eharjih č, posesti )ušča šti NO. 13 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 16, 1940 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER Rusija grozi Švedski in Norveški radi pomoči Finski Sovjetski minister svari skandinavske dežele, da s em, ker pomagajo Finski direktno izzivajo Ru-, Jo m ce bodo s tem nadaljevale, naj posledice same sebi pripišejo. LETO XLIII. — VOL. XLIII. jan. — Rusija je uradno naznanila, da je / Pri švedski in norveški M°skva, is danes I vložil I dice' vProtest in svarilo na posle-: ' ce bodo dovoljevale še nagonih' casoPisju protisovjetsko I Se vlfj, bodo dovoljevale, da da senvli f ' ter dovljevale, : preko teh dežel pošilj ! So ,er V Finsko-I eriakf ' * bi Se mo®la voditi sopiSju fPiSna kamPan->'a v ča~ šved ka v m° tedaj' če bi bila vojno ž njo. Rusija, se ne mo- ja voj- re tolmačiti pisanje švedskega časopisja. Na 47 raznih uradih v Švedski se je nabiralo prostovoljce za Finsko, očita Rusija, in to pod varstvom švedske vlade. Vlada je šla celo tako daleč, da je dala orožje Finski in istega dovoljevala pošiljati preko njenega ozemlja na Finsko. Tako postopanje, je rekel sovjetski minister, lahko dovede do nezaželje-nih posledic. Podoben protest je poslala ruska vlada tudi norveški vladi, ki je dovolila, da je norveško časopisje direktno pozivalo na vojno proti Rusiji. m vo- Rusija zopet mobilizira '""'Jon, 15. jan _ "■o je Pozival pod orožje vse «»kevstai.„9til9iii20 IT " Cernik, ki je v «»» vlade ukazal, da « mora- kJ^-l Zglasiti Pri naboru vsi tiče r°jeni leta 1921- Dalje Se so hir°Z!V tudi vseh dijakov, ki svoi r°jeni leta 1922 in ki 80 v j »em zadnjem letu šole. Nada-Jje se ti^ vsehf • poziv Pod orozJe tl'di ščeni 1 • s0 bili dozdaj opro- ' vojaške službe do leta 1941.1 Finsko preko US1°- Norveška, >28 Moskovski Norveška vlada naznanja, da je poslala v Moskvo sporočilo, da bo dovolila vsak transport orožja preko dežele na Finsko. Norveška je še na 6. januarja poslala obvestilo v Moskvo, da se dozdaj orožje ni pošiljalo preko norveškega ozemlja na Finsko, da bi pa to ne 'prestopilo meje nevtralnosti, če bi se kaj takega dovoljevalo. To znači, da bo Norveška dovolila Angliji in Franciji poslati orožje in municijo na Norveške, pa naj 15. jan. — bo Rusiji všeč ali ne. ^jgija delno mobilizira Blusseis kralj Lorv J'e to storil VS0 armado- kot bert v vadnj1-eg°V °Če' kraU AI~ 15. jan. — Belgijski je danes prevzel bila vsa dežela pokonci, ko so hiteli novinci v vojašnice in so švigali vojaški avtomobili skozi mesta, raznašajoč povelja. Govori se, da je dobila Belgi- -'-«un) S„Q, . . . viuvuri se, aa je aomia tfe gi- tem' da je vj V0Jm' SJa iz Italije svarilo, da bo v bližnji letnike pocl P°khcala nove bodočnosti napadena. Kdo je to ' sporočal, ni bilo dano v javnost, toda vedeti je treba, da je žena italijanskega prestolonaslednika sestra belgijskega kralja. Belgija ima danes 700,000 mož pod orožjem. V splošni mobilizaciji pa lahko postavi več ko en milijon mož na bojišče. , knila dežp, °rožJe, se je poma-zadnji V "razred D," ki je jo. ea splošno mobilizaci-Civjj 15 iz kraip pr®bivalstvo so izselila je nemški meji. Bel- Vir*ev ^ Cala S(> do 40,000 no-P°d orožj,e. v nedeljo je Wej Hoffman t!' Nem^a- — s°jena ^ ara 19 tet, je biL imela ljubek6111 l6t ječe' ker je kim Poljski26"^0 razmei-je z ne-poleg tega m v°jnim ujetnikom. civi]ne pra^8Ubi Pa še za pet let ko razmerje'06 (Ce bi imela ta' k°m> bi dohn Z nemškim v°ja- P°dporo) Ana od vlade denarno ^opravek Utnrl AntnS«° 'P°ročali. da je lovich glasiti Anton Pa«- U^uVLA SALLE> tU n 111 ~ Pred dnevi je inU ^Uohn Perko, star 70 let DoleS Pn Sv- Margareti na 40 let ri 7 Ameriki živel Anton ^ ie je umrl 24-letni t0n Rezen> rojen tukaj. Nov grob Danes ob peiih zjutraj je preminila Mrs. Agnes Raztresen, 5902 Bonna Ave. Bolehala je okrog enega leta. