SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 9-10
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 24 de marzo - 24. marca 2005
ISCETE KRIZANEGA - OBUJEN JE BIL
RUDI KONCILIJA
Jezus o sebi pravi: ,,Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo ^^ve^, tudi če u^^re"(Jn 11,25). Na križu je Božji Sin po nedolžnem obsojen z ljubeznijo pretrpel smrt za človentvo in tretji dan vstal od mrtvih. Zato smrt ni več taka kot na videz. Ni pokončanje človeka, ampak veličastni vstop v večno življenje. Ljudje smo edina bitja na svetu, ki vemo, da bomo umrli. Zato je normalno, da na to mislimo, ne pa, da bežimo od te resnice. Toda krnčanska misel na smrt je združena z mislijo na srečanje z Bogom iz oči v oči v trenu^tku smrti na vstajenje in večno življenje.
Simbol, ki nas neprestano spominja na to, je kr^ž. Ko se oziramo nanj, nas spominja, da je vse vesolje zaznamovano s križem, da se Kr^žami i^n Vstali dotika vsega stvarstva in vsakega človenkega srca. Vanj upamo, ko nas muči trpljenje, ker lahko tako kot On darujemo trpljenje za druge. Pri tem doživljamo, kako smo do poslednje onemoglosti, do poslednjega diha potrebni dru^g^ni
Tisti, ki tega veličastnega razodetja ne dojemajo, se bojujejo za uzakonitev evtanazije. Neki nvicarski evropski poslanec je vložil v evropski pcrlament zahtevo, da bi uzakonili evtanazijo za vso Evropsko zvezo. Svet katolinkih laikov Avstrije je že javno pozval avstrijske evropske poslance, ncj gloßujej^o proti Devetintridesetletni spreobrnjenki z rakom na pljučih je tri mesece pred smrtjo, ko je iz kompetentnega vira zvedel, da bo umrla, duhovnik dal molitev:
,,Gospod Jezus, ^e deines sprejmem ^z tvojih rok kakmo koli smrt z vsemi njenimi stiskami, mukami in bolečinami.." Priporočil ji je, naj trpljenje daruje Bogu za svojo družino, za sosede in vse, s katerimi je prihajala v stik. Hvaležno je opravljala to molitev in darovala Bogu trpljenje in smrt za druge. Pri zadnjem svetem obhajilu je bila presvetljena z globokim Božjim mirom kot angel.
Nana epopeja
Nekoč je hraber vitez — domobranec iztrgal prav iz ječe Ka-Pe-Es družine, vsem po dobrih delih znane — morda ne zdaj živijo vsaj v povestih.
A Tisti, ki je vstal za nas iz groba, Gospod nan, več nikoli ne umre. Njegov nasprotnik? Duh-Oseba-Zloba. V njegov je grad Gospod uspel prodreti!
In tam je ključ ugrabil; ta verige duha krog nanih dun dotlej je spel. Mar ne prekana zemeljske podvige? Kako smo nanega Boga veseli!
Kako ponosni, da nas je povabil, Slovence, tudi h Križu božjemu! O, da nihče od nas bi ne pozabil Vstajenja: za vsak včeraj, danes, jutri ...
Vladimir Kos
Tilka Močnik
Svododna Slovenija želi vsem sotrudnikom, dobrotnikom, razna nalcem, naročnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v domovini, blagoslovljene in vesele velikonočne praznike!
Nevidni gost
ALOJZ REBULA
Večer je bil kakor drugi tisto pomlad: mrzlikast in punčoben, ne brez cvetja po vrtovih. Samo forzicija je bila razsvetlila gredo pred hino s svojo toplo rumenino.
Nekako mi ni nlo v račun, da se Mihej pod večer z vrvjo v rokah odpravlja nekam po drva.
,,Kaj ti je?" je vpranal.
,,Nič," sem rekla. ,,Samo da ima žena rada moža vsaj zvečer pri sebi, če se je že ves dan potepal."
,,Potepal! Drugič bon nla ti izbirat vino po kleteh ..."
,,Kot da bi moralo gostinče v Emavsu točiti kaj vem kaj."
,,Če ne feničanskega ali hionkega, pa vsaj ponteno judovsko vino," je rekel in nel.
Ostala sem sama. Otroci se ne niso bili vrnili z lekcije v sinagogi. Tudi zadnji gostje, neki Elamiti, namenjeni v Damask so bili odnli.
V kuhinji sem ravno nastavljala na ogenj lonec leče, ko sta prinla onadva. Zaslinala sem vrata in opazila, kako sta čudno vstopila, kot da punčata naprej pred sabo ne nekega tretjega.
Bila sta mlajna monka, nekako enakih let, takole med tridesetim in ntiridesetim. Oba bolj popotninko opravljena, vsak s svojo palico v roki, vidno vznemirjena.
Saj sta bila lahko, kot sem spoznala pozneje.
Pozdravila sta in sedla v sobo za goste, v katero stopin naravnost s ceste. K mizi v kotu sta sedla bolj narazen, kot bi bilo primerno, kot da je med njima neki tretji. Tudi pogovarjanje pri mizi je bilo
malo čudno, kaj vem kako skrivnostno, kot da nova gosta ne govorita sama, ampak je med njima ne nekdo. Seveda sem se tega bolj zavedela pozneje, ko sem v spominu obnavljala obisk. Takrat, ob njunem prihodu, mi je nlo predvsem za postrežbo. Sicer pa skoraj ni gosta, pri katerem ne bi opazila kaj svojevrstnega.
Neznanca sta naročila kruha in vina. Prinesla sem jima oboje. Spet tisti čudni vtis, da nista sama.
Ne da bi kaj dala na tisto, sem se vrnila h kuhanju. Kaj bi mislila na vedenje gostov. Živeli smo v dovolj čudnih časih, v dovolj vznemirljivih dneh, iz mesta so prihajale nemogoče govorice. Rimljani so patruljirali okrog templja, oni galilejski prerok, ki je bil pred dvema dnevoma umrl na križu, naj bi bil izginil iz groba ...
Kuhala sem naprej lečo in tu pa tam ponkilila h gostom, če bi jima bilo treba postreči ne s čim. Bolj poslunala sta kot govorila, se mi je zdelo. Ampak koga, sam sem videla samo njiju?
Nisem pričakovala, da bo njun postanek tako kratek, saj sta bila videti kar zdelana od poti in potrebna počitka. Pa je nenadoma, ves v preplahu, planil k meni eden od njiju z monnjo v roki.
„Zaračunaj! Za tri!"
,,Bila sta v dveh."
,,Naredi, kot sem rekel."
Stopila sem v sobo za njim. Mu je vino tako hitro stopilo v glavo, da je hotel plačati za tri? Njegov tovarin je že stoje zavezoval popotno vrečo. Pa glej, na mizi sem zagledala tri kupe! Mar jih nisem prinesla samo dveh?
,,Tri si prinesla," je rekel oni, ki je
plačeval.
Kako tri, če sta bila v dveh?"
„Naročil sem tri in si ubogala."
,,Potem nisem vedela, kaj delam ..."
,,Saj se tudi midva nisva ..."
,,Kako da se nista?"
,,Ne vidin; kaknna sva?"
Res, videti sta bila, kot da sta imela za sabo nekaj neznanskega, norega, osreču-jočega.
,,Pijana sva!" je rekel.
,,Pa ne od tvojega vina, hči Izraelo-va!" je rekel tovarin pri vreči.
,,Od vstajenja!" je rekel oni z momjo v roki.
,,Kaj je torej bilo?"
Oni, ki je plačeval, je rekel: ,,Tamle smo sedeli v treh, da ven:"
„Vstopila sta dva."
,,Trije smo prinli in trije odhajamo."
,,Kje pa je tretji?"
,,Ta hip je odnel."
,,Kako je odnel, če so vrata zaprta?" sem rekla.
„Mislin, da vstali Gospod potrebuje vrat, da pride in gre?"
,,Gospod?"
,,Kaj pa mislin," je rekel oni drugi, že viseč proti vratom, kot da se mu neznansko mudi. ,,Te dni se dogaja, kar se ni, kar svet stoji."
,,Povejta no! Kam silita?"
,,Si kdaj slinala o Jezusu iz Nazareta?"
,,Kaj ne bi!"
,,Ko je ne živel, je rekel, da bo tretji dan vstal od mrtvih. In to je naredil! Mož beseda. In prejle je bil z nama."
,,Se vama je predstavil: 'Jaz, Jezus'?"
,,Tega ne naredi z besedo. Blagoslovil je kruh, pa je. Po tem sva ga spoznala. Adijo!"
,,Kam pa?"
,,Kam, če ne v Jeruzalem."
,,Nista pravkar prinla od tam?"
,,Kaj za to? Nani prijatelji tam morajo zvedeti, kaj sva doživela!"
,,Kar tako naj bi nla, ko se nista niti odpočila?"
,,Potem, ko si videl Gospoda, niman več nog ampak perutnice."
,,In zdaj ponoči? Takole sama?"
,,Kar je Gospod vstal, bo on z nama. Nismo več sami. Adijo!"
Ostala sem pri vratih in nekaj časa sledila njunim korakom, ko sta bolj tekla kot hodila. Dolgo se je slinalo, kako hitita. Bila je tiha noč.
Mihej se je vrnil z bremenom vej in ga odvrgel pred vrati.
Povedala sem mu, kaj se je zgodilo.
Od začudenja se je spustil vznak na breme.
Nič mu ni bilo težko verjeti.
,,Če je poklical iz groba onega iz Betanije, tistega Lazarja, zakaj ne bi tudi
sebe? Prav je storil! Da bi le bilo kaj iz tega."
,,Le kaj, Mihej?"
,,Nekaj drugačnega," je rekel kakor zagledan v zvezde.
,,Kaj?"
,,Nekaj drugačnega od vsega ... Nekaj popolnoma drugačnega."
,,Pa ne, da bi bilo drugače s človekom? Drugače s hribi in drevjem?"
,,Ja, da bi bilo vse drugače! Da bi se vse prekucnilo! Da bi človek drugače gledal, drugače hodil ..."
Nisem ga razumela, a nisem ga hotela spranevati.
Mihej ni prav tak kot drugi monki. Rado mu gre na slutnje, na ne vem kaj. Ampak tudi mene se je nekako dotaknila noč. Tudi meni gre malce na ne vem kaj.
V temi sem stopila na gredo k forzici-ji, nalomila vejic in jih dala v vazi na mesto, kjer je bil sedel nevidni gost.
Na Koro Pkem se boj nadaljuje
iz življenja v argentini
Predsednik Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS) Jože Wa-kounig je izrazil obžalovanje, ker deželni glavar na avstrijskem Koropkem Joerg Haider ,,že dva dni po konferenci o konsenzu dup upanje, da bi Avstrija po 50 letih le izpolnila določila /.člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) in uresničila razsodbi ustavnega sodipča". Haider je namreč menil, da merilo za ureditev vprapanja dvojezičnih krajevnih napisov niso določila ADP, temveč predvsem vseev-ropske smernice za zapčito manjpin. Kot je v danapnjem sporočilu za javnost zapisal Wakounig, ,,bo NSKS naprej vztrajal, da se spoptuje državna pogodba, tudi če nas skupajo izriniti iz pogovorov".
NSKS je pripravljen za vse reratve, ki so v skladu z ADP in razsodbo avstrijskega ustavnega sodipča, ,,ne bomo pa dopustili, da bi se konferenca o konsenzu končala kot farsa", pe pipe v izjavi za javnost.
Haider je po seji koropke deželne vlade sporočil, da se deželna politika do naslednje okrogle mize med predstavniki slovenske manjpine in dežele Koropke ne bo vključevala v pogajanja ter da bodo repitev morali najti predstavniki Zveze slovenskih or (ZSO), Skupnosti koropkih S in Slovenk (SKS) ter koropkega Heimat-diensta (KHD) in Zveze brambovcev (KAB). NSKS pa naj bi se po Haiderje-vih besedah ,,sam izločil iz igre, po želji pa se lahko pridruži pogovorom".
