Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. v _ jam. j Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Celovec, 17. kimavca 1910. Štev. 38. Izjaua. Vsled pisave nasprotnih (nemških in slovenskih) časopisov, da bodo zaradi nesreče, v katero je prišla centralna blagajna nemških hranilnic in posojilnic v Celovcu, izgubile tudi slovenske posojilnice in vsled tega tudi spodaj podpisana, je dolžno naznaniti spodaj podpisano načelništvo, da »Hranilnica in posojilnica v Velikovcu4' ni članica oplenjene nemške centralne kaše v Celovcu temveč »Zadružne Zveze" v Ljubljani, in potemtakem ne morejo trpeti niti »Hranilnica in posojilnica v Velikovcu" niti vlagatelji kake škode. Ako bi pa kdo trosil laži ali hujskal v škodo vlagateljev in posojilnice, naj se takoj naznani podpisanemu načelništvu, da se ga izroči državnemu pravdništvu, in tako dobi zasluženo kazen. Načelstvo »Hranilnice in posojilnice v Velikovcu". J. Čarf. Jožef Dobrovc. VII. austr. katoliški shod. Znano je javnosti, da bi se bil imel vršiti lani avstrijski katoliški shod na Dunaju; bil je že napovedan, pa so ga vsled nesporazumljenja med Slovenci in dunajskimi krščanskimi socialci zopet odpovedali. Zato je bilo zelo umestno in vse hvale vredno, da pripravljalni odbor za letošnji avstrijski katoliški shod ni izbral Dunaja, ampak Inomost. Avstrijska prestolnica, ki bi morala biti zavetišče vseh avstrijskih narodov, zadnje čase ni pokazala Bog ve koliko krščanske pravičnosti nasproti slovanskim narodom. Pripravljalni odbor za VII. avstrijski katoliški shod je vsled tega, da si je letos izbral Inomost, omogočil katoliškim Slovanom udeležbo po svojih zastopnikih. Zdelo se je, kakor da bi slovanski katoliki bili izgubili zaupanje v avstrijske katoliške shode; zato na VIL shod niso šli v velikih masah, ampak so poslali tja samo svoje zastopnike, da s tem pokažejo, da so načeloma za splošne avstrijske katoliške shode. VII. avstrijski katoliški shod pa je dokazal, da je bil tudi v resnici katoliški. Z največjim zadovoljstvom naglašamo, da je pripravljalni odbor naprosil zastopnike raznih avstrijskih narodnosti, da pozdravijo shod vsakteri v svojem jeziku. S tem je hotel odbor javno dokazati, da je shod avstrijskih katolikov, neodvisen od dnevne politike in strankarstvh. S tem pa je tudi popravil, kar se je prej nasproti Slovanom grešilo in je rodil v srcih avstrijskih Slovanov na novo zaupanje do avstrijskih katoliških shodov. Vrli Tirolci so znova dokazali, da je v njih katoliška zavest premočna, da bi jo mogla zatreti narodna prenapetost, ki se kaže v sovraštvu do tujih narodov. Naj bi jim sledili drugi »krščanski" Nemci! Shod je bil dobro obiskan. Zastopani so bili tudi Slovenci, Čehi, Poljaki, Rusini in Lahi. Meščani so v veliki večini okrasili hiše z zastavami v deželnih, cesarskih in papeževih barvah. Shod je otvoril baron Ri cc ab o n a, ki je pozdravil cerkvene in svetne dostojanstvenike, zastopnike vseh stanov ip posebej zastopnike vseh avstrijskih narodnosti, ki se čutijo zveste sinove ene cerkve in ene države. Za predsednika je bil izvoljen grof Galen. Baron dr. Kathrein je v navdušenih besedah pozdravil shod kot deželni glavar. Govoril je tudi sloviti govornik nadškof dr. Teodorovicz iz Lvova, ki je začel govoriti v poljskem jeziku in pozival katolike vseh narodnosti, da se zedinijo. V imenu deželne zveze čeških katolikov je pozdravil shod profesor dr. Kordač iz Prage, ki je pričel v češkem jeziku in se je zahvalil krajnemu odboru, ker je na tem shodu priznal narodno ravnopravnost. V odsekih so govorili dr. F u n d e r o časnikarstvu, dr. Waitz o posvečevanju nedelje in alkoholnem vprašanju, p. Galen o apologetičnih (verskoobrambnih) nalogah katoličanov, Niko-lussi in dr. Uhde o krščanski vzgoji na ljudskih, srednjih in visokih šolah. Na prvem slovesnem zborovanju je v daljšem govoru pozdravil shod briksenski knez in škof dr. Altenweisel, v imenu goriškega nadškofa in slovenskih ter laških katoličanov goriške nadškofije je govoril stolni prošt dr. Faidutti. Shod je pozdravil v slovenskem in nemškem jeziku tudi stolni kanonik ljubljanski, dr. Ignacij Žitnik. Iz njegovega govora podamo cenjenim čitateljem en odlomek: »Zahvalim se krajevnemu odboru in visoko-čislanemu g. predsedniku, ki sta mi dala priliko, da morem kot Slovenec pozdraviti VIL splošni avstrijski katoliški shod v glavnem mestu zgodovinske dežele, v kateri živi stara in močna ljubezen do Boga, cesarja in domovine. Srčno vas pozdravljam v imenu ljubljanskega knezo-škofa, ki je ta čas v Sveti deželi, in v imenu stolnega kapitlja ljubljanskega in vseh dobro mislečih katolikov slovenske in nemške narodnosti, ki bivata v moji ožji domovini kranjski. Mi vsi iskreno želimo, da bi sklepi in navodila tega shoda rodila najlepše in trajne sadove v duševni in gmotni blagor vseh stanov in vseh narodov v naši skupni domovini avstrijski. Mal je po številu naš slovenski narod, toda velik po ljubezni in zvestobi do Boga, cesarja in domovine. V tej ljubezni in zvestobi ga ne prekaša noben avstrijski narod. Od pamtiveka biva na svoji rodni zemlji, katero je skozi stoletja čuval kot svojo drago očetnjavo. Na jugu države je z brati Hrvati stal vedno trdno na straži proti turškim navalom in branil tudi pozneje habsburške dežele v raznih bojih proti vnanjim sovražnikom. Ko pa je naš presvetli vladar podelil ustavo svojim narodom, brani slovenski rod tudi svoje ustavne pravice. Trdno upam, da pride kmalu čas, ko bode tudi slovenski narod ravnopraven člen velike avstrijske družine." Na zborovanju Pijevega društva je govoril dr. K òli d, ki je poročal, da ima društvo 125.000 članov. Krasno je govoril jezuit o. Kolb, znan kot navdušen pospešitelj in zagovornik katoliškega časopisja, ki je rekel: »Katoliški časopis je baklja, ki posveti v temo laži, zmot, hinavščine, ki jo nad nami razgrinja liberalno laži-polno časnikarstvo. Vse žrtve, vsi zavodi, vse šole, ves trud je zaman brez uplivnega katoliškega časopisja. Govorilo je na shodu seveda še mnogo drugih odličnih govornikov. Podlistek. IV. Umetniška razstava za Koroško v Celovcu.' (J o s o R u dl.) Letošnja umetniška razstava v obče ne napravlja ugodnega vtisa in tudi ni izvabila one pozornosti, kakor prejšnje, posebno še kakor prva, katero je vsakdo, ki je le količkaj izobražen, z nestrpnostjo pričakoval. Razstava tudi zares nima nič kaj posebnega na sebi in tudi nič privlačnega in vabljivega. Mislim, da mi bo vsakdo pritrdil, da ni lahko ocenjevati umotvore, slike itd., spoznavati različne struje v umetnosti, posebno v sedanji moderni, ako človek ni veščak na tem polju, ampak k večjemu neroden diletant, kakor piše Ksaver Meško nekje: »Menim, da se pri ogledovanju in ocenjevanju slik godi vsem enako, vsem onim vsaj, ki sami sicer niso slikarji in strokovnjaki, a imajo vendar nekaj duha za umetnost in lepoto. Nekatere slike gledamo kratko ter gremo ravnodušni in mrzli dalje, druge pa se nam dojmijo duše s čudovito silo. In stojimo in gledamo in vendar slika za druge morda nima posebnega čara, niti morda ni posebnega pomena. A nam je tako blizu, tako umevna in tako draga." V šolskem poslopju na Benediktinskem trgu je spravljena umetniška razstava. Razstavljeni prostor je jako nesrečno izbran in tudi notranja dekoracija kaže bolj površno izpeljano delo. Posamezne sobe nimajo nobenih številk in se je težko orientirati, čeravno ima vsaka slika svojo številko. Zastopana so različna dela, oljnate in akva-relne slike, perorisi, portreti in tihožitja, študije, pokrajinske in narodopisne slike, reliefi, štatuete in tako dalje. Oljnate in