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Podrobnosti poročamo jutri. Trobenta pregnala tatove Dva roparja, s samokresi v rokah, sta stopila v restavrant na 2466 Fairmount Blvd. in zahtevala od blagajničarke denar. To je pa videl skozi okno nek av-tomobilist, ki je začel na vso moč trobiti z avtno trobento. Roparja sta jo jadrno odkurila, ne da bi vzela s seboj kaj denarja. Slavčki Danes zvečer se vrši- redna mesečna seja "Slavčkov." Seja je važna, zato so starši prošeni, da se udeleže. Nadzorniki so Prošeni, da pridejo že ob 7:30, seja se prične pa ob osmih. Sprejema se še vedno nove pevce in kdor je pustil, je prošen, da pride nazaj k zboru. PREKUCUHI SO NAMERAVALI VREČI VLADO New York, 15. jan. — 17 prijetih zarotnikov, ki so obtoženi, da so nameravali strmoglaviti vlado Zed. držav, je izjavilo na federalni sodniji v Brooklynu, da so nedolžni. Obravnava se bo vršila 5. februarja in do takrat je bil vsak prijetih postavljen pod varščino $50,000.00. Prijetih je bilo 18, toda enega so vladni agentje izpustili. Državni pravdnik Kennedy je izjavil: "Razume se, da izgleda vsa ta zarota, da bi se strmoglavilo vlado Zed. držav, fantastična, toda nismo smeli Čakati, da bi ti ljudje začeli metati bombe.' Vladni agentje pravijo, da ni samo teh 17 v zaroti, ampak da jih je v tem mnogo drugih zaple tenih, katere bo vlada poiskala. Na sledu so jim bili že več kot šest mesecev, toda do aretacij ni prišlo, dokler ne bodo pokazali kako aktivnost. Toda, ko so vladni agentje zvedeli, da so zahtevali vodje tega zarotniškega gibanja takojšno akcijo, so sledile aretacije. Vladni agentje trdijo, da imajo na rokah dokaze, da so name ravali zarotniki začeti po 20. ja. nuarju. Preiskavi je načeljeval načelnik vladne tajne policije G Men; Edgar Hoover. Dognalo se je, da so zarotniki nameravali začeti, ■■ revolucijonarno akcijo s tem, da bi vrgli bombe v poslopja dveh časopisov, eno gledišče ter v carinarno ter začeti s terorizmom proti Židom. Poleg tega so nameravali zarotniki ubiti 12 kongresnikov, ki so glasovali proti embargu orožja, "da se jim da dober nauk." Zarotniki so nameravali zaseči elektrarne, pristanišča, kolodvore, brzojav in telefon, vse federalne rezervne banke ter newyorško pošto. Pri zarotnikih iso dobili 17 pušk, 3,500 nabojev, mnogo -pištol, 18 delno izgotovljenih bomb in razstrelivno snov za bombe. Zarotniki so člani takozvane "Christian, fronte," fašistične organizacije, odločno protižidov-ske tendence, člani so simpati-zirali z nemškimi naciji. Njih namen je bil postaviti v Zed. državah vlado po vzorcu Hitlerja. Enajst zarotnikov spada k narodni gardi, eden izmed njih s činom kapitana. Svoje orožje so ukradli v orožarni narodne garde. Blizu New Yorka imajo svoje strelišče, kjer se vadijo v streljanju in metanju bomb. Organizacija Christian Front je bila zadnje leto zelo znana v Ali bomo proslavili? Danes obhajamo pomembno obletnico oziroma 20 letnico, kar .se je rodil oni slavni 18. amendment. O polnoči pred dvajsetimi leti so se zaprla vrata. za zadnjim gostom v gostilnah in kmalu zatem so se