Kot je pe dejal Haider, se bo deželna politika vključila pele tedaj, če bi pogovori zastali, sicer pa bo le presodila končni rezultat pogovorov. Poleg tega je koropki deželni glavar poudaril, da ne bodo dovolili, ,,da bi kdo pritiskal časovno".
Na Dunaju je po poltretjem letu ponovno potekala konferenca konsenza, ki jo je avstrijski kancler Wolfgang Schuessel sklical prvič 25. aprila 2002, potem ko je avstrijsko ustavno sodipče 13. decembra 2001 razveljavilo do-
ganizacij ovencev
ločilo v avstrijskem zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976, po katerem je bil za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov potreben vsaj 25-odstotni delež manjpinskega prebivalstva. V utemeljitvi razsodbe so ustavni sodniki obenem zapisali, da naj bi za dvojezično topografijo zadostoval že 10-odstotni delež manjpinskega prebivalstva ,,skozi daljpe obdobje".
Razsodba ustavnega sodipče je med deli političnih predstavnikov, zlasti na avstrijskem Koropkem, sprožila ostro nasprotovanje. Tako jo je na primer koropki deželni glavar Haider označil kot ,,preuranjeno pustno palo" in napovedal, da na Koropkem ne bo dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, dokler bom on deželni glavar.
Konferenca konsenza se je na prvem zasedanju po tretjem propadlem poskusu 11. septembra 2002 končala brez konkretnega rezultata in z dogovorom o nadaljevanju pogovorov. Tako naj bi se v prihodnjih tednih nadaljevali pripravljalni pogovori med predstavniki slovenske manjpine ter deželne politike na avstrijskem Koropkem, konferenca pa naj bi se ponovno sepla sredi ali konec aprila. Ob tem naj bi se pripravila operativni koledar s časovnim načrtom in seznam ukrepov, na koncu pa naj bi sledila izjava o poravnavi spora glede uresničevanja določil iz 7. člena ADP, nesporna pa je postavitev manjkajočih dvojezičnih krajevnih napisov v tistih krajih, ki so predvideni v zakonski uredbi iz leta 1977.
Predsedstvo Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS) je v izjavi za javnost kot ,,legitimno dejanje samoobrambe" soglasno podprlo akcijo Samoovadba za dvojezične krajevne napise, s katero želi več kot 30 pripadnikov slovenske manjpine doseči nove razsodbe ustavnega sodipča v korist postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koropkem.
Koropki deželni glavar Joerg Haider
je namreč v torek napovedal, da bo pristojnemu okrajnemu glavarju dal nalog, naj v tej zadevi sproži postopek za odvzem voznipkega dovoljenja. Kot je zapisal NSKS, je prav Haider tisti, ,,ki ogroža javni red zaradi neupoptevanja razsodbe ustavnega sodipča". Obenem NSKS zavrača vse poskuse ,,koropke deželne politike, ki hoče izpolnitev obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe (ADP) narediti odvisno od pristanka" koropkega Hei-matdiensta (KHD) in Zveze brambov-cev (KAB). Predsedstvo NSKS je obenem sklenilo, da bo preučilo možnosti za internacionalizacijo vprapanja. Predsednik koropkih svobodnjakov (FPOe) Martin Strutz pa je v odgovoru očital NSKS, da ni pripravljen za konsenz in da sta predsednik Jože Wakounig ter njegov namestnik Rudi Vouk ,,osebno odgovorna za morebitni propad" konference o konsenzu.
Kot je zapisal NSKS, „izrecno podpira akcijo samoovadbe, katere namen je, da se izpodbijajo kazenske odločbe in da tako pride neupoptevanje določil ADP glede dvojezične topografije na Koropkem pred ustavno sodipče". Pri tem naj bi plo za ,,legi-timno dejanje samoobrambe po 50 letih preziranja manjpinskih pravic in za edino notranjedržavno pravno možnost, da se odpravi protizakonito stanje na Koropkem". Po mnenju NSKS je napoved avstrijskega deželnega glavarja Haiderja, da se udeležencem akcije Samoovadba za dvojezične krajevne napise odvzame voznipko dovoljenje, ,,smepna".
Predsedstvo NSKS je v izjavi za javnost pe sporočilo, da bo ustanovilo posebno delovno skupino pod vodstvom nekdanjega predsednika NSKS Matevža Grilca, ki naj ,,pripravi postopke in primerne politične korake na evropski in mednarodni ravni za primer, da ne bi pripli do konstruktivne repitve v vprapanju dvojezičnih krajevnih napisov".
TONE MIZERIT
Nove pkofije
V Celju je bila seja^ Slovenske pko-fovske konference (SŠK), ki so se je udeležili apostolski nuncij nadpkof Santos Abril y Castello, večina slovenskih pkofov in voditelji pkofijskih svetov. Slednji so predstavili strokovne poglede na ustanovitev novih pkofij na Slovenskem.
Apostolski nuncij je povedal, da Sveti sedež želi, da to vprapanje čim prej privede do želenih rezultatov. Poudaril je, da so nove pkofije pomembne za ohranjanje narodnostne identitete, saj bodo v združeni Evropi meje vse bolj izginjale.
Slovenski pkofje podpirajo ustanovitev pkofij v Cerkvi na Slovenskem. Škofije v Celju, Murski Soboti in Novem mestu pa so omenili kot možne oziroma uresničljive v bližnji prihodnosti.
Razprava o konkretnih predlogih za nove pkofije bo do jeseni potekala v različnih posvetovalnih ustanovah, nato pa bodo pkofje na osnovi zbranih predlogov svoje predloge posredovali Svetemu sedežu, ki je pristojen za ustanavljanje novih pkofij.
Peter Kvaternik pa je kot postu[a-tor za mučence 20. stoletja pri SŠK pkofe seznanil z navodili Kongregaci-je za zadeve svetnikov za poenotenje postopka za razglasitev slovenskih mučencev. Odslej bosta tekla dva paralelna procesa - proces za žrtve komunizma in za žrtve nacizma. Odgovorni so zaslipali že veliko ptevilo prič, v postopek pa je iz vseh treh pkofij vključenih okrog 60 kandidatov
Umrl je pkof Vekoslav Grmič
Po daljpi bolezni je v ponedeljek 21. t. m.v Mariboru, v 82. letu starosti, umrl pkof Vekoslav Grmič. Bil je teolog in filozof, predstavnik katolipke levice.
Škof Grmič se je rodil 4. junija 1923 v Dr^agotincih pri Vidmu ob Ščavnici. Teolopko fakulteto je končal v Ljubljani leta 1951 in tam leta 1961 tudi doktoriral iz teologije ter postal redni profesor na mariborskem oddelku ljubljanske Teolopke fakultete. Leta 1968 je bil posvečen za pkofa in postal pomožni pkof Maksimiljana Držečnika. Po smrti pkofa Držečnika je med letoma 1978 in 1980 kot kapitularni vikar vodil mariborsko pkofijo. Upokojil se je leta 1991.
t
Kot predstavnik katoli-pke levice se je ukvarjal z vprapanji modernega ateizma, dialoga, družbeno angažirane teologije in teologijo osvoboditve. Kot teolog, humanist, filozof in etik se je zavzemal za dialog med Cerkvijo in državo ter sožitje duhovno in nazorsko različno mislečih. Leta 1971 je bil med ustanovitelji revije Znamenje in nato dolga leta njen glavni urednik. V letih 1968 in 1982 je bil tudi predsednik Mohorjeve družbe.
Nastop in zadržanje pkofa Grmiča, ki je v marsičem zagovarjal stalipča režima v težkih dneh slovenske Cerkve, je sejalo zmedo in pe vedno vzbuja polemiko.
za mučence.
Obletnica slovenskih pol na Trža pkem
Slovenska manjpina v Italiji letos obeležuje 60. obletnico obnovitve pol s slovenskim učnim jezikom, do katere je priplo jeseni leta 1945 z odlokom zaveznipkih oblasti na Tržapkem in Goripkem. Ker komunistični režim tega od zahodnjakov ni hotel sprejeti, so poverili zavezniki organizacijo beguncem, predvsem dr. Srečku Baragi. Veliko begunskih profesorjev je tako poučevalo prva leta v Trstu, dokler se niso preselili čez morje.
Ob tej priložnosti bodo 21. maja v Trstu potekale slovesnosti, nad katerimi sta častno pokroviteljstvo prevzela predsednika Slovenije in Italije, Janez Drnovpek in Carlo Azeglio Ciampi.
Slovesnosti bo organizirala mreža pol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Slednja je pred časom imenovala koordinacijski odbor, ki mu predseduje Boris Pangerc. Organizatorji proslave so povabili tudi ministra za polstvo Slovenije in Italije, Milana Zvera in Letizio Moratti.
Proslava ob 60-letnici obnovitve pol s slovenskim učnim jezikom v Italiji bo potekala na pomorski postaji v Trstu.
Ena od značilnosti sedanje vlade (ali bolje sedanjega predsednika) je, da skoraj ne more razvijati svojega dela v miru. Če dogodki sami ne prinesejo spopadov, si jih pa poipče, kot da brez njih vladanje ne bi imelo smisla.
Sedaj je na vrsti Cerkev. Dolg je seznam nasprotnikov, ki jih je že napla ali pa si jih je poiskala ta vlada. Seznamu stalno dodaja nove ali pa se vrača k starim. Sedaj je na vrsti Cerkev. Poročali smo že o zapletu med ministrom za zdravje in vojapkim pko-fom. Ker je minister javno izrazil namen despenaliza-cije splava, je mons. Baseotto nerodno uporabil svetopisemski nasvet, da naj bi mu privezali kamen na vrat in ga vrgli v morje. V katerikoli drugi državi bi verjetno primera pla mimo neo-pažena. V Argentini, kjer so v protigverilski vojni ta način usmrtitve včasih uporabljali, navedba pač ni bila primerna. Vlada pa je nanjo reagirala silno lastno argentinski levici. Slepa je bila na prve pomirjevalne znake s strani Cerkve in zadevo peljala v skrajnost.
Vprapanje diplomacije. Vlada je formalno zahtevala od Vatikana, naj mons. Baseotta odstavijo z njegovega mesta vrhovnega vojapkega kurata. Če bi vse ostalo, tukaj, verjetno ne bi bilo hujpih zapletov. Stvari bi se počasi umirile in se repile po naravnem poteku dogodkov. A Kirchnerju se je mudilo. Podpisal je dekret, s katerim je preklical vladno soglasje s Svetim Sedežem o imenovanju mons. Baseotta. Vatikanski odgovor je bil hiter. Sporočili so, da Cerkev zavrača zahtevo argentinske vlade po zamenjavi pkofa.Tudi reakcija vlade je bila takojpnja. Ker ima vojapki pkof status državnega tajnika in mesečno plačo pet tisoč pesov, mu je Kirchner odvzel oboje in mu dejansko prepovedal vstop v vojapke prostore. Papežev glasnik Joaqu^n Navarro Valls je nato opomnil, da če se prepreči legitimno imenovanemu pkofu, da bi izvrpeval svoje dolžnosti, bi to pomenilo omejevanje verske svobode. V vladi so sicer zavrnili to trditev, a za ta torek je bila že od prej napovedana velikotedenska mapa v vojapki cerkvi Stella Maris, ki se nahaja znotraj vojapkega poslopja. Iz vlade so pomirjevalno sporočili, da ne bodo preprečili, da bi mons. Baseotto imel omenjeno ma po in druge zadevne pobožnosti. A za tem je Cerkev sama mapo odpovedala.
