in zadružnhni orga-mizaciijainii pri koncentraciji sredstev in usmerjanju njihovega trošenjti na najbolj Tažne oibjekte. V prometu s kmebi»jskimii prideliki je ena jzmed najverfih težav poma-n.fkanjc skla-dišpnega prOstora. Sedanja skladiišča zado^-voiljiijejo komaj približno 50 odstotiktnr po-treb. Ta problem je potrebno reševati toli-ko bolj, če upoštevamo ukrepe im investii-ciije za izboJjišaujc kmetiijstva iin povečajije proiKvodnje. SteviilTiJ ljiudski odlbori i.n zadružne or-ganiiizaoi.je računajo z nlagiraditvijo tako imcnovanih sprejemnili skladiišč. Nekateri odbori so laini zgradčli več gprejemnih skla-dišč z rrfalifiio majhniimi sredstri. Tako je naka zadruga v čakovskem okraju »zgra-dila sprejerano skladišče za sadje vn tbI-niaie z zmogljivostjo 15 vagonov in je v ta namen vložila prilbližno tri mjilijonc dd>n. Letos nameravajo v križevakem akraju zgraditi deset, v danivarskem akraju tri sprejemna sldadišča s sikmpno ZDaogliivost-jo 200 vaigonov. V karlovškem okraju bodo zgradili skladiišče s bladifoimi naipravami enake zmogiliivostd (200 vagonov). V tem okrajti bodo tudii zadružne organizacije zgradile sprejemTio skladiišče z nekaj manj-šo zmagljiivostjo. V planiih priipisujejo poseben pomen razen sklad-iščem tudi zagotovitvi prevoz-nih sredstev, v večjih potrošnih središčih, pa tudi razšiniitYi prodajnega omrežja na drobno. V Zagrebu račumajo na pnimer z otvorjtvijo 75 novih prodajniih emot, med njfaii tudi s štiorimi oskrbovailnimi središoi s prcwiajalnanii viseh živilsko kmetifskih proizvodov kakor tudi sedem prodajaln za več živil (mleiko, meso, sadje, vrtniine). Ra-zen teh bodo organizirali tnd,i drve proda-jalni s samopo»trežbo. Na sestaniikih poiudarjajo, da pomeni prec«jšnjo težavo za uTesničenje teh p^lanoT visok deiež lastmit sredstev pri predloJMtvi , proSenj za posojiila. Po velja vnih predpisih lahko podjetja ixlružijo sredstva amortiza-cijskih skladov, ne pa tudi srfdstev za sa-mostojino raapolaganje. Misliijo, da bi taka možnost prispevaJa k temu, da bi se raz-drobljena sredstva koncentrLrala v komum im taiko msnogo bolj smotrno in učinkovi