razcveteli po deželi nepozabni "spik iziji," novi milijonarji so rasli ko gobe po dežju, graft je cvetel na levo in desno. Torej ob dvajsetletnici se ga spomnimo in mu želimo, naj počiva v miru tinti nepozabni IS. amendment. Roosevelt prosi pomoč za Finsko Politika hoče imeti vedno depresijo Cleveland, O. — Tukaj je govoril «T. F. K i rk land iz Dallas, Texas, ki je zastopnik Townsend organizacije za državo Texas Kirkland je obdolžil politikaše, j Pjačilu preskrbi državljanski pa Zanimive vesli iz slovenskih naselbin Pueblo, Colo. — Lojze Mihel čič, star rojak, je imel nekaj dni pred božičem velik "trouble" policijo, ko je v hipu abnormalnega stanja zagrozil v nekem lokalu, da ustreli vsakogar, ki se mu približa. Pozvana policija ga je lovila skozi okno in po strehi sosednje hiše s solzavkami in ga končno dobila v pesti brez kakšne hujše nesreče. Ker je policaj postopal z Mihelčičem precej trdo, so ga odpeljali v bolnišnico. — Rojak Tekavec se .je našim ljudem predstavil za federalnega uradnika, ki lahko proti Predsednik se bo obrnil na kongres s prošnjo, da odobri materialno pomoč Zed. držav stiskani Finski. da je njih delo in namen, da ne pride dežela iz depresije. Politi-karji gledajo na to, je rekel Kirkland, da je v deželi kolikor mogoče dolgo depresija, da lahko dajejo ljudem relif. In dokler so državljani na rej if u, se lahko dobi njih glasove, da obdržijo te politikarje v uradih. Kirkland je povedal svojim poslušalcem, da je vlada zato uničila toliko poljedelski produktov, da lahko več uvaža iz drugih dežel, ter s tem napravi denar. Politikarji se zato branijo načrta dr. Townsenda, da lahko ostanejo v uradih, je rekei Kirkland. -—o-- V bolnišnici James Globokar, 20358 Lind-aergh Ave. se nahaja v Lakeside bolnišnici. Obiski še niso dovoljeni. New Yorku radi svoje protiko-i _____________ munistične in protižidovske ak-' kjer je kmalu okreval. pir. Ukanil ni nikogar, ker so ga prej prijeli in postavili pod $1,-000 kavcije. — Zadnje dni je umrla Katarina Težak, ki zapušča moža, dva sinova in dve hčeri. — Umrla sta tudi Nik Mike-tič in Štefan Bratina, oba doma iz Hrvaške. — V Corwinovi bolnišnici se nahaja Alfonz Hočevar, ki je bil operiran 3. t. m. Tam se nahaja tudi Mary žni-daršič, ki je na potu okrevanja od pljučnice. Eveleth, Minn. — Anton Za-k raj šele, policijski narednik, bi se bil pred nekaj dnevi zadušil od strupen«; ogljikove kisline v garaži, če ne bi bil njegov pes energično lajal pred garažo, ko se je njegov gospodar onesvetil zraven avta. Pasje lajanje je priklicalo soseda Maksa Volčanska, da je šel pogledat v garažo in videl je, kaj se je zgodilo. Zakraj-ška so rešili in ga odnesli v hišo, Washington, D. C., 15. jan. — Predsednik Rosevelt se je danes odločil, da bo poslal kongresu poslanico, v kateri bo predlagal materialno odpomoč Finski, ki jo davi Rusija. Predsednik se je posvetoval eno uro in pol z vodjem demokratov v senatu, Al-ben W. Barkleyem ter je šel v vse podrobnosti glede pomoči Fincem. Pri posvetovanju je bil tudi podpredsednik Garner in nekaj drugih vplivnih demokratov. Ne ve se še, če bo Roosevelt prišel pred kongres s kakim de-finitivnim predlogom topogledno. To bo povedala šele poslanica, ki jo bo Roosevelt poslal kongresu. Toliko je gotovo, da se je predsednik odločil, da bo vlada podprla vsak predlog, ki se bo nana- uradne topogledne poslanice kongresu, ampak bo to storil v obliki pisma. To pa iz diplomatskih ozirov. Najbrže bo