Kdo se je zmotil? Najmanj, kar potrebuje vlada v sedanjem stanju, je odprt konflikt s Cerkvijo. Celotna zadeva bi se lahko repila po mirni poti in opazovalci menijo, da se je Kirchner (kot že tolikokrat) zaletel,
ne da bi predvidel posledice. Verjetno je dobil tudi slabe nasvete iz zunanjega ministrstva čep da je vatikanska diplomacija počasna in reakcije ne bo kmalu, če bo sploh pripla. Verjetno se je tudi zanapal na mnenja, da mons. Baseotto ni ravno priljubljen v tukajpnjem pkofijskem zboru, ker ob njegovem imenovanju (po Duhaldejevem posegu) niso upoptevali mnenja episkopata. Vzroki grobe pomote so bili bistveno trije: 1) plo je za vprapanje splava, ki je ena prednostnih zadev Cerkve; 2) cerkvena hierarhija ne bo nikdar reagirala proti enemu svojih članov, čeprav do njega ne goji večjih simpatij; 3) vatikanska diplomacija je vzor vseh diplomatskih pol po vsem svetu; res je počasna, ker načelo tako narekuje; a je hitra, kadar okolipčine to zahtevajo. Vlada si je tako po nepotrebnem odprla novo fronto, iz katere pe ni vidna najbolj primerna pot.
Gospodarski premiki. Tudi na področju ekonomije je bil teden precej razgiban. Ugotovitev, da je v letu 2004 gospodarstvo zraslo za 9% je bil kot balzam na vladne rane. Povedali so tudi, da je revpčina nazadovala za 4,1%. A to ni velika uteha, ker pe vedno 15 milijonov Argentincev živi v revpčini. Boj proti inflaciji se je preusmeril v dogovore s podjetniki posameznih proizvodnih področij, zlasti na sektorju prehrane. A tukaj nekaj ni v redu. Težko je razumeti vladno reakcijo v zadnjih dneh, tako v primeru petroleja kot mesa, ko je prej leta in leta mirno gledala, kako je cena bazičnim potrebpčinam rasla. Od decembra 2001, ko je bilo konec konvertibilnosti, plače skoraj niso napredovale, vsaj tiste na črno ne, ki predstavljajo (po zadnjih ugotovitvah) polovico zaposlenih. V istem obdobju pa se je olje podražilo za 160%, meso za 136%, mlečni izdelki za 90% ... Kdo ne bi sumil, da je sedanja kampanja proti zvipanju cen le predstava ,,na zunaj" v volilnem letu?
Ko že govorimo o volitvah. Opozicija ne najde skupnega imenovalca, pe-ronisti so vedno bolj razklani. Boj med bivpim predsednikom Duhaldejem in sedanjim buenosairepkim guvernerjem (Felipe Sola) je zapustil podzemeljske rove in stopil na beli dan. Du-haldejeva žena Chiche je guvernerja sramotilno napadla. Odgovor ni bil nič manj oster. Kirchner stoji ob strani, pozorno opazuje in gleda, kako bi kar največ naribaril v kalnem. Uradno je pokopal projekt ,,trans-verzalizma", a dejansko gradi na njem s polno paro. Oktober je pe daleč, a vedno bolj vpliva na vsakdanje politične dogodke.
vtisi iz slovenije
nasa skupnost zivi
MEDOZA
„Argentinska" skupnost
(Od na pega dopisnika v Sloveniji)
Argentinska skupnost v Sloveniji (kar malo čudno se slip, kaj?) je imela v tem zadnjem dobrem mesecu ali celo dveh mesecih kar nekaj priložnosti, da se je srečevala. Srečevala med seboj, z obiskovalci iz Argentine in z dogodki, ki jih zelo dobro pozna. Ne mislim tu na redne mesečne mape v ppanskem, - točneje, argentinskem - jeziku pri PEntjakobskem župniku To-niju Burji ob zvokih kitar in čaranga, ob ritmih zambe, karnavalita ali žarav^ja.
Imeli smo priložnost, da smo se srečali z učiteljicami in učitelji, ki so priPi nabirati nove načine, kako čim bolj približati slovenski jezik sedanjim polarjem in dijakom v Argentini, ZDA in Avstraliji. Tudi v Lescah bi bila priložnost za srečanje, pa smo prepozno zvedeli, da so se za slovenski kulturni praznik v tem rodnem kraju mladinskega pisatelja in pesnika Mirka Kunčiča krajani oddolžili njegovemu spominu. Pa nič ne de, saj bomo v Lescah pe lahko doživeli kaj prijetnega: za konec meseca junija načrtujejo praznik ,,s ta veliko žlico": na Kunčičevi rojstni hiP bodo odkrili spominsko plopčo. In prireditve se bo udeležil sam gospod nadpkof!
Imeli smo priložnost videti arh. Jureta Vombergar-ja ob predstavitvi Letopisa 1947-1997, zgodovino slovenskega dupnega pastirst-va v Argentini, in bili na odprtju razstave Slovenski priseljenci v Argentini v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), o čemer smo v napem listu že pisali.
Sredi tega meseca smo, spet v SEM, lahko poslupali predavanje Kristine Toplak o Likovnih umetnikih slovenskega rodu v Argentini. Raziskovalka se je odločila preučiti likovno umetnost med Slovenci po svetu, s poudarkom na Argentini in Avstraliji. Obe deželi je že obiskala in si nabrala mate-
riala, s katerim bo pripravila doktorsko tezo.
In spet v SEM so za veliki teden pripravili delavnico pisanic, ki jo je vodil Marko Bajuk. Njega sicer poznamo kot baritoni-sta in glasbenega pedagoga, to pot pa se je pokazal v drugi, manj znani dejavnosti, v kateri pa ni nič manj uspepen. Saj je imel tudi dobrega vzornika— očeta, inž. Marka Bajuka, ki je v Mendozi izrisal celo zbirko teh pisanic. In to tako, da je nima para niti v Sloveniji.
Po zgledu prvih učiteljic, ki so začele priseljene otroke poučevati materin jezik v Argentini, se je že dalj časa skupina mamic te „argentinske" skupnosti v Sloveniji pripravljala, da bi svojim otrokom nudila možnost utrjevanja kastiljpčine ter argentinske zgodovine in zemljepisa. Kot v Argentini, je tudi tu važna podpora duhovnikov, saj ima sobotna argentinska pola sedež v prostorih pentja-kobske župnije. Načrti so kar velikopotezni: otroci naj bi z uspepno opravljenimi izpiti imeli — kot njihovi vrstniki v Argentini — uradno priznane letnike osnovne pole. Njihovi načrti so pripi v prpo javnost tudi z objavo na straneh o polstvu dnevnika Delo (14. marca) in na valovih radia Antena (16. marca). Imajo pa tudi spletno stran www.escuelita.ar.tc. - Torej se je začetku pouka v Argentini pridružila tudi mala „podružnica" v Sloveniji.
A zdaj prihaja pomlad. Vremenoslovci so že povedali, da je snega za to sezono konec. Tudi brez njih to občutimo: telohi so že zdavnaj zunaj, tudi zvončki in trobentice — za mačice in vijolice bo tjeba pa pe malo počakati. Župnik Toni pa ne bo dolgo odlapal: komaj čaka trenutka, ko bo lahko odprl sezono na travniku pod cerkvijo s prvo nogometno tekmo v letu 2005.
GB
Nap dopisnik v svoji pisarni. Na mizi je, med drugimi, za argentinskega Slovenca nepogre pljivi mate.
V	soboto, 5. februarja je bila v Napem domu v San Justu pustna veselica.
V	petek, 11. februarja je v Slovenski hip predaval prof. Lojze Peterle o temi „Sloveniji danes, Evropa danes". Priredil je regijski odbor NSi Argentina — Južna Amerika.
V	sredo, 25. februarja je bila v Slovenski hip učiteljska seja voditeljic polskih tečajev.
V	torek, 1. marca je Slovenska nogometna ekipa Zedinjene Slovenije imela v klubu ,,Huracan de San Justo" sestanek in začetek letnega delovanja. Treninge ob torkih in četrtkih bo vodil prof. Jure Urbančič.
V	sredo, 2. marca je imel mepani pevski zbor San Justo začetek pevskih vaj.
Od 4. do 6. marca so bile duhovne vaje za fante. Vodil jih je g. Pavle Novak CM.
V	soboto, 5. marca so bili sprejemni izpiti na Srednjepolskem tečaju RMB v Slovenski hip.
Isti dan je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za duhovnipke in redovnipke poklice pod geslom „prosite in boste prejeli".
V	četrtek 10. marca je zveza slovenskih mater in žena imela redno sejo. Vodila jo je predsednica Pavlina Dobovpek.
Isti večer je bila seja upravnega odbora Zedinjene
Slovenije. Vodil jo je predsednik Lojze Rezelj.
11., 17., 18. in 19. marca so bile po naph krajevnih sredipčih duhovne obnove.
V	soboto, 12. marca so bili na Srednjepolskem tečaju RMB popravni in dopolnilni izpiti. Sledilo je vpisovanje in začetna sv. mapa.
V	nedeljo, 13. marca je bila začetna prireditev slovenskih osnovnopolskih tečajev. Ob 16. uri je bila sv. mapa, katero je daroval delegat prelat dr. Jure Rode. Nato so učenci Balantičeve pole iz San Justa predvajali otropko igro ,,Ostržek". Režirali sta jo Marija Zupanc Urbančič in Danica Malovrh. Sceno je pripravil Tone Oblak.
Isti dan dopoldan je dr. Peter Hafner imel v Slovenskem domu v San Martinu predavanje z naslovom: ,,Drogas y adolescencia — para padres e hijos" (Mamila in najstniptvo — za starpe in otroke).
V	četrtek, 17. marca je bil v Slovenskem domu San Martin sestanek krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena. Vodila je predsednica Marjeta Smersu Boltežar.
V	petek, 18. marca je bila v Napem domu v San Justo prva leto pnja seja Medorganizacijskega sveta. Vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj.
V	nedeljo, 19. marca so bila po vseh naph sredipčih liturgična praznovanja Cvetne nedelje. Občni zbori pa so bili v Slompkovem domu, Slovenskem domu v San Martinu in Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
Isti dan je bila prireditev v slovenskem zaveti pču Rožmanov dom.Najprej je bil blagoslov zelenja, nato sveta mapa in domače kosilo.
D-ova, za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
Bodo istrske umetnine v Trstu?
Odprli so slovenski konzulat
Tržapki poslanec v italijanskem parlamentu Roberto Menia iz stranke Nacionalnega zavezniptva (AN) je na italijanska ministra za kulturo in za zunanje zadeve naslovil poslansko vprapanje, v katerem zahteva, da se umetnine, ki so jih italijanske oblasti med drugo svetovno vojno odnesle iz slovenske Istre, po končani razstavi Od Pa-ola Veneziana do Tiepola ostanejo v Trstu.
Poleg tega Menia želi pe informacije o oltarni sliki veronskega slikarja Marcantonia Bassettija, ki je krasila glavni oltar kapucinske cerkve v Kopru.
Roberto Menia opozarja, da so istrske umetnine, ki bodo razstavljene v Trstu, svojčas dali na varno in hranili v Rimu med drugo svetovno vojno, v preteklih mesecih pa so jih restavrira-li.
Skupnost istrskih optan-tov pritiska, naj umetnine ostanejo v Trstu, v nasprotju z zahtevo slovenskih oblasti po njihovi vrnitvi, ki
je, tako Menia, povsem neupravičena.
Tržapkega poslanca AN zanima tudi usoda oltarne slike Marcantonia Bassettija, ki je krasila oltar kapucinske cerkve v Kopru.
Na sliki je bilo upodobljeno mesto Koper v 1 7. stoletju: mesto je zapiralo obzidje, podpirala pa sta ga leteča angela. Menia v svojem vprapanju opozarja, da so jugoslovanske komunistične oblasti v 50. letih prejpnjega stoletja kapucinsko cerkev zaprle, ob njenem ponovnem odprtju pa je postala pravoslavno sve-tipče.
Poslanec AN zato želi vedeti, ali Bassettijeva slika pe obstaja, če so jo primerno hranili ali restavrirali in kje se nahaja. Italijanska ministra za kulturo in zunanje zadeve poziva, naj zahtevata njeno izročitev kot del italijanskega umet-nipkega bogastva.