akvarelne slike prevladujejo. Nič pa ni videti o slikovitih skupinah znanih oseb iz starodavnih časov, v starih nošah slavne koroške zgodovine, nič domačega, nič specifično koroškega. In ravno ta nedostatek je jako značilen. Manjkajo tudi historične slike z visokimi idejami in dramatičnim efektom. Umetnosti ne vidim toliko na tej razstavi, ampak umetnike, ki se boré in napredujejo, ki skušajo nova pota in iščejo novih uspehov. »Moda" nastopi v konkretni obliki. Splošno se sme reči, da je ta razstava prav moderna, nikakor pa ne umetniška, kajti zastopani so bili večinoma moderni neznani secesijonisti, ki ne morejo reflek-tirati na naslov »umetnik". To so oni novodobni umetniki, ki naravo gledajo le skozi prismo svojega hipnega razpoloženja in ki predmetom dodajajo toliko svojega subjektivnega značaja, da nimamo pred seboj nič objektivnega več, ampak le neko v barvah in črtah motno in megleno zavito dušno sliko. V modernih slikah moramo najprej gledati umetnika, prisiliti se moramo v ono dušno stanje, in v oni temperament, s katerim je gledal naravo slikar in tako umetno pripravljeni moremo šele priti do estetičnega užitka. 61 slikarjev in slikaric je razstavilo skupno 170 slik, 19 umetnikov pa 98 skulptur. Razen par že bolj znanih imen, nahajamo tukaj večinoma tuje, neznane umetnike in pa precejšnje število slikarjev-diletantov. Pri ocenjevanju se bodem omejil na samo bolj markantna dela. Pred vsemi se odlikuje ne davno umrli L. Willroider, ki je razstavil pet oljnatih in eno akvarelno sliko. V njegovih slikah vidimo umetnika, ki je dovršen v vsakem oziru. Vsa tehnika je v njegovi oblasti in z lahkoto se igra z barvnimi efekti. Najbolj uspela je slika »Večer v jeseni". Svetli lučni efekti se nevidno spajajo z drugimi barvami v harmonično celoto. Ta lahkota v barvah vpliva tako blagodejno na človeka, da se le težko loči od slike. Wagner Adolfina je razstavila eno sliko iz Dalmacije. Zanimiva je ta slika radi tega, ker vidim, kako hoče Nemec podati slovanski motiv. Toda kakšno razočaranje! Nič slovanskega ni najti na tej sliki, kakor splošno ni enega slovenskega slikarja, ki bi bil zastopan na razstavi. Menda so še nekateri slovenski umetniki na Koroškem, ki bi lahko konkurirali z Nemci. V tem oziru nismo rešili čast slovenske imenitnosti na Koroškem! R e s ch Leop. nam hoče v svojih velikih slikah svojo umetnost v „tempora“-maniri, ki se mu je tudi dobro posrečilo. »Poletje" je izrazita slika. Cerkev v ozadju pove, da je motiv vzet iz celovške okolice. VII. splošni shod avstrijskih katolikov je uspel sijajno; dokaz temu je že grdo psovanje nemškoliberalnih listov, ki jih še posebej jezi, da se je na shodu izvajalo katoliško načelo narodnostne ravnopravnosti. Vedo namreč, da bo nemškemu „Freisinnu“ odklenkalo, kakor hitro se uvede v Avstriji ravnopravnost vseh narodov, ki zdaj straši nemške svobodomiselce samo na papirju. Dal Bog, da bi splošni katoliški shodi v Avstriji pripomogli, da katoliško načelo narodne ravnopravnosti v prid narodom in državi kmalu stopi v veljavo! Koroške novice. „Meminisse juvabit!w pravi Latinec; po našem bi dejali: „Fant, le zapomni si!“ V „Reichspost“ št. 250 berem ravnokar o „ur adn ih zamudah'1 pri nemški centralni kaši, ki so povzročile, da vladajo poleg vseh drugih nesreč v zadružnih registrih c. kr. deželne sodnije v Celovcu prav „kaotične razmere"; to je: popolna zmedenost! Leta 1900. je bila ta „Zveza“ vpisana, a dasi so bili priloženi zapisniki občnega zbora, niso vpisali Weiss-a kot predsednika! Še le koncem avgusta 1910 — torej po dobrih desetih letih — j e c. kr. deželno kot trgovinsko sodišče to zapazilo!! Še le zdaj so Weiss-a, ki je že dolgo črez vse hribe in doline, kot »predsednika" vpisali na podlagi izvolitve, ki je bila pred — desetimi leti! Dalje niso vpisali predsednikovega namestnika; vsled tega ta „Zveza“ ni mogla dati doslej sploh nobenih postavno veljavnih podpisov!! — Lepe razmere to pri celovškem c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču! Čemu jih pribijemo? Zato: Isto c. kr. deželno kot trgovinsko sodišče zna napeti najhujše strune zoper slovenske posojilnice v uprav rekel bi malenkostnih zadevah, če le-te zahtevajo svoje narodne pravice! Če odklanjajo povsem pepo-stavne samonemške vprašalne pole, jim najprej žugajo s kaznijo; ko naša posojilnica ponavlja svojo upravičeno, povsem postavno zahtevo, a jo utemelji samo s par bolj rezkimi, a vendar pravimi besedami, pa mogočna gospoda na c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Celovcu zavihti oblastno svoj „meč pravice" in naloži občutne denarne globe! Tako se je zgodilo, da so morali, odborniki spodnjedravberške posojilnice dve leti zaporedoma seči globoko v žep in šteti primeroma visoko kazen!! — Jasno je iz tega, kako tam gori delijo »pravico". Za nemške kaše se dosti ne brigajo! Pravijo, da črez sedem let vse prav pride; pri celovškem c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču pa še le črez deset let vpisujejo predsednike, ko so ti že davno preko — velike »luže". Za slovenske zavode pa so hitri z — globo, ker pač izvestna gospoda tudi v svetih sodnih dvoranah hoče opravljati posle kake fili-jalke mogočnega nemškega — »Volksrata". „Neue Freie Presse" na potu popravljanja. »Neue Fr. Presse" je objavila sledeč popravek: »Celovec, 5. septembra. Slavno uredništvo! V članku »Poskušnje sanacije klerikalnih podjetij na Koroškem" v večerni izdaji Vašega cenjenega lista z dne 2. t. se pri razpravi o zadevi »Cen- tralne blagajne gospodarskih zadrug na Koroškem" in o tvrdki Palese in Kayser govori o polomu industrijskih podjetij na Koroškem pod-vzetih od slovenskih duhovnikov in se ta polom označuje kot »težko preboljiv udarec za slovenskoklerikalno stranko na Koroškem. Nasproti temu prosim, da sprejmete sledeč popravek: S podjetji tvrdke Palese & Kayser slo- venska duhovščina nima prav nič opraviti. Oba monsignora, Kayser in Weiss, sta nemška duhovnika; prvi celo Nemec iz rajha; monsignor Weiss posebej je še pred nekaj leti govoril v koroškem deželnem zboru nemškonacionalen narodno pretiran govor, ki so mu ga koroški Slovenci hudo zamerili. Centralna blagajna, koje ustanovnik in načelnik je bil monsignor Weiss, je tudi nemško podjetje. Slovenske gospodarske zadruge pripadajo slovenskim gospodarskim zvezam v Ljubljani in Celju. Cela zadeva Centralna blagajna — Palese & Kayser se torej razvija na nemški strani, slovenska stranka v deželi ž njo prav nič nima opraviti. Za objavo teh vrstic v naprej se zahvaljujoč, beležim z vele-spoštovanjem za »Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" načelnik: dr. Brejc. Umrl je v Št. Lenartu pri sedmih studencih vpokojeni župnik č. g. Franc Bergman dne 13. septembra ob 7. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 53. letu svoje dobe. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v četrtek, dne 15. septembra ob pol 10. uri predpoldne. N. v m. p.! Podporno društvo za slovenske dijake koroške ima svoj V. občni zbor v sredo, 21. t. m. ob 4. uri popoldne, v pisarni Družbe sv. Mohorja. Prošnje za podporo naj se dopošljejo do 25. t. m. z naslovom: J. Schei ni gg, c. kr. vladni svetnik, Celovec, Vetrinjsko obmestje 26. Na znanje! Na raznostranska vprašanja odgovarjam, da sem rad pripravljen v soseščini v izobraževalnih društvih ali v kmetijskih podružnicah poročati o poučnem potovanju kranjskih in koroških kmetov v Švico, ki se je vršilo letos od 29. junija do 11. julija. Prosim pa, da se me o tem obvesti vsaj kakih 14 dni poprej v Škocijanu. V. Poljanec. Iz davčne sobe. Neka kmetica iz dobrlo-vaškega davčnega okraja je plačala pred kratkim v davkariji Dobrlavas svoj davek. Ker je bil ta precejvišji kakor prejšnja leta, si je dovolila g. davkarja vprašati, zakaj to. Ta ji pa odgovori: »To je storil Vaš poslanec". Ker je kmetica zna čajna Slovenka, in ker se delajo postave glede zemljiškega davka v državnem zboru in zastopa tam ta okraj g. državni poslanec Fr. Grafenauer, Slovenec, je g. davkar brezdvomno menil tega, ko je rekel: »To je storil Vaš poslanec". Iz tega je razvidno, da uživa naš vrli ljudski zastopnik v državnem zboru velik ugled pri naših političnih nasprotnikih in sicer že tak, da mislijo o njem, da je on tisti, ki davke predpisuje, akoravno zdrava pamet drugače sodi in pravi, da en poslanec, in če je še tako zmožen, proti 515 drugim nikoli, torej tudi ne glede davkov, ne more odločevati. Da so davki letos višji kakor druga leta, temu ni kriv naš Grafenauer, tudi ne drugi slovenski in slovanski poslanci, ampak nemška vlada in nemške s poljaki zvezane stranke, ki imajo dosedaj še večino v državnem zboru in Slovanom nočejo pustiti nobenega sodelovanja pri državni upravi. Ali ni to res, gosp. davčni upravitelj? Ali torej »naš poslanec" povišuje davke? Premislite in drugikrat previdnejši govorite ! Feldkirchen — Trg. »Freie Stimmen" so se zelo hudovale, da se dobivajo z Jesenic v Trg (nemško Feldkirchen) dvojezični vozni listki s krajevnim imenom »Trg". Ker uradni krajevni imenik nima slovenskega imena, sklepajo »Freie Stimmen" iz tega »nasilno poslovenjenje čisto-nemškega krajevnega imena, ki se ne da dovolj ostro obsoditi." Brezmejni ogorčenosti dajo duška z vzklikom: »Trg = Feldkirchen in Karaten ! ! ! Ja, wie weit soli denn der Stumpfsinn in Oester-reich noch getrieben werden?!" To se ravno tako sliši, kakor da bi se norec hudoval nad celim svetom: »Kdaj bodo ljudje pametni!" To je ravno krivično, da v novejših uradnih imenikih izpuščajo stara slovenska krajevna imena. »Freie Stimmen" se naj potrudijo inpo gledajo v »Alpha-betisches Verzeichnis sammtlicher Orte im Her-zogthume Karaten" iz leta 1860 in tam stoji v starem pravopisju: »Feldkirchen — Trg; Kla-genfurt — Celovec". In tega imenika niso izdali ne Slovenci, ne »avstrijski uradi". Gotovi listi se pač hočejo na vsak način blamirati, ker strast slepi ! Lopovstvo »Štajerca". Lažnivi »Štajerc" je pisal, da so pri polomu nemške centralne blagajne prizadete vse slovenske posojilnice in da bodo bržkone izgubile vse svoje denarje. Slovenske posojilnice so poslale »Štajercu" popravke, a »Štajerc" pisem ni sprejel, da bi se tako izognil popravkom in bi ljudi še zanaprej mogel slepiti. Toda to pot bo »Štajercu" slaba predla. Slovenske posojilnice bodo proti »Štajercu" vložile tožbe, da ga občutno poučijo, kdaj se smejo popravki zavračati! Mlad cerkven tat. Na Marijin praznik, dne 8. t. m., opoldne je zajel cerkovnik stolne cerkve v Celovcu mladega fanta, nekega 16 do 17 let starega vajenca, pri vrtanju cerkvene puščice. Fant se je cerkovniku še zoperstavljal. Redar je našel pri njem ponarejen ključ, letev in tri vetrihe. Mladi tat je v družbi z nekim pomočnikom že parkrat prej vlomil v stolni in v župnijski cerkvi, dokler ga ni zasačila roka pravice. Oba sta pri izpraševanju obstala, da sta pokradla že kakih 50 kron. Celovec. (Sestanek slov. orglavcev,) ki se je vršil v pondeljek 5. t. m. v Celovcu, je bil za vse udeležence jako zanimiv in podučljiv. Krivo je bilo najbrže nekoliko zapoznelo obvešče-nje o shodu, da se še več tovarišev orglavcev ni udeležilo sestanka. Sklicatelj, g. Tomaž Holmar iz Gospe Svete, je takoj ob otvoritvi poudarjal, da je sklical ta sestanek v nadomestilo, ker se poučni tečaj za orglavce ni mogel vršiti, ter je pojasnjeval značaj, pomen in cilj poučnih tečajev. Drugi gg. udeleženci so spretno in jasno posegali v debato, ko se je govorilo o povzdigi cerkvenih zborov, o latinskem in cecilijanskem petju, o zbolj- Benediktinec P.Suitbert Lobisser iz Šent-Pavla je zastopan s peterimi slikami, ki kažejo izvrstnega in izšolanega umetnika! Barvna koncepcija, tehnika in podatev, vse kaže izurjenega slikarja. Pri njem presledujejo tihožitje in slike iz svojega bližnjega kraja. »Kmetski dom" v Labudski dolini ima preveč zeleno — kričeče barve. »Izvir" ima pač napačen naslov! Vsakdo bi imenoval sliko »Zimski čas" ali enako! Krasna je snežna barva, ki je fino izpeljana. Gregoritsch Toni je dober portretist, ki edini je razstavil nekaj večjih, vse pozornosti vrednih slik, portretov znanih celovških oseb. »Mesečna noč" slikarja Stagura Albert je preveč enolično in enoglasno, brez vsacega oživljajočega motiva. Ravno tako neverjeten je tudi njegov »Solnčni zahod". Dobro pogodila je Brandi Frida motiv »Iz kuhinje". Pendi Erwin se lahko ponaša s svojimi akvareli. Le žal, da niso iz domačega kraja, ampak iz Dunaja. Ni pa srečen že prej imenovani Gregoritsch Toni v svojih pokrajinskih slikah. »Ribji lov v Cluoggi" in »Na lagunah". Pokrajinske slike pač niso njegova domena. Fino in naravno je »Poletje" Mytteis Viktorja iz Gradca. Ludecke Avg. v sliki »Žanjice" pač ni dosegel tega, kar je hotel izraziti. Preveč barve, premalo razlike in preslab obris. Karakteristična je »Stara gospa", študija Celovčana Luke Bradaczek. Karikatura slike je še zanimiva in bi zaslužila ocene, tudi bi presegala meje, ki so mu dane. Plastična dela so zastopana. Suj et je minu-cijozen, izvzemši pri Humplik-u. Thurner E. bi lahko ustvaril kaj večjega! Zadostuje, ako vemo, da je bila razstava za koroške razmere še dokaj dobra in raznovrstna, toda manjkalo pa je njej tudi nekaj, kar je občutil gotovo marsikdo, ki jo je obiskal. Nič »koroškega" nismo našli, premalo »individualnosti". Za secesijoniste pa velja izrek nemškega kritika pl. Kralik-a: ,,Secesijonisti so meni zračni virtuozi" in »barvni simfoniki", secesija (skrajna in prenapeta namreč) simbolistični jdealizem oblik!" Umetnost prava pride iz ljudstva! Zato naj gre zopet med ljudstvo. Le ljudska umetnost bi imela trajno vrednost in nobena druga! Slikarji bodo morali iskati snovi zopet med ljudstvom in ne v svoji bujni, včasih docela zmedeni fantaziji. Taka umetnost bo zanimala ljudstvo in ljudstvo se bo zanimalo za umetnost. Tipičen dokaz za to je, kar piše nemški kritik Stahr o svojem potovanju po Laškem : ko se je sprehajal po »Signoriji" v Florenciji: »Zakaj mi na tem mestu tako silno drhti moje srce, da mi solze radosti in veselja stopajo v oči? To je pogled na umetnost, ki je sredi ljudstva, pod milim nebom, dočim pa najdemo našo umetnost samo v zaduhlih sobah muzejev, polnih s hlapovi nasičenega zraha. Tedaj mi je bilo, kakor da bi videl odsev starih grških časov, starega helenskega življenja." Nič drugače, občutil sem tudi, ko sem leta 1907. stal na teh častitljivih starodavnih prostorih. Kam bi nas privedla sedanja umetnost? Kakšna je njena bodočnost? V najboljšem slučaju bomo imeli umetnost za časnike, zgodovino, knjižnice in koncerte, za naše občinstvo, ki ljubi premiere, za klube in razstave, ne pa umetnosti za narod, življenje, državo in kulturo, pa razum in dušo! Nikdar pa ne smemo pripustiti, da inficira taka umetnost življenje našega ljudstva! Prihodnja celovška razstava naj pa pokaže tudi nekaj slovenskih imen — umetnikov — ki bodo častno rešili slovenski Korotan! Smešnice. K pivovarju pride učen mož in mu reče: »Gospod, če me dobro plačate, vam pa povem, kako zamorete pivo (ol) skuhati brez hmelja in ječmena." — »Pojte se solit," reče pivovar, »to znam davno že sam!" Popotnik: »Jaz bi bil rad sam v vozu." Sprevodnik: »Hočete spati?" Popotnik: »Ne, a vsled britkih izkušenj sovražim