Roosevelt svetoval, da vlada Zed. držav ne napravi direktnega posojila Finski, ampak naj se vsa zadeva vodi skozi Export-Import banko, ki je že napravila Finski $10,-000,000 posojila za nakup živeža. Iz Helsinki, Finska, poroča ameriški poslanik Schoenfeld, da so sovjetska letala poškodovala hišo, kjer je bilo ameriško poslaništvo še pred enim tednom. Ameriški poslanik poroča, da je padla bomba iz ruskega letala skozi streho ameriškega poslaništva. v nedeljo ter v sprejemni sobi razbila pohištvo. Ogenj, ki ga je zanetila bomba, so pazniki kmalu pogasili. Ameriški, poslanik se je preselil še 7. januarja šal na relif za Finsko. Roosevelt najbrže ne bo poslal I na drugo stran mesta. ■o tivnosti in radi svoje naklon je nesti do Father Coughlina. Toda ta je opetovana napadel to organizacijo v svojih govorih in zanikal, da bi imel kaj opravka s to organizacijo, ki šteje do 20,000 članov. Glavna voditelja sta John F. Cassidy, ki je uslužben pri Brooklyn Edison Co., in pa William Bishop, ki je rodom Dunajčan, ki je bil svoje čase trikrat izgnan iz Belgije in enkrat iz Anglije. . Detroit, Mich. 15. jan. — Father Coughlin, znani radioi pridigar, je danes izjavil, da je večkrat ožigosal Christian Front or Coverdale, Pa. — Zadnje dni je tu umrl Filip Nuncij, star 41 let in rojen v Baču na Notranjskem. V Ameriki je bil 19 let in tu zapušča ženo, sina in dve sestri, v Argentini dva brata in v starem kraju dva brata in dve sestri. Joliet. — Dne 26. decembra je tu umrl John Judnič, star 30 let in rojen v Ameriki. Zapušča očeta, štiri brate in tri sestre. St. Louis, Mo. — Tu je umrl John Sarsov, star 66 let in rojen v Kastavu v Istri. Tukaj zapušča ženo, sina in dve hčeri. Duluth, Minn. — Pred okrožnim sodiščem v Virginiji se te Nemčija pravi, da se sosedom ni treba nič vznemirjati Berlin. — To, da je Belgija delno mobilizirala in da je Nizozemska preklicala dopuste svo jim vojakom, je označila nemška vlada kot zopet eno epidemijo strahu, katere podlaga so napačna poročila. Nemška vlada trdi, da so ta poročila tako brezpa-metna, da Nemčija uradno niti zanikala ne bo, da zbira vojaštvo na belgijski in nizozemski meji v svrho kakega napada. Dalje pravi nemška vlada, da se Anglija pač ne more dosti bahati s poletom anglških letal nad Dunajem in Prago, ker se je izvršil polet ponoči. Toda naj Angleži napravijo ta polet pri belem dnevu, potem bodo pač lahko govorili o tem činu, pravijo Nemci. -o- Prisilno delo za poljske Žide Berlin. — Vsi židje, ki žive na Poljskem, ki je zdaj pod Nemčijo, morajo delati za vlado najmanj dve leti. To zadene vse v starosti od 14 do 60 leta. Vsi so se morali javiti pri bližnji oblasti in so morali prinesti s seboj ganizacijo. Pravi, da je obdrža- zmm sodiscem v virginiji se v -----" vala organizacija shode in pri dni obravnava slučaj Jakoba Be-jfveza za dva 111 ^e orodje, . , . •_ , . . , . , v. v i • I Irnv orn imsin flfim« Voi 7irim n tem rabila njegovo ime brez nje-lliča iz Eveletha, ki tozi zelezni-govega dovoljenja. Tudi v svo- ško družbo za $6,000 odškodnine jem časopisu "Social Justice" je) zaradi poškodb, ki jih je dobil, Father Coughlin večkrat napadel ko je hotel prekoračiti progo juto organizacijo. 