Sliko je treba hraniti skupaj z ostalimi istrskimi umetninami, je pe zahteval Menia.
V	Mendozi, prestolnici istoimenske argentinske province, so v petek 18. marca slovesno odprli slovenski konzulat, ki ga bo vodil častni konzul inž. Jože Smon. To je tretji konzulat Republike Slovenije v Argentini s častnim konzulom na čelu. Ostala dva sta v Buenos Airesu in v Barilo-chah.
V	Mendozi, ki je prestolnica istoimenske dvomili-jonske province pod Andi, živi večje ptevilo slovenskih družin. Točno ptevilo rojakov v tej provinci, kot tudi sicer v Argentini je težko
doložiti, vendar jih lahko računamo nad 400. V tem mestu je doslej je 22 konzulatov, kar tudi dokazuje da je prebivalstvo province močno vseljitvenega izvora.
Slovesnosti ob odprtju v palači ministrstva za kulturo province Mendoza se je udeležilo nekaj veliko ptevilo povabljencev. Slovenski veleposlanik v Argentini mag. Bojan Grobovpek je v svojem govoru med drugim povedal, da je to tudi priznanje Slovencem v Mendozi za vse, kar so storili za poglabljanje stikov med Slovenijo in Argentino.
Skofjelo pki pasijon prihodnje leto
Strokovni odbor Škofjelopkega pasijona se je odločil, da aprila leta 2006 ponovno oživi dogodek, ki je leta 1999 in 2000 v Škofjo Loko pritegnil kar 53.000 obiskovalcev. Škofjelopki pasijon kapucina patra Romualda Marupča iz leta 1721 je najstarejpe v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku ter je izjemna priča srednjevepko-baročne dramatizacije in tedanjega govorjenega jezika. Z obuditvijo kulturno-turističnega dogodka, ki temelji na fol-klorno-znanstveno-rekonstrukcijskem konceptu, se je strokovni odbor odločil zaradi dveh obletnic leta 2006: 300 let kapucinov v Škofji Loki in 400 let kapucinov na Slovenskem.
Pri uprizoritvi Škofjelopkega pasijona sodeluje okoli 1200 nastopajočih, od tega 640 igralcev in 80 konjenikov. Tudi danes temelji na ljudski igri ter prostovoljstvu in istovetnosti sodelujočih, ki prav tako kot v preteklosti večinoma prihajajo iz Škofje Loke in Sorpkega polja ter Selpke in Poljanske doline.
Po stoletjih je obudil pkofjelopki pasijon konec tridesetih let Ločan dr. Tine Debeljak, ki ga je uprizoril pred polo. Scenerijo je tedaj pripravila slikarka Bara Remec.
Poslanstvo Škofjelopkega pasijona je strokovno ohranjanje in nadgrajevanje sestavine kulturne dedipčine, aktivno in prostovoljno povezovanje druptev in posameznikov na lopkem območju ter promoviranje lopkega območja kot prostora z izjemno bogato in raznoliko kulturo in načinom življenja njegovih prebivalcev v preteklosti in danes.
Sofinanciranje zamejskih Slovencev
Poslanec bivpe vladne stranke Liberalnih demokratov Slovenije (LDS) Davorin Terčon v pisnem poslanskem vprapanju sprapuje premiera Janeza Janpo, zakaj se je vlada odločila za spremembo načina sofinanciranja programov in projektov Slovencev v zamejstvu, ki ga je napovedal državni sekretar v Janpevem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukpč.
Po novem naj bi se na javni razpis za sofinanciranje neposredno prijavljale zamejske organizacije in ne več krovne zveze zamejskih organizacij kot doslej. Takpen ukrep utegne po Terčonovih besedah vnesti v že uveljavljeni sistem sofinanciranja zamejskih organizacij nejasnosti in precejpnjo negotovost.
V LDS so prepričani, da lahko napovedana sprememba poslabpa položaj in vlogo zamejskih organizacij
in s tem dolgoročno pkodi položaju avtohtonih slovenskih manjpin v sosednjih državah in pomembno oslabi možnosti njihovega nadaljnjega razvoja v smeri krepitve avtonomnosti, politične subjektivitete in kulturne identitete.
Terčon Janpo pe sprapuje, zakaj dosedanja praksa ni dovolj dobra, da bi z njo nadaljevali tudi v prihodnje, če so s tem načinom zadovoljne tudi zamejske organizacije same.
Mi nimamo nobenega dvoma, da se je podpora zamejcem (in tudi Slovencem po svetu) pod prejpnjo vlado delila precej z vidika političnega zornega kota. Spremembe na tem področju so gotovo potrebne.
Končni sistem pa mora biti sad dogovora med vlado in zainteresiranimi slovenskimi organizacijami tako v zamejstvu kot Slovencev po svetu.
BITI JEZIK, BITI DOMA
Poezija Toneta Rodeta, rojenega l. 1969 v Argentini, je del tistega „argentinskega čudeža", ki ga je že v osemdesetih letih prejpnjega stoletja prvi odkrival Taras Kermau-ner, ko je proučeval literarno ustvarjalnost Slovencev, živečih v Argentini. Čudež predvsem zaradi tega, ker tudi drugi in tretji rod slovenskih književnikov v zdomski diaspori ,,živo povezujeta skrb za slovenski jezik in poglobljena narodna zavest" (Matija Ogrin v spremni besedi k Rodetovi zbirki Biti, Ljubljana, 2004). Hkrati pa ta literatura, ki v Rodetovem in pe koga drugega primeru pomeni predvsem poezijo, ,,odpira pristno svoja, sebi lastna vprapanja in obzorja" (M. Ogrin). Še zlasti pa je to resnični čudež, ker je Tone Rode eden poslednji slovenskih pesnikov, živečih petnajst tisoč kilometrov daleč od slovenske ,,matice; je poslednji Mohikanec jezika, ki ga sredi brezkrajne pampe ali v vrelipču buenosairepkega megalo-polisa ne razume nihče več. A se kljub temu z Zajčevim Potohodcem ne sprapuje, ali je pe kdo na svetu, ki razume jezik, ki ga govori, v katerem poje. Ker pesnik je, ki je doma v jeziku in pod zvezdami južne poloble. Je samo toliko, kolikor je v slovenskem jeziku. Zatorej njegova pesnipka zbirka mora nositi naslov Biti — biti v jeziku, biti iz jezika, biti jezik.
Vsaj od Ovida in njegovega „mrzlega" Ponta dalje je poezija na prav poseben način vezana na dom: pe zlasti na izgubo doma. Je tako rekoč per positionem desetnica, izgnanka, apatridka. Pa čeprav sama v sebi svoj dom, saj je maternica jezika. Dom za poezijo je ,,draga vas domača". Saj tam je (tudi) ,,hipa očetova", ki je hkrati, ali predvsem, hipa jezika. Do tu se zdi vse prav in skladno z razumskim premislekom o poeziji in njeni usodni navezanosti na rojstni kraj pesnika oziroma njegovega jezika. A problem se pojavi tedaj, ko je poezija doma tam, kjer ni njen dom; kjer ni dom njenega jezika. Dom jezika, slovenskega jezika, v katerem Tone Rode pipe pesmi, je doma „onstran oceana", na drugi strani sveta. Tedaj je jezik doma samo pe v pesniku, v posamezniku in ni več „skrinja zaveze" pirpe družbene skupnosti, občestva, naroda. Poezija se torej rojeva v izgnanstvu, v ,,mrzlem" Pontu, pod tujimi, pa čeprav svetlimi južnimi zvezdami.
Vendar je tudi res, da je poezija vedno predvsem ,,od tam" (kot se glasi tudi naslov zadnje Šalamunove zbirke!) in ne ,,od tod". Kar pomeni, da poezija tudi v neposredni bližini ,,hipE očetove" hoče stran, tja, kjer vladajo drugi, tuji, ne domač(ijsk)i zakoni: tja, kjer je na delu metafizična skrivnost, ki človekovemu bivanju dodaja presežno vrednost; ki jezik vsakodnevnega sporazumevanja prevaja v za-umno govorico poezije. In prav to s svojimi verzi dosega Tone Rode; pesnik, ki je bil rojen v času razcvetelega slovenskega pesnipkega modernizma in vseh njegovih skrajnih poganjkov (ludizem, reizem, letrizem, vizualna poezija), se ves predaja tkivu svojega „zasebnega" jezika, jezika, s katerim ne more nastopiti v (argentinski, ppansko govoreči) javnosti. Obsojen na svojo ,,zasebnost", ki pa
nikakor ne pomeni privatizma(!), Tone Rode preizkupa mejo tega čudežnega orodja, s katerim lahko zgradi pesem, celo sonet, ne more pa z njim vzpostaviti komunikacije s svojim (argentinskim) okoljem. In morda je prav tu iskati vzrok, da Rode tako silovito, strastno, skorajda z erotično slo raziskuje meje (slovenskega) pesnipkega jezika; meje, ki so hkrati tudi meje njegovega (zasebnega) sveta. A vendarle pe več: so horizont, znotraj katerega živi sodobna slovenska poezija, kajti poezija Toneta Rodeta je brez vsakrpnega dvoma njen konstitutivni del. To pa predvsem zaradi tega, ker se Rodetova poezija ne spogleduje s tistim sentimentom, ki slovensko zdomsko diasporo usodno priklepa na minule čase, in o katerem je v svojih raziskavah pisal Taras Kermauner; sentimentom, ki bi se pojil pri tragični usodi slovenskih bratov, ki jih je zla zgodovina postavila ne le na drugi breg slovenske reke, ampak kar na drugo obalo svetovnega oceana.
Poezija Toneta Rodeta raziskuje jezik in njegove brezmejne zvočne pokrajine. Pesem ga ,,prepinja in repuje" in je „popkovina" njegovega „plemena". Pesem je kot Voda in kot Žeja: je vzrok in posledica, je želja in njena potepitev (pesem Voda). Pesem je prostor v človekovi zavesti, kjer se jezik razcveta kot roža in kjer pesnik „neguje klico darovanega jezika" (Svojim, II). Pisanje pesmi je opravilo, ki ga pesnik Rode — dedič slovenskega pesnipkega modernizma - razume kot zavestno raziskovanje struktur pomena in zvena slovenskih (pesnipkih) besed in njihovo sestavljanje v zvočne, nemalokdaj že skoraj glasbene kompozicije, v katerih zven preglasi pomen oziroma zven besedi podeli nov pomen, o čemer kar najbolj prepričljivo pričajo pesmi kot so Voda, Že, Vrane, Plen. Sonet z naslovom Lina pa je sploh eden od „vzorcev" slovenskega modernističnega sonetizma, ki sta ga konec pestdesetih in v začetku sedemdesjstih 20. stoletja inavgu-rirala Veno Taufer in Milan Jesih. Časovni ,,zamik" nikakor ne smemo razumeti kot nekakpno zamudniptvo, kajti Rode, ki se je rodil konec pestdesetih v Argentini, avtentično doživlja izkupnjo pisanja sonetov pod obnebjem pesnipkega modernizma.
Pod snopi mrve naj trohni pivčal tegobe,
Bleppči naj v gopči zla se perutnička
In naj posveti v temni kot moje sobe.
,,Tema" pesnikove sobe je izkupnja pesnika, ki v temnem, za-umnem, nerazumljivem oziroma nerazumnem jeziku pipe pesmi sredi oceana ppannSine. Da bi lahko pregnal to ,,temo", ki grozi, da bi njegova poezija utonila v gluhoti sveta, v katerem pesnik živi, kuje svoje svetle verze, ki so prežarjeni z nenavadno, skorajda že izginulo vero v (oživljajočo) moč jezika, ki sanje spreminja v slikovite pokrajine in želje utelepa v strastni ljubezni,ki ve za Minattijevo pesem Nekoga morap imeti rad, in v kateri ljubljeno bitje „prebrodi aheront življenja".
V senci drevesa alabaster svetlega
telesa.
Na mojem čelu monogram tvojega imena.
V globinah tvojih valov pa odmev mojega izvira.