vse ljudi in se jih izogibljem kolikor mogoče." Sprevodnik: »Torej, Vi sovražite ljudi, prosim, vstopite tukaj v živinski vagon." Iz šole. Učitelj: »Janko, kaj sem ravno sedaj povedal?" Učenec: »Sedaj ste povedali, da je slikar Rubens z eno samo potezo svojega čopiča spremenil smejoči se obraz otročji v jokajoči." Učitelj: »Prav! Kaj si pa potem svojemu sosedu pošepnil na uho?" Učenec: »Rekel sem samo: To znajo moj oče tudi — s palico." šanju gmotnih razmer itd. Slednjič se je sklenilo, udeležiti se v kolikor mogoče lepem številu v prihodnjem letu poučnega tečaja v Ljubljani, ter prositi tudi kn. šk. ordinarij at, da bo šel udeležencem tozadevno na roko. Sklenilo se je tudi prirediti še več takih ne le zanimivih ampak tudi potrebnih sestankov. Sestanka se je udeležil tudi dr. Cukala, ki je obljubil tolmačiti njih želje vlč. duhovščini. — Gospodje orglavci vedno bolj uvi-devajo, da je organizacija tudi za nje potrebna; zato pa: orglavci skupaj! Yelikovec. (Razkrinkani.) Lutrovske „Freie Stimmen“ z dne 10. t. m. se zaletavajo v našo »Hranilnico in posojilnico" s satansko zlobnostjo. Pišejo o runu na posojilnico v zadnjih uradnih dneh. Izjaviti moramo, da do sedaj o kakem runu še nismo skoraj nič čutili. Bili so sicer nekateri vlagatelji zbegani po lažnivih hujskačih, toda skoro vsi so se dali prepričati o resnici in odpovedi tudi že začeli preklicavati. Ker morajo nasprotniki vendar priznati, da naša posojilnica ni v nobeni zvezi z nemško »Central-kasse“ v Celovcu in zaradi tega ne more trpeti nobene škode, pa so iztuhtali drugo hudobijo. Trdijo namreč, na naša in druge enake posojilnice niso pod vladnim nadzorstvom in radi tega ne morejo imeti pri pametnih ljudeh nobenega zaupanja. Torej če ne morejo na en način škodovati vlagateljem, pa hočejo doseči to po drugi poti. Komu škodujete s tem? V prvi vrsti vlagateljem! Kajti posojilnice niso dolžne izplačati vlagateljem v tistem mesecu, ko se dvigne denar, nobenih obresti. Gola laž je, da bi naša posojilnica najradovoljnejše in najlahkomišljenejše dovoljevala posojila takim, ki pri nemških posojilnicah radi nezadostnega varstva ne dobijo denarja. Pač pa nam marsikateri more potrditi ravno nasprotno. Laž je tudi, da dovoljujemo posojila na posestva do popolne cenilne vrednosti in še črez. Resnica je, da načeloma ne dovojujemo posojil, ki bi presegala dve tretjini cenilne vrednosti. Tudi trdi omenjeni list, da je radi tega že veliko slovenskih posojilnic šlo rakom žvižgat. Zopet gorostasna laž. Katere pa? Ravno tako je zlagano, da slovenske posojilnice posestva kupujejo za dvojno in trojno ceno. O tem, da bi bil govoril dvorni svetnik Ploj, da se mora v Velikovcu vsaka hiša kupiti, naj stane kar hoče, nam ni ničesar znanega in ga nihče v to ni pooblastil. Da bi se mi za denar ne brigali, ker ni naš, četudi „gre fletati", je ravno tako hudobna trditev! Mnogoštevilne priče moremo imenovati, proti katerim se izražamo pri vsaki priliki: »Denar ni naš, mi moramo varno ravnati ž njim!" Če je č. g. monsgr. V. Podgorc imel opraviti na Dunaju, kje je s tem dokazano, da bi naša posojilnica bila v kaki zvezi s celovško »Centralkasse"? To je pač le mogoče v praznih nemškonacionalnih bučah, ki so se najedle repe. Slovenci, tu vidite, da v članku lutrovskih »štimc" kar mrgoli laži! Nam je prav! Slovenci in tudi pošteni Nemci morajo v tem slučaju še bolj spoznati nemškonacionalne lažnive hujskače. »Laž ima kratke noge." tega pač ljudje te baže še vedno ne vedo. Dopisnika prostih štimc javno poživljamo, da nam za svoje trditve navede imena in dokaze, kajti s splošnim sumničenjem se nikdar ne bomo zadovoljili! Torej, gospod dopisnik, lovorov venec si lahko zaslužite, le hitro na delo! Kar se tiče očitanja, da ni naša posojilnica pod vladnim nadzorstvom, pa povemo vsem, da ima »Zadružna zveza" v Ljubljani, katere članica je naša »Hranilnica in posojilnica", od vlade potrjene revizorje, ki postavno izvršujejo revizije. Več o tem se je povedalo na zadnjem poučnem shodu v sredo v »Narodnem domu". Velikovec. (Slovenska trobojnica,) ki je visela v nedeljo, dne 4. t. m., povodom cesarske slavnosti poleg cesarske zastave raz »Narodni dom", ne da pokoja dopisniku prostih štimc. Trdi, da je visela prvokrat v poskušnjo. Mi pa smo zvedeli, da je visela tudi že pred leti. Morebiti še gospoda nasprotnega dopisnika takrat ni bilo tukaj, sicer bi se ne bil zlagal ali pa so postali nemškonacionalni dopisniki lažniki iz navade. Silno prebrisan mora biti gospod dopisnik, da vidi celo v možgane »manjvrednih" Slovencev! Mi smo vedeli, da pametni Velikovčani ne bodo ničesar rekli, saj ti dobro vedo, da so tudi slovenski denarci dobri, in se potem tudi slovenske zastave ne vstrašijo. Kar trdi dopisnik, da si Velikovčani pustijo dopasti tudi slovenski napis na »Narodnem domu", pač s tem-le potrdi, da je večina naših meščanov stokrat bolj modra, kakor pa on. Dopisnik je pač pravi »Mihel"! Mihelnu ni prav, če Nemci kupujejo v »Narodnem domu" meso; g. dopisnik, ali bi vam pa bilo prav, ako bi Slovenci kupovali v Velikovcu samo pri tistih trgovcih, ki imajo slovenske napise? K sklepu piše »Mihel": »Da, Nemci vzdržujejo tu otroški vrtec in marsikaj drugega, pa tudi nemški »Narodni dom", ter konča: »Schlaf, Michel, schlaf, du bist und bleibst . . .“ Kaj pa, če bi mi to malo obrnili in rekli: Da, Slovenci vzdržujejo tu »Hranilnico in posojilnico" in marsikaj drugega, pa tudi slovenske trgovine nemških trgovcev. »Mihel-dopisnik", pojdi raje spat k nemškemu Mihelnu, ki ga zaman kličeš iz spanja! Malo manj jokanja, pa več spanja ne bo škodilo! Velikovec. (Poročilo o zadnji reviziji) »Hranilnice in posojilnice" v Velikovcu po ljubljanski »Zadružni Zvezi". Napadalcu v »Fr. Stimmen", drugim pa v pouk objavljamo tukaj rešitev zadnje revizije, ki jo je izvršil od dne 11. do 13. maja 1910 gosp. Lj. SchOff, od vlade potrjeni revizor »Zadružne Zveze" v Ljubljani in se glasi: »V splošnem poročam sledeče: Zadruga je ena izmed najstarejših koroških posojilnic in je nastopila letos svoje 20. upravno leto. Iz njenega računskega zaključka za 1. 1909 je pa razvidno, da si je v teh dolgih letih pridobila tudi primeren ugled in neomejeno zaupanje v svojem velikem okolišu, kar dokazuje pred vsem prvi milijon prometa. V čast vsem činiteljem zadruge je pa tudi priznati, da je z ozirom na notranje poslovanje gotovo najvzor-nejša posojilnica na Koroškem, pa tudi izmed prvih na Slovenskem sploh." Potem sledijo nekatere podrobnosti. Dopisniku »Freie Stimmen" smo hvaležni, da nas je prisilil, to poročilo objaviti, ker bo to gotovo novo priporočilo za našo posojilnico. Hvala lepa za sotrud. Jurij Carf, načelnik. Jožef Dobrovc, odbornik. Žitaravas. (Slov. Straža.) V nedeljo, dne 4. t. m., smo ustanovili tudi pri nas podružnico »Slovenske Straže", h kateri je pristopilo takoj 55 članov in sicer 32 rednih in 23 podpornih. Na zborovanju, katerega se je udeležilo krog pol-drugisto ljudi, govorila sta vlč. g. župnik W e i s in tajnik S. K. S. Z. g. Vajncerl, in sicer prvi o novejših dogodkih, kakor o koleri in o celovškem polomu pri nemških hranilnicah, o »Siid-marki" itd. Drugi govornik je govoril o samopomoči po slovenskih društvih kakor sta »Slov. »Straža" in »Slov. kršč. soc. zveza", koje sad uživamo že danes, ker smo se zbrali v prostorih, katere je ustvarila naša organizacija. Pa tudi za zabavo je bilo preskrbljeno: 14 fantov je nam prav dovršeno uprizorilo šaloigro »Za letovišče", ki je povzročila obilo smeha. Neizbrisan pa nam ostane spomin na pevce iz Železne Kaple, katerih nas je posetilo 12 pod veščim vodstvom pevovodje