'žno od Eveletha. Ivan Podržaj bo 1. februarja prost ..... V York. — Čitateljem je go- žaj najel odvetnika ter bo skušal bil v tem času na Dunaju, odko- St. New York, tovo še v spominu slučaj jugoslovanskega kapetana Ivana Podr-žaja, ki je bil obtožen bigamije in obsojen na petletno ječo v Auburn, N. Y. Zelo so ga takrat privijali, da bi povedal, kam je izginila njegova žena Agnes Tuf-verson, s katero je bil le 15 dni poročen in o kateri je trdil, da je odpotovala v Indijo. Oblasti ga niso mogle prisiliti do kakega priznanja, dasi so našli pri njem nekaj obleke in drugih predmetov izginule žene. Ko bo stopil na 1. februarja iz ječe, ga bosta čakala dva ameriška naselniška uradnika, ki ga bosta odvedla na Ellis Island, da se ga od tam deportira v Jugoslavijo. Kakor se poroča, bo Podr- doseči to, da bo odšel, kamor bo pač hotel. Toda iz Zed. držav mora. Istočasno bi Podržaja rada dobila v roke policija v Londonu, na Dunaju 'in Belgradu. Toda kakor je danes položaj v Evropi, se tamkajšnje oblasti ne bodo dosti brigale za Podržaja, razen morda to, da mu zabrani-jo vstop v njih dežele. Podržaj je osleparil več žensk za lepe vsote denarja, toda tega se mu ni moglo dokazati. Oblasti so ga začele šele zasledovati, ko je izginila 15 dni po poroki njegova žena, odvetnica Agnes Tuf-verson, ki je bila precej premožna. Bile so pa njene tri sestre, ki so zahtevale od oblasti, da začne s preiskavo. Toda Podržaj je der so ga zahtevale ameriške oblasti. Sestre Tufverson so trdile, da je Podržaj svojo umoril na morju in jo vrgel v morje. Seve, dokazati niso mogle. Bil je obtožen torej manjšega prestopka, bigamije, in pripeljan v Zed. države. V ječi se je postavni jugoslovanski kapetan lepo obnašal. To kar ga imajo' doma. Vsi židje v Krakovu so morali oddati svoje radio aparate vladi. —:--o- Pogreb John Paulina V četrtek zjutraj ob 8:15 se vrš.i pogreb pokojnega John Paulina iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 458 E. 152nd v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Dodatno se nam poroča, da zapušča ženo pokojni strica Frank Paulina, ki vodi gasolinsko postajo na vogal 61. ceste in St. Clair Ave. ter teto Mrs. Ano Videnšek. Direktorska seja Danes zvečer ob osmih se vrši direktorska seja SND na St. Clair Ave. Seja se vrši v spod-Vsi stari in novoiz- Nemški vohun padel slučajno v roke ameriški vladi New York. — Ko je ameriška vlada pripravljala 413 nemških mornarjev iz potopljene nemške ladje Columbus, da jih pošlje na zapadno obal, odkoder se bodo lahko preko Rusija-vrnili v Nemčijo, je ameriška tajna policija slučajno spoznala Karla Schlue-terja, ki je bil leta 1938 obtožen vohunstva. Predno ga je mogla takrat ameriška vlada prijeti, je zbežal. Mornarji so bili na Ellis Is-landu in tukaj so jim vzeli odtise prstov. To je pa izdalo Schlue-terja, ki je bil med nemško posadko. Ameriška vlada je leta 19'38 obtožila 18 oseb, da so hoteli prodati ameriške vojaške tajnosti neki tujezemski državi. Schlueter in 13 drugih je takrat zbežalo v Nemčijo. -—o-- Mestna zbornica je odpravila dodatne davke za vodo da sojetniki ga niso marali. V!nji dvorani, januarju leta 1938 se je stepel z voljeni direktoriji so prošeni, da nekim jetnikom, ki je Podržaju se udeleže, ker se bo postavilo ra- zbil desno oko. Pustolovc Podržaj ni danes več oni smehljajoči Don Juan, ampak mrk in pust. Kam se bo obrnila njegova pot na 1. februarja, ko bo stopil iz ječe in ko bo vedel, da ne sme ostati v tej deželi svobode? zne odseke. Euclid Rifle klub .