Pesnik se zaveda svojega (posebnega) položaja, svojega bivanja na obrobju slovenskega jezika in poezije in zato tudi zapipe: ,,v obrobni dalji tujega neba prebivam". Vendar ga ta izpostavljena (nemara bi bilo bolje zapisati za-postavljena) ,,lega" ne navdaja z obupom, malodupjem ali celo domotožjem. Pesnik navkljub vsemu navdaja občutek pripadnosti slovenski zgodovinski usodi, predvsem tisti travmatični, ki jo pesnik sam poimenuje za ,,globel", za ,,brezno kočevsko":
Globel, v katero sem zgrmel nima dna, ne luči, nima sten, ne vrvi ...
Pesnik ni utonil le v ,,globeli" jezika in od tam črpal moč, da je, ko pipe pesmi, ampak ga ,,globel", „brezno kočevsko" določa tudi kot dediča slovenskega bratomora. Zato se mora (pesem Vprapanje) sprapevati ne le, kako je biti kot pesnik, ampak tudi zakaj je treba biti pesnik, pa čeprav se ,,VE komaj drži za vejo (staroslovenskega) drevesa ob toku srebrne reke". Tonetu Rodetu njegov (edini) dom ob ,,toku srebrne reke" omogoča, da pipe zrele slovenske verze, verze, ki bogatijo slovensko poezijo, hkrati pa premaguje (jo) usodni sentiment „petinptiridesetega leta", ki je zastrupil Slovence tostran in onstran oceana zgodovine in marsikomu vsadil ,,manjvred-nostnega raka".
Ivo Svetina (Ampak, Februar 05)
Mož slovenske kulture
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so dopoldne odprli razstavo o Rudolfu Tro-feniku (1911-1991), doktorju prava in filozofije, ki je po ,,politični klavzuri" leta 1956 odpel v Muenchen in se posvetil založniptvu. Razstava bo do 2. aprila prikazovala dela, ki pričajo o Slovencih, slovenski kulturi, slovenski književnosti, slovenračini.
To so publikacije od Brižinskih spomenikov do Vebra, od Kopitarja do Slod-njaka. Avtorica razstave je Tatjana Kovač.
Uvedel je vrsto knjižnih zbirk s področja slo-
venistike, slavistike, balka-nistike, albanistike, hunga-ristike. O teh izdajah je leta 1980 pripravil katalog ,,Index titulorum appera-tus".
Trofenikova založnipka dejavnost je dosegla mednarodni odmev; prejel je vrsto odlikovanj in častnih nazivov, na primer zaslužni križec ZR Nemčije, ki mu daje naslov viteza.
Predvsem pa so njegove izdaje pripomogle slovenskim piscem k uveljavitvi v rarpem strokovnem krogu in so neprecenljive vrednosti za spoznavanje slovenstva v svetu, je ob razstavi zapisala Kovačeva.
Da se osveži spomin
(2)
IVAN ŽNIDAR
Po nekaj dneh v svoji prvi enoti je bila na programu prisega, za kar so oficirji trdili, da je najpomembnejpe dejanje vsakega vojaka. Verjetno je bilo za vsakega Slovenca kaj žalostno dejanje. Mladi vojaki so bili postavljeni na dvorinču kasarne, točno po velikosti pomepani Slovenci, Nemci, Avstrijci, Poljaki, Francozi in drugi. Na oder je stopil general, nosilec nempkega križa in začel govor nekako takole: ,,Vojaki, podčastniki, častniki; doživljamo težke čase. Veste, da greste morda v smrt. Toda smrt je neizbežna za vsakega človeka. Smrt nempkega vojaka, ki pade na polju slave in časti, pa je slavna in častna. On ve, zakaj je padel in taka smrt je tisočkrat poplačana. Star pregovor pravi, da so med vojno
Skupina Slovencev iz občine Komenda v delovni službi v Jennersdorfu
nebepka vrata na stežaj odprta. Na bojnem polju se odpunčajo vsi grehi."
Po končanem govoru je zaigrala godba na pihala. K mizi s svečami in križem in zastavo s kljukastim križem so pristopili vipji oficirji, položili so roko na zastavo in govorili besede prisege skupaj z vojaki: Ich schwere bei Gott diesen heiligen Eid, das ich ... Po končani prisegi je godba zaigrala himno Deuchland über alles in Die Fane hock.
Prav gotovo da med Slovenci ni nobeden izgovarjal nempkih besed prisege, ker mnogi sploh niso znali izgovarjati in pa nobeden ni vzel prisege resno, ker je bila izsiljena in tako tudi pred Bogom neveljav-
na.
Po končanem vežbanju in prisegi so bili vojaki že sposobni in pripravljeni z „marpkompanijo" kreniti na razne fronte. Pred odhodom na fronto pa je bil po pravilih določen ptiri-najstdnevni dopust, preživet v domačem kraju. Le nekateri Slovenci so to lahko izkoristili, ker kmalu ni bilo več dovoljenja dopusta v zasedeno ozemlje, ker so ga imeli za ,,banditen land".
Mnogi dopustniki se iz bojazni in strahu niso vrnili k svoji edinici. Nekateri so odpi v gozd k partizanom, drugi so se skrivali doma. Ni jih bilo malo, ki
so si namenoma popkodovali ude, zlomili nogo ali roko, popkodovali želodec, morda si zadali posledice za vse življenje. Največji strah je bila ruska fronta, ker je zahtevala največ žrtev padlih, ujetih in odpeljanih v rusko ujetniptvo. Slovenski mo-biliziranci so se nahajali in bojevali na vseh straneh, od Finske do Grčije, od Kavkaza do Atlantika, od Norvepke do Afrike. Bili so prisiljeni se bojevati za tuje interese, padali v smrt v snežnih metežih pirne Rusije, v vročem afripkem pesku,
Četica Slovencev v Büchensdorfu z delovno oz. vadbeno lopato v paradni pozi
na atlantskih obrežjih in ukrajinski ravnini, ob invaziji v Normandiji in v bojih na Monte Casino.
Težki ranjenci in invalidi so se zdravili v bolnicah in centrih v ozadju bojev v Nemčiji in Avstriji. Ujetniki, zajeti na ruski fronti, so bili odpeljani v notranjost Rusije in v Sibirijo, v delovna taboripča, kjer so prenapali mraz in lakoto. Mnogi so bili prepeljani v Jugoslavijo in se vključili v Titovo vojsko; drugi so pe dolgo ostali v Rusiji, pe po končani vojni. Vojaki, zajeti v Afriki, so preživljali ujetniptvo v taboripčih v Palestini in v drugih afripkih državah, nekateri vključeni v kraljevsko jugoslovansko vojsko. Predani in zajeti vojaki v Franciji so bili odposlani v Anglijo, nekateri tudi v Združene države Amerike. Po izkrcanju zaveznikov v Italiji so se tam
polnila taboripča Slovencev, ki so bili zajeti v Grčiji, Franciji in Italiji.
Po sporazumu med Jugoslovansko kraljevo vlado s sedežem v Londonu in Titom, ki je bil podpisan 2. novembra 1944, ko formalno ni več obstojala jugoslovanska kraljeva vojska, so se nekateri mobiliziranci lahko po svoji volji vključili v prekomorske brigade in odpi bojevati se v domovino. Mnogo od teh je napo smrt na domači zemlji. Veliko pa jih je ostalo pe do konca vojne v zavetju zaveznikov, ki so imeli z njimi svoje načrte, kajti pe vedno je bila nevarnost spopada med zavezniki in Titovo vojsko zaradi tržapkega ozemlja. Končno so ti bivp vojaki postali begunci in se izselili v razne države. Več kot 250 jih je leta 1948 prispelo v Argentino.
(Dalje prihodnjič)
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA
ŽELI VsSEM ROJAKOM
zedinjena slovenija
Iz temine Velikega tedna naj žari vstali Kristus v na ne dune ter osrečuje vsa srca! Zveza slovenskih mater in žena.
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja
ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ
Društvo Slovenska vas
Društvo Slovenska pristava
želi
vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike
Vesele velikonočne praznike vsem članom in prijateljem želi
SLOMŠkOV dom
NAS DOM - SAN JUSTO
vonči vsem članom in prijateljem srečne in blagoslovljen VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Mladini ter vsem rojakom želita vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
SDO-SFZ
Veselo Veliko noč vsem Slovencem zeli
Usnjeni čevlji in suknje
Florida 146 - Buenos Aires - Tel.: 4326-1549 GaIer^as Paclfico - Florida 795 - Buenos Aires
Jezus Kristus je vstal od mrtvih,
vstali bomo tudi mi!
Vera v to resnico je podlaga našemu upanju in pogumnemu pričakovanju prihodnosti. To želimo vsem rojakom v Argentini!
DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HiSO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
VINCENCIJEVA KONFERENC A
Blagoslovljene velikonočne praznike vo nči vsem rojakom
BAJDA sni.
parketi
ht1p://www.bajda.com.ar
Laguna 383 - C1407JVA Capital Federal, Tel./Fax: 4671-2494;
Mendoza
Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljene velikonočne praznike
Počitni nki dom dr. Rudolfa Hanželiča
Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike
vam želi
JAKIISS
Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi
Talleres Crovara S.A.
Rezanje pločevine 6 mts. x 19 mm. Krivljenje pločevine 7 mts. x 13 mm.
Juan S. Bach 3818 - B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 - Fax: 4694-6677
Vsem rojakom zeli vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
Floiida 138 Conientes 460 Buenos Aiies - Argentina
	Vesele velikonočne praznike želi	
	dr. Katica Cukjati	
	advokatinja	
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapunčinske		
	in nepremičninske razprave	
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638		
	Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure	
Obenem prjporočamo v molitev naše pokojne somolivke Ester Smrdel, Ano Šenk, Štefko Mikuž, Lijo Kambič in somolivca Poldeta Goloba, ki so odšlji v večnost od našega zadnjega Srečanja. Vsak izmed nas naj bi vsakemu od njih podaril po eno svojo desetko Živega rožnega venca za njihov večni mir v kraljestvu vstalega Kristusa.
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere^
Blagoslovljene velikonočne praznike
želi
TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A.
Rojakom v Argentini in po svetu želi blagoslovljeno veliko noč!
Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja žele vsem rojakom
TONE PODRZAJ in SINOVI S.R.L.
INDUSTRIJSKO METALURGIČNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV
Diagonal 160 N° 5776/82 - Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581
Vesele in blagoslovljenje velikonočne praznike želi vsem rojakom
GABER MADERAS
de Marjan Petkov nek
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel^/Fax: 4769-9756
AT Ji IJ JA! VSTAL
KAKOR JE EU REKEL!
Blagoslovljene velikonočne praznike želijo
vsem Slovencem po svetu in domovini
Pregelj in sinovi
Izdelava kuhinjskih oprem
Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329
Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fullzero.com.ar
Želi vsem Slovencem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
Grupo Ramos S.A,
Parque industrial Pilar
Želi vsem rojakom v Argentini, v domovini in po svetu vesele in blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja


Blagoslovljene velikonočme

vam ž^eli
fs"--
Ö'v S"
Tiskarna Vilko d.' z z.
Tisk kakovostnih bronur, vizitk-^map - . ^Nova p'onudba: grafični '' ''
Estados Unidos 425 / 459 1. ' nadstr. ,,D" - Buenos Aires -^Tel.: 4362-7215
infOlvilko.comLar
Električne instalacije - Varnostne naprave zeli vsem rojakom srečne božične ter novoletne praznike
Tel.: 4267-5747 - Cel.: 15-5139-7011
Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike želi
FRANCI RESNIK
Zinguen'a standard y a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos
Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com
Velika noč, prelepi praznik nam z rožami je zasijal, In v veličastni je lepoti Gospod in Kralj iz groba vstal.