g. Fr. Haderlapa. Ni še zlepa slišala Žitaravas tako lepega in ubranega petja kot ta dan. Lepa hvala Vam, pevci in pevke. —- Naj omenimo še dobrotnike, ki so darpvali ta dan za naš »Društveni" ali »Narodni dom" in sicer: g. A. Grilc, Selo, 5 K; g. A. Bakovnik, Mlinče, 2 K; gdč. Helena Kurat, Žitaravas, 1 K; gospa Helena Urban, Goriče, 1 K; Andrej Rapold, Bela, 2 K; gdč. Marija Nužej v Železni Kapli 2 K. Lepa hvala! Živeli nasledniki! Prevalje. Naši iz slovenske hranilnice iz-bacnjeni »štajercijanci" nameravajo pod pokroviteljstvom slavnoznanega župana Pristova ustanoviti »Občinsko hranilnico". Blagajnik bo menda ljubljenec Poldejev, urednik »Štajerca", ker je ta človek baje najbolj sposoben za tak posel; to je dokazal, ko je imel še čast biti blagajnik social-demokratične organizacije na Spod. Štajerskem. Dela se na to, da bi se uresničile besede »als deutschfortschrittlich bekannten" župana Poldeja: »Pravali ist und muss eine deutsche Hochburg bleiben." Ampak gledalo se bo, da se Poldejeve sanje ne bodo uresničile. Prevalje. (Naša posojilnica.) Zopet in zopet ponavljamo, da je ves denar, naložen v naši posojilnici, popolnoma varen. Sicer pa vemo vsi, odkod izvira ostudna agitacija proti posojilnici, ki je storila že toliko dobrega. Dotični hujskač pač ne more preboleti, da se ga ne mara v odboru posojilnice, in se hoče sedaj maščevati s tem, da razširja o nji razne laži. Dotičniku se gre samo za njegovo lastno osebo, kmečka korist mu je malo mar. Naša posojilnica je kmečka in njen namen je, koristiti in pomagati našemu kmečkemu stanu. In če nočemo v odboru neke brezpomembne osebe, zaradi tega vendar ne bo nevarnosti za posojilnico! Nasprotno! To bo ravno dobro zanjo, ker je dotičnik dokazal že neštetokrat, da mu ni nič mar za koristi našega kmeta. Ž dotičnim »gospodom" bomo obračunali tako, da bo pomnil! Prevaljčani, odprite oči in oglejte si malo natančneje tistega človeka pa boste spoznali kmalu, da govori iz njega edino le užaljeno samoljubje. Vi nasprotniki, pa si zapišite za ušesa: Roke proč od naše posojilnice, ki stoji na trdnejših nogah, kakor vi vsi skupaj ! Sicer pa, naši ljudje, otresite se vendar vsega strahu glede posojilnice, kajti polom pri celovški »centralni kaši" nas briga ravno toliko kakor lanski sneg! Grabštanj. (Izobraževalno društvo.) Česar so se naši nasprotniki najbolj bali, se je uresničilo. Dne 8. t. m. se je ustanovilo Katol. slov. izobraževalno društvo »Skala" za Grabštanj in okolico. Kjer je nevarnost največja, tam je pomoč najpotrebnejša. To narodno potrebo celovške okolice so naši zavedni narodnjaki že davno uvidevali; njih težnje so se začele uresničevati, ko se je pred kratkim ustanovilo izobraževalno društvo v Št. Tomažu. Videli smo, da je tudi pri nas mogoče, kar na drugih krajih že davno imajo. To nam je dalo pogum, da smo sklenili ustanoviti tako društvo tudi v Grabštanj u. Le grožnje nasprotnikav in strah, da ne bi se osmešili s premajhnim številom udeležbe, so povzročili, da smo z ustanovnim shodom čakali do 8. t. m. Da je bil naš strah prazen, pokazalo je ogromno število občinstva, ki je od vseh strani prihitelo poslušat govornika. Strah nas je pustil in je šel v tabor nasprotnikov. Ko nas je č. g. Smodej navduševal za jezikovno, versko, strokovno in narodno izobrazbo, so njegove besede tako učinkovale, da se je že prvi dan oglasilo za društvo 53 članov. To je za tukajšnje razmere nad vse pričakovanje veliko število, ki se bo v enem letu gotovo podvojilo. Društvo bo razpolagalo z bogato knjižnico in prijetnimi prostori v pritličju grabštanjskega župnišča. V vodstvo ali odbor se je izvolilo šest navdušenih mladeničev. Ker so se za društvo v ogromnem številu oglasile narodne mladenke, smo izvolili eno izmed njih v odbor kot knjižničarko. Sredi grab-štanjskega nemčurstva se je dvignilo naše društvo »Skala". Kakor skala trdno stoji in sredi morja odbija dvigajoče se valove, tako naj tudi naše društvo trdno stoji, in odbijali se bodo ob njem napadi sovražnikov. Grabštanj. (Nemčurskim učiteljem v album.) Rajni Palla, bog vsega nemčurskega koroškega učiteljstva, je izustil že dostikrat citirane, jako pomenljive in resnične besede: »Die deutschgewordenen windischen Lehrer sind alle zusammen nichts wert.“ (Nemčurski učitelji vsi skupaj niso nič vredni.) Kakršni učitelji, takšna šola, kakršna šola, takšni otroci. Stariši, zapomnite si torej, da je vam imeniten in izkušen šolnik, ki je koroške šolske razmere poznal najbolj, indirektno rekel: Vaši otroci niso nič vredni, ker zahajajo v nemčurske šole. Besede, ki dajo misliti. Če imate le količkaj zdrave možgane in niste preveč zaslepljeni, se boste tudi o resničnosti izreka deželnega šolskega nadzornika prav lahko prepričali. Podgrad pri Medgorjah. (Poroka, ki je ni bilo.) Zadnjič sem bila v Medgorjah. Veste, gospod urednik, kaj sem zvedela? Pravili so mi: Danes se ženi Malejev sin Hašpi v Voglah in pa Žlebnikova Urši v Zablatah. Ženin je prosil za poroko v nedeljo in obljubil, da bo ista čisto na tihem brez godcev; a podgradski gostilničar si je sam godce oskrbel, da bo bolj »luštno". In res so godli že pred poroko, da je celo še šumeča Drava začela poslušati. Toda: kdor se smeji najbolje, ta se smeji nazadnje. — Zvedela sem, da so medgorski gospod župnik sveti blagoslov opravili in določili: »Poroka bo drugi dan zjutraj ob 6. uri." Ravnali so popolnoma po predpisih. V naši škofiji ima duhovščina ukaz, da ob nedeljah ne sme poročati, ako igra v gostilni godba in se pleše. Kaj takega je seveda svate, najbolj pa gostilničarja hudo razkačilo. — Ko so vse snedli in popili, peljali so se drugi dan v Celovec; kar so pa tam slišali, ne bodo sami radi povedali. — Take poroke pa jaz ne maram. — Moja poroka mora biti v cerkvi, nikakor ne v gostilni, še manj pa z godbo, ki ubija poštenost mladine — in je vzrok ljudske revščine. — Prosila bom svoje zlate stariše: Dovolite mi na dan moje poroke k sv. obhajilu in pripraviti malo pojedino v očetovi hiši, svoj najlepši dan brez plesa in godcev preživeti, potem bom vselej srečna zadosti. — Nikakor pa nočem take poroke, kakor se je vršila 28. m. m. v Medgorjah. — Če sta imela ženin in nevesta neprijetnosi, naj se zahvalita za nje pri gostilničarju in naj se ne jezita na gosp. župnika, ki so izpolnili samo svojo dolžnost. Dekle, ne daleč od Marijine družbe. Borovlje. (Odgovor lažnivemu dopi-sunu.) Čeravno »se še nisem dobro ogrel" v slavnih Borovljah, že imam čast, da se o moji osebi piše kar celo po treh nemških bratovskih listih. Sicer se bom moral polagoma navaditi na take »fortšritlarske" poklone, pa prosil bi vendar g. dopisuna, da bi drugokrat bolj odprl svoja ušesa, da bode resnico poročal, ne pa laži. Kajti podlo laž moram javno imenovati poročevalčevo trditev v štimcah, lutrovski »Bauernzeitungi" in sorodnem »Grazer Tagblattu", da bi bil jaz na zadnjem zborovanju v^ »Delavskem domu" v Podljubelju napadal nemško duhovščino ter jo označil kot nezmožno za večja gospodarska podjetja nasproti slovenski duhovščini, za vzrok pa naj bi bil navedel večjo ljubezen, katero da imajo slovenski duhovniki do svojega ljudstva kot nemški. Vse to označim še enkrat kot grdo, tendenciozno laž. Kajti kot mlademu duhovniku mi še na misel ne pride, javno na shodih soditi o zmožnostih in delovanju vse nemške duhovščine. Pač pa sem izjavil, da moramo ta nesrečni polom vsi krščanski Slovenci obžalovati, ker je prizadel stranko, s katero stojimo glede verskega nazi-ranja na istem stališču, čeravno nas tudi krščanski socialci v narodnem oziru ravno tako prezirajo in nam ravno tako nasprotujejo