člani so prošeni, da se danes vsi udeleže strelske vaje, ker se je treba več stvari pogovoriti radi srnjakove večerje 28. januarja. Na sinočnji seji je mestna zbornica ostala gluha vsem prošnjam župana Burtona, naj pifsti vsaj 25 /. k vodnim računom za vzdrževanje naprave čiščenja odvodnih kanalov. Zbornica je že lansko leto znižala ta davek od 40 na 25 in zdaj je odpravila pa še teh 25 odstotkov, kar stopi v veljavo z jutrišnjim dnem. Devet demokratov je glasovalo za odpravo tega davka in sedem republikancev. Od demokratov je glasoval za davke samo Emil Crown, župan je prosil zbornico, naj počaka s tem vsaj 60 dni, toda tudi to mu ni zbornica ugodila. Mestna zbornica včeraj ni iskala novih virov za vzdrževanje te naprave. Najbrže bodo council-mani naložili to na splošne davke. -o--. ženski klub Slov. doma ženski klub SlQvenskega doma na Holmes Ave. je za letos izvolil sledeči odl?or: Predsednica Rozi Šimenc, podpredsednica Frances Kramar, tajnica Filo-mena Sede j, blagajničarka Mary Benevol, zapisnikarica. Frances Susel; nadzornice: A. Grošsl, F. Brezovar in F. Marold; oskrbnica posode F. Sedej. L r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. __Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c. Entered as second clas& matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Maroh 3d, 1878. No. 13 Tues., Jan. 16, 1940 Naše pogrebne kapele Med narodom se vedno bolj udomačuje navada, da se vršijo pogrebi naših dragih iz pogrebnih domov ali kapel naših pogrebnikov. Iz več razlogov se nam zdi to jako pametno in priporočljivo, da bi se to splošno vpeljalo. Še pred nekaj leti je bila splošna navada med nami, da je ležal ranjki doma do pogreba, radi česar je bila vsa hiša za nekaj dni iz reda, družina iz reda in tudi pokojniku se ni moglo dati tiste svečane pozornosti, kot se to lahko izkazuje v tem ali onem po-grebniškem domu. Spominjamo se, kakšne težave smo imeli, ko smo kot društveniki nosili krste iz malih stanovanj, po zavitih in ozkih stopnicah, da se je moralo krsto postavljati pokonci in postrani, predno smo jo dobili iz hiše, kar je bilo vse prej kot pa spoštljivo do pokojnika. Pa drugače ni šlo. Nekateri so bili ideje, da se ne izkaže pokojniku od strani preostalih dovolj spoštovanja, če se ga takoj, ko zatisne oči da iz hiše, kjer je živel toliko let in bil gospodar ali gospodinja. Pa je, po našem mnenju, ravno zdaj, ko položimo umrle na mrtvaški oder v pogrebni kapeli, izvršeno vse bolj svečano, spoštljivo. Kdor je že videl sedanje moderne domove ali pogrebne kapele naših slovenskih pogrebnikov, mora priznati, da so res okusno in lepo narejene in opremljene. Ves kredit jim gre za to. Tukaj res leži pokojni ali pokojna v prostoru, ki je za to namenjen in kjer se mu ali se ji lahko izkaže zadnjo čast z vso spoštljivostjo. V pogrebnih kapelah naših slovenskih pogrebnikov so vse udobnosti, ki jih v takem slučaju privatna hiša ne more dati. Je dovolj prostora za ljudi, za vence iri sploh za vse Številni obiskovalci, ki trumoma prihajajo, da se poslove od pokojnika, se lahko nekaj časa ponude, ker je dovolj prostora. Dosti jih je, ki pridejo ob večerih in bi jim bilo težko najti hišo, če bi ležal pokojnik doma. Za pogrebni dom tega ali onega pogrebnika pa vsak ve. In kar je glavno pri vsem tem je pa to, da preostali niso za tiste dni do pogreba popolnoma iz reda in vsake udobnosti. Saj nam je znano iz prejšnjih časov, koliko je družina trpela tiste dni, ko j&bila hiša vsa narobe, vse sobe polne ljudi, da si družina niti skuhati ni mogla, niti ni mogla počivati. Tako pa, če se položi umrlega k zadnjemu izpočitku pred grobom, v pogrebni zavod, ima tudi