Vesele Velikonočne praznike vsem rojakom, poslunalcem in gledalcem želimo vsi sodelavci radia in televizijske oddaje
RTV SLOVENSKI KOTICEK
Radijska oddaja vsak petek od 20. do 21. AM 1250 -WWW.estirpenacional.com.ar TV oddaja v živo vsako soboto od 12. do 13. -kanal 4 "Megacanal" San Justo Ponovitev vsak torek od 21. do 22. ter vsako sredo od 12. do 13.
Vesele velikonočne praznike želi
ČASA CONDE
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA -VARIOS
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 Fax sin cargo: 0-800-333-8915 - E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
Kreditna zadruga
SLOGA in MUTUAL SLOGA
voščita vsem svojim članom, pa tudi svojim prijateljem in rojakom v A rgentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini srečne in blagoslovljene velikonočne praznike.
SLOVENSKA NOGOMETNA EKIPA ZEDINJENA SLOVENIJA
želi vsem članom, slovenskim in argentinskim prijateljem, ter rojakom v Argentini, po svetu in v domovini, milost Kristusovega vstajenja!
Obenem se zahvali za vso podporo, ki jo je stalno deležna.

vonči vesele velikonočne praznike
Informatika za podjetje ali za dom. Prodaja kvalitetnih računalnikov in izdelovanje omrežij
Estados Unidos 2219 (1227) Capital Federal Tel./Fax: 4942-8681 / 4943-6023
Blagoslova polne velikonočne praznike želi vsem rojakom
Pavle Novak in sinovi
Cerrito 2245
Tel. 4651-1036
Lomas del Mirador
nasveti za starse
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Bog daj, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda!
Slovenska demokratska stranka Odboi* Argentina
slovenske narodne jedi
Praznično kosilo
Za predjed bi pripravili velikonočni narezek: Šunka, prekajen lomo ali vratovina (cogote), nadeta jajčka in jabolčni hren.
Nadeta jajčka: 6 trdo kuhanih jajčk razpolovip zmečkap rumenjake, dodap 1 žlico mehkega sira (tipo mendicrim), 1 žlico gorčice, 3 nasekljane anchoe, malo limoninega in čebulnega soka, sol in poper po okusu. Napolni polovice jajčk, potresi s sladko papriko in okrasi z listom peterplja.
Jabolčni hren: Naribap veliko korenino hrena, dodap dva grobo naribana zelena jabolka, 1 žlico sladkorja, sol in + skodelice kisa.
PIŠKA Z VINOM IN GOBAMI
6 — 8 rezin slanine, na kose narezano pipko, 6 malih čebulic ali dve večji čebuli narezani na četrtine, 1 skodelica belega vina, 1 kurjo jupno kocko, 100 do 200 gr svežih pampinjonov ali 50 gr suhih namočenih gob, krompir.
Na ponvi popraži z malo olja rezine slanine in odstavi. V isti ponvi opeci na kose narezano pipko, pele ko je že popeče-na solipin poprap. Preloži v drugo posodo in v isti ponvi popražip čebulo jo odstranip in dodap v ponev 1 skodelico vina in jupno kocko, pusti da malo povre in z leseno žlico večkrat pomepaj po dnu. Posodo ki gre v pečico malo namaži z oljem, dodaj popečene rezine slanine, kose popečene pipke, vmes čebulice in gobe, (če so velike jih malo nareži, bolj okusno je če uporabl-jap suhe namočene gobe) na to naložip na palčke narezan posoljen krompir, med krompir dap lahko kopčke masla. Polij z vinom in če uporabljap suhe gobe tudi vodo kjer si jih namakala. Pokrijep z oljem namazano aluminijasto folijo in pečep v vroči pečici 40' do 45'. Odkrijep zgostip omako z 1 žlico maizene stoplene z malo vina in pečep odkrito pe 10'. Isti recept se lahko naredi tudi s svinjino ali z mepanim mesom.
Ker bodo povsod na mizah potice, sem poiskala zelo lahek posladek, katerega je gospa Mira priporočala po obilnem kosilu:
HRUŠKE S ŠOTOJEM
Skuhaj kompot z malo sladkorja iz celih olupljenih hrupk. Naredi trd sneg 2 beljakov in mu dodaj 2 žlici sladkorja. V posebni posodi stepi na ognju 100 gr sladkorja, 1 žlico maizene, 2 rumenjaka, naribano pomarančno lupino, + litra tekočine, ki je lahko belo vino, pomarančni sok z 1 žlico ruma ali mleko. Ko zavre in se zgosti odstavi in takoj vtepi sneg. Kuhano hrupko dap v skledico ali na krožnik, polij s kremo in postrezi.
Almuerzo festivo
Como entrada preparar^amos un plato de fiambres t^picos para Pascua: Jamon, lomo o bondiola ahumada, huevos rellenos
y salsa de ra^z picante (kren).
Huevos rellenos: partir 6 huevos duros por la mitad, extraer y pisar las yemas, agregar 1 cucharada de queso blanco, 1 cucharada de mostaza, 3 anchoas picadas, un poco de jugo de limon, cebol a, sal y pimienta. Rellenar las mitades de huevos, espolvorear con pimenton dulce y decorar con hojitas de perejil.
Salsa de ra^z picante: Rallar una ra^z grande de kren, agregar dos manzanas verdes ralladas grueso, 1 cucharada de azucar, sal y + taza de vinagre.
CAZUELA DE POLLO AL VINO Y HONGOS
6 — 8 lonjas de panceta, 1 pollo trozado, 6 cebollitas o dos cebollas grandes cortadas en cuartos, 1 taza de vino blanco, 1 caldo de gallina, 100 — 200 gr de champinones frescos o 50 gr de hongos secos remojados, papas.
Dorar en una sarten con un poco de aceite las lonjas de panceta, retirarlas de la sarten y en la misma sarten dorar las presas de pollo, retirarlas y luego salpimentarlas. Nuevamente en la misma sarten dorar un poco las cebollas y retirarlas. Agregar a la sarten el vino y el caldo, dejar hervir unos minutos revolviendo hasta el fondo para despegar todo lo que pudiese pegarse. Aceitar un poco una fuente de horno, colocar las lonjas de panceta, los trozos de pollo, las cebollitas y los hongos, (si los hongos son grandes cortarlos un poco, sale mas gustoso con hongos secos) cubrir todo con las papas cortadas en bastoncitos y saladas. Entre las papas se pueden colocar trocitos de manteca. Rociar con el vino y si se usaron hongos secos tambien el agua del remojo. Cubrir la fuente con papel de aluminio aceitado y hornear entre 40' y 45'. Destapar y agregar 1 cucharada de maicena diluida en un poco de vino luego cocinar destapado 10' mas. La misma rece-ta se puede hacer con carne de cerdo o mezclando las carnes.
Como en todas las mesas habra "potica", busque un postre muy liviano, postre que la senora Mira aconsejaba para des-pues de una comida abundante.
PERAS AL SHATÖ
Hacer compota, no muy dulce, con peras peladas enteras.
Batir 2 claras a nieve y agregar 2 cucharadas de azucar. En un bol sobre el fuego batir 100 gr de azucar, 1 cucharada de maicena, 2 yemas, ralladura de naranja y + litro de l^quido, puede ser vino blanco, jugo de naranja con 1 cucharada de rum o leche. Cuando hierve y se espesa, retirar del fuego y enseguida agregar las claras batidas. Poner una pera hervida en una compotera o sobre un plato, cubrir con la crema y servir.
Polona Makek
V neki poli je na seji sveta starpev ravnateljica poudarjala, kako pomembno je, da starp podpirajo svoje otroke. Prosila jih je, naj preživijo čim več časa s svojimi otroki. Razumela je sicer, da je večina starpev v službi, vendar jih je temu navzlic spodbujala, naj si izbojujejo nekaj časa, se posvetijo svojim otrokom in jih skupajo razumeti.
Eden od očetov je vstal in začel razlagati, da se mu med tednom ne posreči, da bi se pogovarjal s svojim otrokom. V službo je odhajal zgodaj zjutraj, ko je otrok pe spal; ko se je pozno ponoči vračal, pa je otrok že spal. Toliko ur je namreč moral delati, če je želel preživeti družino.
Pomanjkanje časa, ki bi lahko posvečal otroku, ga je zelo žalostilo. Vsak večer se je približal otroku, ga poljubil in naredil vozel na
Vozel ljubezni
robu njegove rjuhe. Tako je otrok zjutraj vedel, da se je oče ustavil pri njem. In to vsak večer.
Zjutraj, ko se je otrok prebudil, je vedel, da je bil oče pri njem in da ga je poljubil. Vozel je bil sredstvo sporočanja med njima.
Ravnateljica je bila ganjena nad zgodbo in zelo presenečena, ko je preverila, da je sin omenjenega eden izmed najboljph učencev.
To dejstvo nam pomaga pri premisleku, kako navezujemo ljudje stike med seboj, kako smo prisotni. Oče je napel preprost a učinkovit način. Najpomembnejpe pa je bilo to, da je otrok razumel, kaj mu je oče sporočal s svojim vozlom ljubezni.
Včasih nas preveč skrbi, kako bomo kaj rekli, in pozabimo na bistvo, ki je, da se razumemo čustveno. Tako drobna podrobnost, kot sta poljub in vozel na
robu rjuhe, sta za otroka pomenila veliko več kakor darila in prazna opravičevanja. Pomembno je, da skrbimo za ljudi, toda pomembneje je, da oni to vedo, da to občutijo.
Da vzpostavimo komunikacijo je potrebno, da ljudje ,,poslupajo" govorico srca, ker ko gre za ljubezen, čustva govorijo glasneje kakor besede. Prav zaradi tega se zgodi, da poljub, poln ljubezni, pozdravi glavobol, prasko na kolenu ali strah v temi.
Ljudje včasih ne razumejo pomena mnogih besed, toda navzlic temu lahko dojamejo ljubezenska dejanja, pa čeprav je le vozel. Vozel, poln ljubezni...
Živi tako, da bodo tvoji otroci, ko bodo premipje-vali o pravičnosti, prijaznosti, ljubezni in popteno-sti, pomislili nate.
catholic.net
Obletnica Jurija Vege
Ob 251. obletnici rojstva svetovno priznanega matematika barona Jurija Vege (1754 - 1802) je bila v torek 22. marca na dvoripču Vegove domačije v Zagorici nad Dolskim prireditev, ki jo je pripravilo Druptvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) ter občini Dol pri Ljubljani in Moravče.
Tokratna slovesnost v rojstnem kraju velikega znanstvenika, katerega najpomembnejpe delo so Logaritemske tablice, je bila nekoliko skromnejpa od lanske, ko so obeležili okroglo 250. obletnico Vegovega rojstva.
Jurij Vega se je rodil 23. marca 1754 v skromni, s slamo kriti hipi v Zagorici pri Ljubljani. Po končanem polanju v Ljubljani je delal kot inženir za rečno plovbo, potem je vstopil v vojapko službo na Dunaju. Zaradi svojega znanja in poguma je prejel vrsto odlikovanj, podpolkovnipki čin in baronski naslov. Kadar se ni bojeval, je na posebnem oddelku topničarstva proučeval matematiko in tam vpeljal pouk matematične analize.
Najbolj se je izkazal na področju balis-
tike, tako da je postal eden izmed utemeljiteljev tega področja na znanstveni podlagi.	Njegovo
najpomembnejpe delo so Logaritemske tablice. S pomočjo njegovih tablic so računali v znanosti in polstvu po svetu vse do uvedbe elektronskih računalnikov. Računanje z Vegovimi tablicami je odločilno pripomoglo k znanstveni in tehnični revoluciji. Vega je bil izumitelj, ki je s pomočjo matematike izpopolnil mehanizem nihajnih ur.
Zavzemal se je pe za enoten metrsko-ki-logramski sistem v času, ko je na tem področju zaradi različnih standardov veljala velika zmeda. Bil je član več evropskih akademij znanosti. Vega je umrl leta 1802 v sila nenavadnih okolipčinah. Čeprav je veliko let živel daleč od svoje rodne Zago-rice in slovenske zemlje, je ni - po lastnem zatrdilu - nikoli pozabil. Kot je v zapisano v knjigi, ki jo je leta 2002 izdalo Turistično druptvo Dolsko, se je 1 7. septembra tistega leta Vega poslovil od svojcev in izginil, njegovo truplo pa so napi čez devet dni v Donavi, nedaleč od Dunaja.