kot liberalni na-celjni. Končno bi še poudarjal, da jaz nikakor nisem voljan g. poročevalca vprašati, v katerem smislu naj delujem, ampak to mi narekuje iskrena ljubezen do svojega slovenskega naroda. Jan. Katnik, kaplan. Borovlje. Ne vemo, če se bode javnost zanimala za to, da je obhajala naša požarna hramba 25 letnico svojega obstoja. Kaj posebnega nikakor ni bilo, pač pa je zanimivo, da je pri — sodniji visela frankfurtarica; da sta bile pri občini samo — dve, ni čuda, da, že mora tako biti, kajti občinski očetje so ja nemškutarji. Na trgu je pozdravil goste naš župan kot prvi z navdu-ševalnimi besedami, izgovoril je razločno samo „heil“, kar je bil konec njegovega jedrnatega govora. Odkorakali so potem vsi k Justu, kjer se je pred vratmi še oglasil „Pepe“ iz Svetnevasi k besedi, ter povedal sledeče: „Die Delegierten-Ver-sammlung wird erst spàter stattfìnden, weil i die Biiacher hob z Hans vergosn, is sie ober aner holn gongn. Heil! Abtreten,“ in potem smo ga šli pit. Prevalje. (Elektrika.) Nekaj časa sem imamo v Prevaljah in pri Fari električno razsvetljavo, ki je naravnost izvrstna. Zasluga za to umestno in zares napredno napravo gre vrlemu g. trgovcu Fr. Lahovniku. To je naprednost v pravem pomenu besede. Kostanje. (V znamenju „fortschritta“.) Nedostatki, ki se dogajajo v naši občini, presegajo že vse meje. Županstvu manjkajo potrebni pripomočki, da bi moglo skrbeti za krajevni policijski red, kar je priznalo c. kr. okr. glavarstvo v Beljaku samo; zato misli v „naprednem“ taboru stoječa „Jungmannschaft“, da sme svojo mržnjo kazati napram našincem pri vsaki le možni priložnosti. Na piko so vzeli že od nekdaj našega pd. „Neuwirta“, katerega bi „fortšritlarji“ itak že radi videli uničenega ter mu napravljajo škodo, kjer le morejo. Kakor čuki, ki se bojijo belega dne, si zberejo za svoja junaška dela noč. Tako so to storili v noči od zadnje nedelje na ponde-Ijek. Poškodovali so Neuwirtu ograjo pred hišo ter lomili veje z nezrelim sadjem od ob steni rastočih drevesc. Podali so se tudi na keglišče ter tam ukradli kegle ter 7 kroglic. Tudi stoli so jim bili na poti; s seboj jih sicer niso vzeli, a razrezali so jim sedeže. Taka je kultura nem-škutarske „Jungmannschaft“. Gledati moramo, da dobimo mladino v svoj tabor, tako se je že opetovano izrazil vodja nasprotne stranke; no, tako mladino vam prav iz srca privoščimo. Vprašamo pa javno, ali bi se ne dali taki izgredi za-braniti od tistih, kojih naloga je skrbeti za javni red? In te poklicane činitelje, ki niso v stanu storiti svojih dolžnosti, še ščiti c. kr. oblast! Prav koroško! Št. Tomaž. (Otvoritev) hranilnice in posojilnice v Št. Tomažu. Na praznik Male go-spojnice popoldan po blagoslovu je naše izobraž. društvo „Edinost“ napravilo društven shod, na katerem je g. Kralj, tajnik „Zadružne zveze" v Ljubljani imenitno in tako poljudno govoril o namenu in pomenu zadružništva sploh in posebej o koristi hranilnice in posojilnice v sedanjih časih, da je ljudstvo z veliko pozornostjo sledilo njegovim besedam. Gospodu govorniku se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Nato se je otvorila «Hranilnica in posojilnica v Št. Tomažu". Načelnik je nekatere stvari pojasnil in potem so se zapisovali udje. Tudi denarja se je obilno naložilo. Začetek je torej dober. Bog daj, da bi ta hranilnica in posojilnica v Št. Tomažu vedno bila v veliko korist in blagoslov tukajšnjemu ljudstvu! Pliberk. (Frankfurtarice.) Na Malo gospojnico so slavili Pliberčani 40letnico obstoja požarne hrambe, h kateri so povabili tudi vsa sosedna gasilna društva. Da bi se cela prireditev vršila čim najbolj slovesno, so razobesili po celem mestu zastave, okrasili svoje hiše z venci in postavili par slavolokov z napisom: „Gut Heil!" Nič bi ne imeli proti temu, ako bi se cela stvar ne bila vršila v tako strogo nemškem duhu. Mar mislijo pliberški „purgarji“, da stoji Pliberk kje na Pruskem, in da so bili povabljeni gostje sami pristni Nemci iz „rajha“, da so jim v pozdrav razobesili tudi precejšnje število „frankfurtaric“ in so izražali svoje simpatije s hajlanjem? Pa so slabo naleteli; čeprav so po večini vse požarne hrambe v nemčurskih rokah, vendar so se čuli celo med gasilci vzkliki ogorčenja in nezadovoljnosti nad takim izzivanjem! Naravnost smešno se nam zdi to predrzno izzivanje pliberških «velikih Nemcev"; so se mar že preobložili s slovenskim denarjem in so zraven tudi pozabili da so odvisni od okoliških Slovencev! Dobro si bomo zapomnili tiste germanske hiše in bomo hodili raje v take gostilne in prodajalne, ki vsaj na zunaj ne kažejo svojega sovraštva do Slovencev! Pa še nekaj; opazili smo, da so se vsipali iz oken «Narodnega doma" na spodaj idoče «fajerberkarje" šopki, nakar so isti kot v zasmeh odgovorili s hajlanjem. Mislimo, da ni na čast «Narodnemu domu", če pomaga povzdigovati nemčursko slavnost! Yrba ob jezeru. (Dar.) Povodom ogledovanja rešilnega orodja 5. t. m. so darovali rešilnemu oddelku čč. gg. župniki Singer 50 K, Nagi 20 K, Dragasnik 20 K in Fritz 20 K, za kar se jim na tem mestu najprisrčneje zahvaljuje. Za rešilni oddelek A. Morak, načelnik. Blače. (Sedem krav) v vrednosti 1400 K, 5 Zelano vih in 2 Pušče ve, se je zgubilo na planini pod Ojsternikom. Iskali so jih že 14 dni. Kdor bi jih videl, naj to naznani kmetu Juriju Pihler, p. d. Zelanu v Blačah. Št. Štefan na Žili. (Hujskači!) V Borljah in v Blačah raznašajo nekateri hujskači nesramno laž, da je naša posojilnica v zvezi z nemško centralo v Celovcu, iz katere da je odnesel neki nemški duhovnik 2 milijona kron; in celo to bu-dalost trosijo med ljudi, češ, da so naš gospod župnik z več tisočaki popihali v sveto deželo. In res so se dali nekateri zapeljati ter so dvignili denar. Dotične hujskače, katerim smo že na sledu, bomo brez milosti izročili roki pravice. Ob enem izjavljamo, da naša posojilnica in vse slovenske ziljske posojilnice niso v nobeni zvezi z Nemci, temveč so včlanjene pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Blače. (Razne novice.) Brizgalnice na bencin-motor najbrž ne bodemo kupili, ker stane 8000 kron in se nekateri posestniki bojijo stroškov. — V pondeljek, dne 5. septebra smo imeli živinski semenj. Letos ni bil dobro obiskan. Prignali so okoli 80 konjev in kobil, in krog 50 žrebet. Prodana so bila skoraj vsa žrebeta in tudi precej kobil. Neko letno žrebe je bilo prodano za 1000 kron. Glede konjereje se Zilani lahko ponašamo. Tretjega oktotfra bode konjski semenj na Čajni. — Na Malo gospojnico je obhajalo tukajšnje gasilno društvo 251etnico svojega postanka. Prišlo je precej ljudi, ker je na ta dan cerkveni shod v Grabnu. Največ gasilcev je bilo iz Šmohorja. Kaj druzega je vse v redu, samo naj bi se v prihodnje veselice s plesi ne vršile ob Marijinih praznikih, drugače romarjev ne bomo privabili, ampak odganjali. Tudi se gasilcem jemlje priložnost, udeležiti se božje službe. Zilska dolina. (Naši pridelki.) Ker so polja in vrtovi v spomladi tako lepo kazala, smo pričakovali dobro letino, toda naši upi se najbrž ne bodo uresničili. Glavni pridelki pri nas so turščica ali sirk in krompir ali podzemeljske hruške. Turščica je lepo zastavljena, a nima dovolj toplote, da bi dozorela zlasti v globoki zemlji; pa tudi podjed ji precej nagaja. Istotako pogreša sadje toplote. Vročine ni več pričakovati, ker imamo že popolnoma jesensko vreme. Saj imamo po jutrih samo 4 ali 5 stopinj toplote, in na gorskih vrhovih, posebno na Ojsterniku, smo že opazili sneg. Tudi krompirja ne bode veliko, in kar ga bode, bo ves objeden. Kmetice trdijo, da dobijo pod enim korenom od 5 do 25 podjedov; nekatere njive so precej opustošene. Nek stanovalec je imel 15 meric ali škafov krompirja nasajenega in ga je pridelal le 2 merici. Kako bi podjed še le gospodaril, če bi ne bilo deževno leto. ^ Bog daj še nekoliko gorkih dni ! Železna Kapla. (Smrtna žetev.) Zopet je posegla smrtna kosa v našo župnijo in prerezala nit življenja občepriljubljenemu Šležičevemu očetu v Lobniku. Mož se je, kljub svoji visoki starosti, prvi oglasil za moški romarski vlak na Sv. Višaije, a Vsemogočni ga je poklical na druge Sv. Višarje, k sebi v večnost. V četrtek, dne 1.1. m. smo ga spremili k večnemu počitku. Rajni je bil skrben oče in vzgleden gospodar ter dolgoletni naročnik «Mira". Vsled svoje prijaznosti in šaljivosti je bil znan daleč na okrog, in velikanska udeležba ob njegovem pogrebu je pričala, kako priljubljen je bil povsod. V prisrčnih besedah so se domači gospod župnik ob grobu poslovili od rajnega, domač moški zbor pa mu je zapel dve ganljivi žalostinki. Na svidenje — nad zvezdami! Korte. (Kaj je novega?) 