družina več počitka in potrebne udobnosti. Saj je že itak vsa iz sebe nad izgubo dragega pokojnika ali pokojne in če se ji potem še doma odreče tistih par ur počitka, je ob pogrebu, če leži mrlič doma, sama skoro za v grob. Zato so pa Amerikanci že davno sprejeli to navado, da se vrše pogrebi iz pogrebnih kapel. In tudi naš narod se vedno bolj oprijemlje tega,-kar je popolnoma pravilno v vseh ozirih. Kar je pa glavno je pa še to, da pogreb iz pogrebnega doma ne stane nič več, pa bi vendar rad vsak nekaj več dal za to udobnost. .. Spomini na sončno Floridotali narašča-'je stezal sv°j'e r°- Piše Josephine Promt ke turistt°f ,Mož ,pa ted*j ni bilo doma, bili so na lovu, baje ribarijo. Posebno so sedaj na lovu na žabe, ker je sedaj sezona za to kakor se je izrazil njih tolmač. Le nek 18 leten mladenič je skušal svojo modrost v boren ju s krokodilom. Teh imajo v ome- Naša dva denarna zavoda Zadnje dni sta se vršili delniški seji dveh naših denarnih ustanov, to je slovenske banke, North American Bank in slovenske posojilnice, St. Clair Savings & Loan Co., oba zavoda v Clevelandu na St. Clair Ave. Vsak teh zavodov je organiziran po svojem posebnem sistemu, eden kot banka, drugi kot posojilnica. Oba sta pa, kot vemo, potrebna za naše gospodarsko življenje, za našo trgovino, za naš denarni promet, za posojila in za nalaganje denarja na obresti in v varstvo. Kot smo videli iz finančnih poročil, ki so bili predloženi delničarjem na letni seji, sta oba ta naša denarna zavoda v zadnjem letu zelo lepo napredovala in vidi se, da sta oba na dobri in trdni podlagi. Kot ves svet, je zadnja kriza prizadela tudi ta dva zavoda, ki sta se pa zdaj zopet postavila na trdne noge, k čemer je pripomoglo dobro vodstvo in pa zaupanje našega naroda. Seve, največ pomaga k temu dejstvo, da so vloge v obeh denarnih zavodih zavarovane po vladni korporaciji do vsote $5,000.00. Torej naj se zgodi karkoli, vsak ima garancijo za svojo vlogo do te vsote. To je veliko ali največ pomagalo, da so dobile banke zopet zaupanje pri narodu. Če bi bilo kaj takega vpeljano prej, bi ne bilo prišlo do bančnih krahov, ljudje bi ne bili navalili na banke, ker bi vedeli, da so njih vloge varne. Vse banke, ki danes poslujejo v Zed. državah, imajo to garancijo. Zato se pa tudi ne more reči, da je ta ali oni denarni zavod varnejši, da so vloge varnejše. Vsaka banka ima garancijo za vloge do vsote $5,000, pa naj bo to mala banka ali posojilnica, ali pa sto milijonska banka. Slovenci smo gospodarsko močni dovolj, da lahko vzdr-žimo ta dva edina slovenska bančna zavoda v Zed., državah. Brez njih bi bilo otežkočeno trgovsko življenje med nami. Kiolikor imamo v Clevelandu trgovin in raznih podjetij, društev in organizacij, prav lahko vzdržujemo oba zavoda. Treba je samo zaupanja in zavednosti, pa bo šlo. Naj bo naš narod napreden v kulturnem in gospodarskem pomenu, da bo nekaj veljal. (Konec.) Zaželjena ura za "Sightseeing Trip" (ogledovanje mesta) je prišla še prerano, a vendar ne vsiljivo. Bilo nas je kakih 50 potnikov, vsi željni zadostiti svoji radovednosti. Ogledali smo si radijo postajo IOD, posestvo znanega raketirja Al Ca-ponija, ki je pred nedavnim prišel iz zaporov miljon-dolar-sko Music Hall, katera sega skoro en cel "block" v morje, Dempsey Vanderbilt hotel, kjer je udobno izpeljana vozna pot prav do drugega nadstropja. Posestvo Firestone (gumijev magnat) obsega 30 akrov, rezidenco mladega Fred Snythe, kateri sedaj