Lazaristi po ekumensko
Pretekli teden je dnevnik Delo prinesel novico, da bodo slovenski lazaristi odstopili od denacionaliza-cijskega postopka tiste parcele (skoraj 3 tisoč kvadratnih metrov), kjer naj bi stala džamija. Občini so predlagali, naj jim da namesto parcele, ki je v denacionali-zacijskem postopku, katero koli parcelo z dostopom na tem območju in v enakem obsegu, kakrpna je nacionalizirana. Občina je ponudbo z navdupenjem sprejela. Lazaristi bi tako zemljipče, ki je na severnem robu parcele, zamenjali za zemljipče, ki bi bilo na vzhodnem robu; vzdolž celotne meje.
Glede na to, da trije
sosedje prav na tem robu parcele niso želeli podpisati zapisnika o določitvi meje, zaradi česar se je obetal celo sodno-zemljipki spor, bi se zdaj zadeve obrnile na glavo. Omenjeni trije sosedje oziroma njihove parcele ne bodo več mejile na džamijo, ampak na lazariste, s tem pa bi se lahko sprostila pot do začetka postopkov za zidavo džamije.
V katastru je zemljipče (v skupni izmeri 18 tisoč kvadratnih metrov) vodeno deloma kot travnik 3. oziroma 2. kategorije, po ,,scenariju" pa je bilo predvideno, da naj bi islamska skupnost, takoj po nakupu zemljipča — to bi
se zgodilo pele takrat, ko bi ljubljanska občina smela z njim v celoti razpolagati — objavila mednarodni razpis za gradnjo, pe prej pa bilo treba doseči spremembo namembnosti zemljipča. Nato pa so ugotovili, da je del te parcele v denacionalizacijs-kem postopku, ki ga je leta 1993 začel red lazaristov, ki ima sedež v Celju. In to naj bi bilo sedaj repeno.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
novice iz slovenije PISALI SMO PRED 50 LETI
MEJE OKTOBRA 2007
Slovenija pričakuje, da bo v schengensko območje dokončno vstopila oktobra 2007. Slovenija se za to trudi in pričakuje, da bo zastavljena časovnica izpolnjena, je za STA povedal državni sekretar za evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade Marcel Koprol. Vstop v schengensko območje v primeru Slovenije pomeni, da bodo odpadle kontrole na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
SLOVENEC V NEW YORKU
V galeriji P.S.1 v predelu Quennsa Long Island City so odprli veliko razstavo 160 likovnih umetnikov, ki živijo in de ajo v New Yorku, med katerimi je posebna žirija med 2000 predlogi izbrala tudi leta 1972 v Kranju rojenega Slovenca Tobiasa Putriha. Razstava z imenom "Greater New York 2005" bo na 1,4 hektarja velikih zunanjih in notranjih povrninah galerije odprta do 26. septembra, otvoritev pa je obiskalo več tisoč ljubiteljev sodobne umetnosti.
GAS OIL drazji od NAFTE
Cene nekaterih naftnih derivatov so se opolnoči zvinale. Za liter dizelskega goriva je treba po novem odnteti 211,50 tolarja, kar je 8,70 tolarja več kot prej, za liter kurilnega olja pa 127,10 tolarja oz. 5,50 tolarja več. Za neosvinčeni 95-oktanski bencin je treba ne naprej odnteti 206,20 tolarja za liter, za 98-oktanski bencin pa 210,60 tolarja za liter. Kje so časi, ko je bilo gorivo za dizelske motorje skoraj za polovico cenejne od nafte ...
MEDALJE ZA CHARDONNAY
Na 12. mednarodnem ocenjevanju Chardonnay du mond 2005, ki je bilo od 10. do 13. marca v Burgundiji v Franciji, so slovenski vinarji prejeli eno zlato, eno srebrno ter dve bronasti medalji. Na ocenjevanju je bilo prijavljenih 1090 chardonnayev iz 37 držav.
po svetu
HRVAKA (SE) NE PRISTOPA
Slovenija je v zadnjih dneh poleg Avstrije, Madžarske in Slovanke v EZ bila glavna zagovornica začetka pristopnih pogajanj zveze s Hrvanko 17. marca. Kot so utemeljevali najvinji vladni predstavniki, je začetek pogajanj v slovenskem interesu, medtem ko bi njihov odlog lahko privedel do destabilizacije Hrvanke in s tem slabnih razmer za urejanje odprtih vprananj med državama.
Kljub vsem naporom je Evropska zveza odložila pristopna pogajanja s Hrvanko, ki bi se morala začeti v četrtek, 1 7. marca, je v Bruslju uradno sporočilo luksemburnko predsedstvo povezave. Po razpravi zunanjih ministrov EZ na to temo, kjer do soglasja ni prinlo, je "začetek pogajanj odložen", je dejal luksem-burnki zunanji minister Jean Asselborn. Novega datuma vodje diplomacij niso določili. Pogajanja se bodo sledeč ministrskim sklepom začela, ko bo Svet EZ potrdil, da Hrvanka polno sodeluje z Mednarodnim sodinčem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zagon pogovorov so poleg omenjenih podprle ne Malta, Ciper, Litva in Irska.
Vlada na Hrvankem je kljub navideznemu optimizmu že vedela, kako stvari tečejo. Predsednik vlade Ivo Sanader je pred poslanci hrvankega sabora predstavil omenjeno odločitev ministrov EZ in pojasnil tudi, kaj bo hrvanka vlada storila v prihodnje na poti proti evroat-lantskim integracijam. Prevelikega razočaranja med Hrvati zaradi odložitve pogajanj pa ne kažejo niti jav-nomnenjske raziskave.
Hrvatje bi pokazali, da imajo voljo do začetka pogajanj, če bi izročili vsaj gen. Anteja Gotovino, ki ga haanko Mednarodno sodinče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje vojnih zločinov. Pri tem naj bi agenti britanske obvenčevalne službe MI6 skupaj s hrvanko policijo že dve leti vodili tajno akcijo iskanja hrvankega generala. Dva britanska agenta sta akcijo vodila v Zagrebu, vendar je njiju in njune hrvanke sodelavce pri delu oviral del hrvanke protiobvenčevalne službe.
NOVE RAZMERE V IZRAELU
Izraelska vlada je sprejela odločitev o odstranitvi divjih judovskih naselbin na Zahodnem bregu, zgrajenih po marcu 2001, ko je na oblast prinel Ariel Šaron. Gre za 24 naselbin od 105, omenjenih v poročilu o tem vprananju. Izrael je sicer napovedal, da bo v prihodnjih tednih začel graditi ne eno varnostno ograjo med izraelskim ozemljem in območjem Gaze. Skrajno palestinsko gibanje Hamas pa je napovedalo, da bo prvič sodelovalo na parlamentarnih volitvah, ki so predvidene za 17. julij. Izrael je medtem izdal dovoljenje za vstop v državo ne 1400 Pa-lesti ncem.
KITAJCI hocejo na FORMOZO
Kitajski parlament je skoraj soglasno sprejel pro-tiodcepitveni zakon, s katerim naj bi ukrotili težnje Tajvana po neodvisnosti. Sprejem tega zakona je sprožil val ogorčenja v Tai-peiju, Washingtonu in Tokiu, v Moskvi pa je naletel na razumevanje.
TAJNI DOKUMENTI JALTSKE POGODBE
Amerinko zunanje ministrstvo je po Dullesovem naročilo objavilo v 500 straneh debeli knjigi dokumente zloglasne jaltske konference iz l. 1945, ko sta Rooselvelt in Churchill prodala vzhodno-evropske narode, med njimi Slovence, rdeči komunistični tiraniji. Večina dokumentov, ki so zdaj uradno zagledali beli dan, je bila na ta ali oni način doslej že večkrat citirana v mnogih poročilih, člankih in knjigah raznih pisateljev vojnih spominov. Amerinko zunanje ministrstvo je objavilo celotne dokumente z vsemi obrobnimi zapiski udeležencev jaltske konference: Roose-veltovega, tolmača Bohlena (sedaj Amerinki veleposlanik v Moskvi), Algera Hissa, Harry Hopkinsa, James Bzrnesa itd.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Osebne novice
Družinska sreča. V družini g. Franceta Dermastje
in njegove žene ge. Eli, roj Us se je rodila 6. marca t.l. hčerka Marija Dora. Čestitamo.
proSnja
Msgr. Skerbec lepo naprona vse rojake, naj mu sporoče na naslov, kakor je naveden na platnicah njegove knjige Krivda rdeče fronte, vse podatke o kom. grozodejstvih v njih rojstnih krajih, prav tako pa tudi vsakrnne druge informacije, ki bi utegnile biti koristne pri sestavi II. dela knjige Krivda rdeče fronte. Kaknni podatki pa so potrebni, se boste najlažje poučili, ako kupite Krivdo rdeče fronte. Dobi se v Dunnopastirski pisarni za 17 pesov.
DRUSTVENI OGLASNIK
Občni zbor Krajevnega odbora Druntva Slovencev v San Justo bo na cvetno nedeljo po slovenski sv. mani v župnijski dvorani za cerkvijo. Ob tej priliki bo tudi predavanje strokovnjaka o revaluaciji nepremičnin, ki jo sedaj morajo izvrniti vsi lastniki zemljinč ali hin. Vabimo vse člane Druntva Slovencev iz San Justa in okolice, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Krajevni odbor.
OBVESTILA
Tudi od tebe zavisi, kaknen bo program v poslovnem letu 1955-56. Zato pridi na sestanek SFZ v nedeljo 3. IV. 1955 ob 16.30 na Pristavo v Moronu, na katerem bomo razpravljali o delovnem načrtu v prihodnjem letu. Vabimo tudi vse one fante, ki niso člani organizacije, pa jih zanima nane delo. Odbor SFZ.
III. poletni filmski večer, posvečen Claudelu, Balzacu, Rimbaudu in Coletovi, bo v soboto 26. t. m. ob 20ih (po duh. Obnovi) pri Sv. Juliji, vhod V. Martinez 50. Predava g. Jurčec.
PREGLJEV ZBORNIK ,,Moj svet in moj čas", ki bo iznel za Veliko noč pri Slov. kult. Akciji v urednintvu dr. Tineta Debeljaka, ne bo samo zanimivo branje manj znanih, dozdaj nepriobčenih, a vendar umetnostno pomembnih Pregljevih krajnih del, ampak bo v knjigi tudi okrog 50 slik iz življenja dr. Ivana Preglja in njegovih krajev, posebej Tolminske, Gorinke, Istre in Gorenjske. Že zaradi teh fotografskih prilog živl-jenjepisnega, literarno zgodovinskega in zemljepisnega značaja bo knjiga imela svojo vrednost in pomen. Naročite jo že zdaj na Granaderosu 61!
SDO SFZ
Vsa slovenska mladina časti vse slovenske matere z MATERINSKIM DNEM, ki bo dne 27. marca ob 17. uri v župni dvorani v Ramos Mejia. Vsi rojaki iskreno vabljeni!
Svobodna Slovenija, nt. 12. 24. marca 1955
eslovenia, mi tierra
La autogestion
Como Tito quiso demostrar que el desarrollo del comunismo pasaba por Yugoslavia, tuvo que estar cambi-ando constantemente el curso de su accionar e ir corrigien-do los errores, si bien no hablaba de esto. Acorde a esto el segundo comunista en orden de importancia, Edvard Kardelj, ideo un adelanto del comunismo — la autogestion.
Esta deber^a ser una forma nueva, mas evolucionada del comunismo, en momentos en los que el pa^s empezaba a declinar, segun lo vaticinado por Marx. En principio cada unidad, por ejemplo una fabrica, se gestionaba por s^ sola. Segu^a siendo patrimonio de todos, pero la administracion estaba en manos de los obreros. Ellos decid^an quien iba a ser el director, a quienes hab^a que venderles, a que precio, que pasar^a con los empleados, etc.