27. avgusta me je na Jezerskem vrhu dobila toča, po potu v Korte je bilo belo kakor sneg. Poškodovala je zlasti oves. Povsod je niso čutili enako. Neki jezerski pastir je našel v planini še tretji dan za ped debele kupe; seveda trpi živina. Bojimo se, da bo mokro vreme pokončalo vse žito, kajti pri nas se je žetev še le začela. Sicer pa je nastalo 6. septembra krasno vreme. — Daši smo brali, da se nihče za nas ne briga, se pa mi le brigamo za dogodke po svetu. Imamo 8 «Mirov" (kmetov je koj samo 6). Z romarskima vlakoma je šlo iz Kort 6 moških, 5 žensk. Vrnili so se vsi prav zadovoljni. — Nova bo do 18. septembra naša že tako po stavbi lepa cerkev sv. Križa, namreč cela poslikana. Slikata jo gg. Vipotnik mlajši iz Žalca in Benedikt iz Celovca. G. Goleš pa bo zlatil; naredil je tudi že nov lepši križ s Križanim, ki je glavna podoba velikega oltarja. 18, septembra bo blagoslovljenje. Na angeljsko nedeljo se je pela prvič v Kortah latinska maša («Rosa mystica", Griesbacher op. 124), že tudi 2 črni peti latinski maši smo imeli (Grubarjevo in koralno). Sicer pa se pevci kaj marljivo vadijo v cerkvenem in narodnem petju. Najbolj novo vam bo gotovo, da se naši fantje vadijo že v telovadbi. Mladi slikar je namreč jako navdušen štajerski orel, vnet za telovadbo in petje. Takih bi potrebovali Korošci povsod. Seveda smo tudi naročili «Mladost", pa Terseglavovo «Zlato knjigo" in Podlesnikovo «Mladeniško organizacijo". Korte ni tako zapuščen kraj pri nas, kakor bi kdo menil. Tu hodijo namreč radi skozi na Brezje črez planine (10 ur od Kort) na Tržič. Tudi hribolazci prihajajo na «Storžič" in se pomudijo tu v gostilni. Včasih jo mahne kak popotnik iz Borovelj na Sele ali iz Šmarjete črez Šajdo na Korte k Jezeru v Kranj ali narobe. Tako pot je naredil na pr. znani gospod Beg iz Šmarjete. Radi se spominjamo Tržičanov, ki so bili tu na Veliko gospojnico, se jako ljubeznivo vedli, do polnoči prepevali, drugi dan pa bili pri maši in pomagali peti. Mi smo jim obisk vrnili 10. t. m. med potom na Brezje s šentlipško Marijino družbo in se oglasili pri Ruehu zraven cerkve, kjer so nam dobro in jako ceno postregli. Libeliče. (Razno.) Ponesrečil se je nedavno tega tukajšnji rojak, žel. delavec Janez Smerčnik na Misbekovi žagi na Meži, ko je basal odpadke. Zadel ga je drog pri žagi tako nesrečno, da je bil na prsih hudo poškodovan. Ko so ga peljali v bolnišnico v Slov. Gradec, je potoma izdihnil svojo dušo. Bil je na oklicih in bi se osem dni pozneje imela vršiti poroka. Naj počiva v miru! —• Cerkveni tatovi so se pokazali tudi po naših krajih. V Žvabeku so menda začeli, pri nas pa nadaljevali. Minuli teden so vlomili v našo cerkev in izpraznili nabiralnike. Prebogatega plena pa menda niso mogli odnesti. Pred nekaj časom se je čulo o mnogih tatvinah po sosednjem Štajerskem, ali so tatvine tu v zvezi z onimi, se ne ve. Društveno gibanje. Možica. V nedeljo, 18. septembra, dopoldne ob 11. uri vrši se v gostilni pri «Žagmojstru" ustanovni shod nove «Hranilnice in posojilnice v Možici", na katerem govori zadružni revizor L. Schoff iz Celovca. K obilni udeležbi vabi odbor. Yogrče. V nedeljo, dne 28._ avgusta, se vrši popoldne po blagoslovu pri «Škofu" društveni mesečni shod. Na sporedu sta dva govora. En govornik poroča o zanimivem poučnem potovanju po Švici. K obilni udeležbi vabi odbor. Prevalje. Naše slov. kat. delavsko društvo ima v nedeljo, dne 25. septembra, svoje mesečno zborovanje popoldne po blagoslovu priŠteklu. Na sporedu je poučen govor, pobiranje mesečnih doneskov in tamburanje. Zagrebška tovarna tvrdke Kenbk Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SÌPOVÌn. V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. Tovarniška znamk«. sl zasra V Y 1162,12:'Ul. V. Politične vesti. Shoda nemške svobodomiselne stranke ne bo. Napovedani shod nemških svobodomiselnih političnih strank v Celovcu dne 24. in 25. septembra se ne bo vršil. Nemški liberalci so med seboj popolnoma razprti, le v boju proti Slovanom ali katoličanom so si prijatelji. Vsled raz-pora v lastnih vrstah so nameravani shod — odpovedali. To je za nacionalce strašna blamaža! Celovški nemški nacionalni so se že pripravljali, da sprejmejo slovesno kakor mogoče nemškona-cionalne poslance. Imeli so napravljen že ves načrt. ,,Freie Stimmen" so že naznanile govornike, ki bi bili govorili na shodu. Poslanec Dobernig bi bil govoril o — trializmu. Sicer je itak bolje, da mu ne bo treba govoriti. O trializmu je govoril in pisal že toliko in tolikokrat, da bi težko ujel še kako novo misel. Stare, vedno ene in iste pesmi o jugoslovanski nevarnosti, baje proti Nemcem, so se pa menda naveličali tudi že nemški nacionalci. Veliko zaslug za odpoved shoda si je pridobil poslanec Wolf, ki je s taktiko nemških nacionalcev nasproti sedanji vladi nezadovoljen. Celovški nacionalci imajo vsled te odpovedi hudega političnega mačka. „0 du lieber deutscher Michl“, ali spiš?! Vseslovenska Ljudska Stranka. Osrednji izvrševalni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke je imel včeraj popoldne v Ljubljani sejo. Izvrševalni odbor je soglasno odobril poročilo dr. Šusteršičevo o položaju in izrekel svoje popolno soglasje s postopanjem Slovenskega kluba v zadnjem zasedanju državnega zbora, izrekel mu svoje popolno zaupanje ter mu tudi za bodočnost prepustil glede taktike prosto roko, v trdnem prepričanju, da bodo poslanci Slovenskega kluba odločno in brezobzirno v vsakem slučaju vedeli varovati interese in čast celokupnega slovenstva. Poslanec dr. Korošec je poročal o položaju v štajerskem deželnem zboru in se je poročilo vzelo soglasno naznanje. Dr. Brejc je poročal o položaju na Koroškem ter je pri tem izrecno konštatiral, da pri polomu nemške kršč.-socialne centralne blagajne v Celovcu slovenska stranka ni absolutno nič prizadeta. Z ogorčenjem je zavračal lažnive nasprotne trditve nemških časopisov in z narodno-obrambnega stališča izrekel svoje iskreno obžalovanje, da so se tej lažnivi gonji v strankarski zaslepljenosti pridružili tudi razni slovenski liberalni listi. Razen tega se je osrednji izvrševalni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke pečal tudi z raznimi drugimi tekočimi zadevami. Deželni zbori. Štajerski in koroški deželni zbor sta sklicana na 20. t. m., šleski na 19. t. m., nižjeavstrijski, solnograški in predarelski na 20. t. m., gališki na 22. in zgornjeavstrijski na 28. t. m. Ostali deželni zbori bodo sklicani pozneje. Največja trgovina z oblačilnim blagom ............ v Celovcu. - Zaradi poznejše oddaj e trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Hnton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Književnost. Matica Slovenska javlja, da bodo letošnje njene knjige ravno dotiskane. Dr. B. Vošnjaka knjiga «Napoleonova Ilirija" je že gotova, isto-tako bo kmalu natisnjen prevod zanimivega češkega romana „Jan Marija Plojhar11, ki ga je spisal sloviti češki pisatelj Zeyer. V tisku se nahaja tudi domač zgodovinski roman «Brambovci", ki bo skupno obsegal nad 20 tiskovnih pol in mu je avtor znani slovenski pisatelj dr. Ivan Lah. Nadalje so dotiskane že prve pole «Letopisa" in zato opozarjamo člane in še zlasti poverjenike, naj nemudoma pošljejo članarino, ako hočejo najti svoja imena v imeniku. Pri nevarnosti griže se ista lahko hitro z a b r a n i. Mleku pridaj, namesto vode, obarek „K u f e k e“ in nasledek temu bo dobro urejena prebava in lep razvoj pri otrocih. „Kufeke“ je najboljša hrana, zabrani in odstrani hitro in zanesljivo, kakor nobeno drugo sredstvo, grižo, drisko, črevesni katar .itd. Obvestilo. Koncem avgusta 1910 je izšlo «Dopolnilo civilnopravnim zakonom za leto 1906. do 1910." Urednik dr. Volčič pravi v svojem predgovoru: Po letu 1906., oh katerega koncu je izšel IV. zvezek «Pravnikove zbirke", so se nekateri predpisi dotične snovi premenili, premnogi po odločbah vrhovnih sodišč pojasnili ter so se v rečeni knjigi našli še nekateri moteči tiskovni pogreški. Daši je od vsega natisa knjige preostalo le še malo nad dvesto izvodov, vendar pri naših razmerah ni upati, da se skoro zvedejo, še manj pa, da se more v doglednem času izdati njen drugi natis. Zato sem v soglasju z društvom «Pravnik" uredil dopolnilo, ki naj knjigo z drugimi objavami vred, ki jih je društvo med tem izdalo — (nova odvetniška tarifa, jezikovni zakon za Dalmacijo) — popolni po sedanjem stanju v vseh zgoraj označenih ozirih. Novi kupci «Civilnopravnih zakonov" dobe «Dopolnilo" in med tem izišle omenjene objave vezane v eni knjigi, drugi si jih lahko nabavijo posebej, upam, da vsem nadomeste novo izdajo navedenega IV. zv. zbirke. — Dostavljamo, da je v «Dopolnilu" krog 200 novih določeb vrhovnega sodišča. Dopolnilo se za ceno 1 K 20 vin. dobiva po vseh knjigarnah in pri uredniku, dobi pa je brezplačno, kdor pri uredniku samem na novo naroči «Pravnikove zbirke" IV. zvezek (Civilnopravdne zakone za 8 K), ali V. zvezek (Zemljiškoknjižne zakone za 6 K), ali VI. zvezek (Predpisi o nespornem sodstvu za 7 K); pridejati se mora k tem kupninam samo 6 vin. za poštnino. Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim 'V učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. «Mir" je edino glasilo horošMIi Slovencev. miaòo in cuetoče, zòrauo in ueselo nemore ostati nobeno òekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gos-podinjstuu pri pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porabi Sdii«?!:'' se uaruje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. Hranilne vloge se obrestujejo po S°/o-Izdaja hranilnih znamk. Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno društvo reg. zadr. z omej. por. Državna Centrala nunaj, VI., Theobaldgasse 4. kontrola. Domači hranilniki se oddajajo brezplačno. se morajo opaziti, ako se hoče preprečiti hude bolezni. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče»- je dr. Rose balzam za že-lodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. ^ ^ ^ VARILO ! Vsi deli embalaže ---------: imajo postavno de- ponovano varstveno znanilca GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNER-ja, c. in kr. dvornega dobavitelja, „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. 4PJ Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K l-50 se pošlje mala steklenica, za K 2*80 velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike steklenike, za K 22'—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. Tržne cene v Celovcu 7. kimavca 1910 po uradnem razglasa : Blago 100 kg 80 litro \ (biren) od do K v K ! v K V Pšenica .... 1 20 66 12 60 Kž 17 33 18 — 10 40 Ječmen .... Ajda Oves 16 — 16 50 5 63 Proso — — — — — — Pšeno .... — — 28 57 18 - Tnrščica .... — — 17 60 9 50 Leča Fižola rdeča . . Kepica (krompir) . Deteljno seme . . Seno, sladko . . 6 — 6 50 — — „ kislo . . . 2 50 5 — — Slama .... 3 — 4 40 — Zeinate glave po 100 ko SOV Kepa, ena vreča . Mleko, 1 liter . — 24 — 28 — — Smetana, 1 „ — 60 1 20 — — Maslo (goveje) . 1 3 — 3 20 — — Surovo maslo (pntar), 1 3 — 3 60 — — Slanina (Špeh), povoj., 1 n 2 40 2 60 “ . „ surova, 1 2 — 2 10 i — Svinjska mast . 1 n 2 10 2 20 — — Jajca, 1 par . . Piščeta, 1 „ . . 2 — 2 40 — — Race 4 — 4 60 — — Kopuni, 1 . 30 cm drva, trda, 1 W č . 3 — 3 40 — — 30 „ „ mehka, 1 , 2 70 3 — — — Počrea 100 kilo gramov Živina živevage zaklana 1 "3 od do od do od do .SP 'g v k r o n a h £ £ Konji Biki Voli, pitani . . „ za vožnjo 6 — Junci 2 : Krave .... 220 485 — — — — 28 10 Telice — — — — — — — . Svinje, pitane . . — Praseta, plemena 18 60 — — — — 110 .82 Ovce . . . . . Rojolii, spominjajte se podljubeljsliega ,.Delavskega doma". Loterijske številke 10. sept. 1910: Trst 49 72 43 47 86 Line 8 6 10 18 23 Najnouejši motorji na bencin, izvrstni za kmetijstvo in obrtnike, stabilne ali tudi prevozne, lahko priučljivi in trpežni, od 2—20 PS, ter večje na plin z 10 do 200 PS za mline, žage, opekarne itd. priporoča pod strogim jamstvom, zmerni ceni in ugodnimi pogoji, kot edina slovenska tvrdka Jos. Božič, strojni stavbenik, pošta Grabštanj, Koroško. Opomba. Dopisujem ter pošljem cenik. Naznaniti pa se mi mora, kam naj služi motor in približno s katero konjsko silo. m 1 Vzpjišče za deklice 1 družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu 0 I 0 1 (Internat) čč. šolskih sester v Narodni šoli g 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 Q se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira - se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se začne dne 4. novembra 1.1. Plačila 24 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. •moMOMomoeoi Zahtevajte ..Mir" pa vseh gostilnah ' Naznanilo. Radi sklepanja letnega računa Št.-Jakobska posojilnica v Rožu v mesecu septembru .. ne = uraduje. Načelstuo. Vabilo na redni občni zbor Št. Jakobske posojilnice v Rožu, ki bode na kvaterno nedeljo, dne 25. septembra 1910, ob 3. uri popoldne v „Narodnem domu“ v Šentjakobu v Rožu. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu, razdelitev či- I stega dobička in določilo nagrad. 2. Poročilo o reviziji. 3. Volitev odbora in pregledovalcev računov. 4. Govor in slučajnosti. Načelstvo. Superfosfat mineralno in animalično, najbolj priznano, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilno sredstvo fosforove kisline za usako zemljo. Vsebina strogo zajamčena. Zajamčen najhitrejši nčinek, najboljši uspehi. Za pomladansko obdelouanje neogibno potreben. Dalje amoniakoiie, kaliieue in soli-tarjeue superfosfate odpošiljajo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva. Pisarna: Praga, Prikopi 17. Line 1909: Zlata kolajna ; najvisje odlikovanje. | R.WOLF Filialka Dunaj, Duna], m.. « Premakljivi in nepremakljivi polnopami Jh ZÉÈMlJMim,,,,: vroceparni z 10 Najbolj gospodarsk, ti za m vrste delovanja Vseh izdelkov nad 650.000 PS. Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 450.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta šteu. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. —.. Sskompt in inkasso menic. — JBorzna naročila. 1 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8’— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem knrzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.