En teor^a parec^a que se cumpl^a el sueno tan anhelado de socialistas y comunistas.
Pero en la realidad el partido segu^a teniendo el poder absoluto. Y no hab^a obrero que se animara a votar en contra de las directivas del partido. De tal manera la clase obrera segu^a haciendo lo que le digitaban. Esa era la tan mentada "autogestion".
De ese modo todos quedaban satisfechos. Cuando tiempo despues los marxistas de Peru, bajo el mando del general Alvarado, quisieron imitar esta autogestion, fraca-saron de igual forma que el modelo de Eslovenia y de Yugoslavia.
El comunismo segu^a su camino. Tito figuro durante un tiempo como el promotor de los pa^ses no alineados que buscaban un camino intermedio entre los Estados Unidos y la Union Sovietica. Sin embargo estos pa^ses, en los asuntos de base, segu^an votando junto con la Union Sovietica. Pero Tito pod^a viajar por todo el mundo y gozar del prestigio que da la fama.
Fue recibido en los Estados Unidos, en el Vaticano y en otros pa^ses. Consiguio una especie de modus vivendi con la Iglesia y, por lo menos en apariencia, ya no hab^a persecuciones.
As^ continuaron las cosas hasta la muerte de Tito.
slovenci in ©port
PLANICA JE REKORDNA NORVEZan ROMÖREN 239 METROV!
Planinka snežna kraljica je z novimi rekordnimi daljavami ne utrdila sloves primata v smučarskih poletih - Rok Benkovič si je za 19. rojstni dan čestital s slovenskim rekordom (226 m) in z odličnim petim mestom.
Srdit boj za najdaljni polet v zgodovini se je preteklo nedeljo vnel na planinki letalnici v sklepnem dejanju 26. finala svetovnega pokala v smučarskih skokih. Kot za stavo so si ga prevzemali sijajni skandinavski letalci iz Norvenke in Finske, na koncu je postal njegov lastnik 23-letni ,,Viking" Björn Einar Romören (na fotografiji), ki je v finalnem poletu brez posebnih težav varno doskočil pri 239 metrih.
To je dalo dodatni motiv Janneju Ahonenu, dvakratnemu zaporednemu skupnemu zmagovalcu svetovnega pokala, da je kot zadnji tekmovalec v Planici letel ne meter dlje, toda ni vzdržal pritiska. Padel je kar hudo, po prvih informacijah naj bi imel počena rebra in medenico. Toda čeprav je imel težave z dihanjem, je vendarle prisostvoval slovesni podelitvi nagrad po tekmi in je visoko dvignil veliki kristalni globus.
Slovenski tekmovalci so znova navdunili, ne posebno Rok Benkovič, ki je svoj 19. rojstni dan proslavil s slovenskim rekordom - 226 metrov - in z doseženim petim mestom na danannji tekmi.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ntvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so ne: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Tilka Močnik, Vladimir Kos, Pavlina Dobovnek, Ivan Žnidar, Ivo Svetina, Polona Makek. Mediji: STA, Radio Ognjinče, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri poniljanju po ponti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za poniljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 85 USA dol. za vse države.
Ceke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(j ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
mali oglasi
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK Č asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
PORAVNAJTE NAROČNINO!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
22. marca 2005
1 EVRO 1 US dolar
239,72SIT 181,73SIT
Ali si se že odločil za poklic? Če si pe v dvomu, če nisi gotov izbire, če potrebuje p pomoči, te vabimo na
Poklicni orientacijski tečaj
pod vodstvom lic. Metke Praprotnik Luna.
Prvo srečanje bo v soboto 9. aprila ob 13.30. uri v
Slovenski hipi. Vabljeni vsi, ki obiskujete četrti in peti letnik gimnazije, ali drugi in tretji letnik polimodal.
Mladinski odsek Zedinjene Slovenije
Pro pnja naročnikom v zaostanku
Leto je že v polnem teku, kar nekaj naročnikov pa pe ni poravnalo svojih obveznosti do lista za 2004. Smatramo, da se vsi zavedajo, koliko truda in stropkov je povezanih s pripravo in tiskanjem tednika v danapnji Argentini. Svobodna Slovenija ni izjema. Nape stanje pa je pe prizadeto z manjpim ptevilom oglasov in manjpimi darovi v tiskovni sklad, kot posledica gospodarskega stanja in tudi težkega položaja, v katerem se nahajajo nape ustanove.
Zato prosimo vse, ki niso na tekočem s svojim plačevanjem, naj to poravnajo čim prej. S tem nam bodo tudi prihranili dodatno delo in stropke opominjanja. Tistim, ki imajo težave, ali se jim je nakopičilo kaj več dolga, smo pripravljeni sprejeti plačilo v obrokih. Tiste pa, ki imajo možnost prispevati v tiskovni sklad, lepo prosimo, da nam priskočijo na pomoč in tako zagotovijo nadaljnje nemoteno izhajanje Svobodne Slovenije, ki že 58 let nepretrgoma obiskuje domove nap h rojakov v Argentini in tudi po svetu.
Uredniplvo in uprava
58. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni svet druptva Zedinjena Slovenija sklicuje 58. redni občni zbor v nedeljo, 3. aprila 2005, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hipe, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1)	Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preptevalcev glasov.
2)	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3)	Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4)	Potrdilo članarine za leto 2005.
5)	Volitev novega odbora.
6)	Slučajnosti.
Po določilih 16. člena druptvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starp in otroci.
Pooblapčence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblapčenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. mapa za vse pokojne člane Zedinjene Slovenije.
UPRAVNI ODBOR
Vsi za vse slovenske misijonarje 52. MISIJONSKA VELETOMBOLA
bo v nedeljo, 3. aprila v Slovenski vasi
ob 9.00: sv. mapa; daroval jo bo misijonar Lovro Tomažin DJ za vse žive in pokojne
slovenske misijonarje; ob 12.00: kosilo (asado). Cena: $ 10.- (za otroke $ 6.-), prijave na tel: 4267-1983
(Peter Rot) in 4267-5933 (Ciril Jan); ob 15.00: začetek tombole (Točno ob napovedani uri!)
1.	dobitek: računalnik
2.	dobitek: pralni stroj
3.	dobitek: raženj (parrilla)
in pe 50 tombol ter 100 činkvinov. Tombola bo ob vsakem vremenu. Končala se bo do 18. ure
Enkrat na leto darujte za slovenske misijonarje!
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V soboto, 5. marca je bil rojen Matej Modic, sin Boptjana in ge. Zofije Golob. Srečnim starpem iskrene čestitke!
Zakon o istospolnih partnerjih
obvestila
jo
NEDELJA, 27. marca: Velika noč.
PONEDELJEK, 28. marca:
Srečanje učiteljic, ki so potovale na seminar v Sloveni-
Na pogovor in pregled gradiva vabljene tudi vse ostale učiteljice naph pol. Ob 20. v Slovenski hip. SOBOTA, 2. aprila:
V	Slompkovem domu članska večerja NEDELJA, 3. aprila:
Občni zbor dru ptva Zedinjena Slovenija. Občni zbor v San Martinu.
Misijonska Veletombola v Slovenski vasi s celodnevnim programom.
ZSMŽ s Pristave vabi na prvi letopnji sestanek, ki bo po sv. map. Razgovor z p. Kukovico o družini. PETEK, 8. APRILA
Seja odbora Hanželičevega doma, po večerni mara v Slovenski hira.
SOBOTA, 9. aprila:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hira. ČETRTEK, 14. aprila:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, v Slovenski hira.
SOBOTA, 16. aprila:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hira. NEDELJA 17. aprila.
V	Napem domu v San Justu občni zbor in kosilo krajevne Zveze mater in žena.
SOBOTA, 23. aprila:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 v Slovenski hira. NEDELJA, 24. aprila. Na Pristavi občni zbor po map. SOBOTA, 30. aprila: Jesenski ples v Slom pkovem domu.
Levica ni uspela! Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je z osmimi glasovi za in ptirimi proti izglasoval, da predlog zakona o is-tospolni partnerski zvezi, ki ga je predlagala skupina poslank in poslancev s prvo-podpisano Majdo Širca (LDS) in je bil pripravljen za drugo obravnavo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Ministrstvo namreč pripravlja svoj predlog, k usklajevanju, ki pe ni konča-
no, pa so povabili tudi nevladne organizacije, so pojasnili predstavniki ministrstva.
Vlada predlogu nasprotuje v celoti. Vsebinsko se namreč ne razlikuje od predloga zakona o istospol-ni partnerski zvezi, ki ga je vlada že umaknila iz zakonodajnega postopka z namenom, da pripravi svoj predlog. Razlog za nestrin-janje vlade pa je tudi, da predlog ne vsebuje celotne ocene finančnih posledic za njegovo izvajanje.
uri
skrbimo za zdravje
Posledice 40 let kajenja
Na zahodu Evrope je bilo reklamiranje cigaret dovoljeno že pred 40 leti, kadilo pa je 70 odstotkov mopkih in 43 odstotkov žensk. Skoraj nihče med njimi ni razmipjal o posledicah kajenja, sploh pa ne o raku.
Leta 1962 je anglepko zdravnipko druptvo objavilo poročilo z naslovom „Kajenje in zdravje" v katerem neka službena ustanova v Veliki Britaniji opozarja na pkodljivost tobaka. V naslednjih 40 letih je v Veliki Britaniji zaradi kajenja umrlo 5 milijonov ljudi, 12 krat več kot je bilo britanskih žrtev med II. svetovno vojno.
,,Čeprav danes v Veliki Britaniji kadi samo pe 29 odstotkov mopkih in 25 odstotkov žensk, proizvajalci pe vedno reklamirajo cigarete in jih prodajajo mladim", pipe Independent. Na žalost kajenje tobaka zopet narapča in pe vedno predstavlja največji rizični faktor za človekovo zdravje.
Sir Richard Doll je leta 1950 pokiral neinformirano javnost s podatki o povezanosti kajenja in raka na pljučih in opozoril kadilce, da ni nikoli prepozno prenehati s kajenjem: „Prenehajte kaditi in tako boste živeli dlje in boljpe."
POŽARNA OGROŽENOST
Uprava RS za zapčito in repevanje na območju celotne države je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Razglas velja za območja brez snežne odeje, so sporočili z uprave. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, pupčati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
TITO IN FIDO
Na gori Sabotin nad Novo Gorico, kjer poteka mejna črta z Italijo, je skupina neznancev spremenila napis "Nap Tito" v "NapFido". - Ob lanskem dnevu državnosti je s tega hriba zasijal z več kot 25 metrov velikimi črkami iz ska napis "SLO". Preteklega 6. marca pa so ga nekateri spet preuredili v "Nap Tito". Kaj bo pripo sedaj za Fidom?
MOŽNOSTI PLAČEVANJA
Članarino Zedinjene Slovenije in naročnino Svobodne Slovenije lahko poravnate:
V	INOZEMSTVU:
•	po popti z bančnim čekom (prosimo, da ne po-piljate osebnih čekov) na ime Antonio Mizerit.
V	ARGENTINI:
•	v druptveni pisarni v Slovenski hi pi (v gotovini ali čekih na ime Eslovenia Libre);
•	po poverjenikih;
•	s poplno nakaznico (giro postal) na ime Eslove-nia Libre;
•	naložba v Banco de Galicia:
-	po omrežjih Banelco ali Link;
-	po Internetu-Home Banking.
Za transference boste rabili naslednje podatke: Titular de la cuenta: Matias Cec; DNI: 25537990; CUIT: 23-25537990-9; numero de caja de ahorro en pesos: 4899965-1/037-6; CBU (clave bancaria uniforme) 00700375-30004899965160. Ko naredite transferenco, prosim, sporočite nam po telefonu ali popti.
Za vso podporo že vnaprej Bog povrni!
Uprava Svobodne Slovenije