živi v "Iron lungs," saj je o njem pisalo vse časopisje zadnje čase. Krasne japonske palme in štirje snežno beli jeleni naravne velikosti, krasijo vhod v to palačo. Dalje smo si ogledali Warner Bros. (kino magnat je) posestvo, ki se imenuje Guy Wood, Speed boat king in druge. O reki Pencost je govorica, da ji še tako močan veter ne zgane valov. Na planoti pa stoji ponosna stavba iz rdeče opeke, ki se imenuje Million Dollar Chicken Hotel. Skoro neverjetno se to sliši, a je resnično. Farmar, ki je dal zgraditi to poseestvo je redil od 40 do 45 tisoč kokoši. Denar je pridobil s špekulacijami na raznih borzah, največ v Chicagu. Leta 1925 pa je v eni noči zaigral skoro vse svoje imetje in ga je par dni kasneje zadela kap. Hotel pa stoji prazen in še ne popolnoma dovršen kot ranjena povest. Dolga vrsta ljudi je čakala za vstop v Fleisher' ion Picture Studio. Vstopnina je $2.50, seveda si je treba rezervirati vstopnico že kar dva do tri tedne naprej. To je dolgo in nizko poslopje, podobno vrtnarskemu ste-klencu. Precej časa pa smo imeli, da smo si lahko ogledali "Seminole Indian Village." Za vedno mi bo ostalo v spominu to indijansko bivališče,. Seminole Indijanci so edini neupogljivi rod in svoje primitivno življenje bodo vlekli najbrž do konca svojega življenja. Njih osveta napram državi traja že nad 105 let. V tistih časih so belokožci trikrat ujeli njih poglavarja, Robert Oscello. Dvakrat jim je bil ušel, a končno pa ga je doletela smrt v ječi. Ker je bilo to v mirovnem času, so njegovi potomci prisegli trajno csveto. Na 4 kolih imajo zbite svoje šotore, ki so pokriti s takozvano "petticoat" palmovo slamo. Par desk na katerih imajo svojo ropotijo in razno barantijo kakor: lonce, cunje, svoje pernate naki-tp, Umazane pipe ter v vsakem šotoru skromen šivalni stroj, katerega vrtijo šs z rokami. Večinoma povSod so sedele pri njih male deklice ter šivale iz do 2,000 kosov obleko. Da napravijo eno tako obleko vzame približno do tri tedne. Rada verjamem. Na glavi nosijo te ženske tesno črno pokrivalo, ki ima ob levi strani dolg kljun. Vse enake. Ogrome halje sešitih "flik," na ta zverjad se sonči v umazanem pesku, ali pa leži leno v grdi mlaki. Mladenič je najprej z dolgo bambusovo palico pridražil krokodila na suho, potem mu je pa z največjim naporom odprl čeljusti, da smo vsi navzoči videli sijajni "grand opening," nato pa je zopet spretno zaloputnil, da je kar zagomazelo po naših udih, češ, kaj bi bilo, če bi ne bil temu vajen? Ta zmaj bi mu odščipnil roko kot strel. Skušal je nato in tudi posrečilo se mu je zvaliti krokodila na hrbet. Kakih pet minut je gladil žival po trebuhu in jo s tem hipnotiziral, da je zaspala. V takem stanju potem ostane do tri ure. Temu je sledilo ogledovanje strupenih kač klopotač, katere sem prvič v življenju čula šumeti. Za okras so tam še tri stare opice in majhen črn pes, da se z njimi igra. To je ves zaklad teh trmastih ljudi. Država jim je ponudila že bolnišnice, šole in primerna stanovanja, pa so vse zavrgli in sedaj žive v devetih oddelkih v državi Floridi. V Allapatah, kjer tudi živi ta rod, je baje zemlja zelo rodovitna. Dokler niso zašli tja bogatini, so se ljudje največ ukvarjali z gojenjem rdečih jagod, ki so bile že v sedmih tednih po saditvi zrele za prodajo. Marsikak domačin si prirčno želi prodane zemlje." Uresničenje mojih večletnih sanj so bili oranžni nasadi. Lastnim očem nisem mogla verjeti, da vidim vse v l'esnici, ko smo se podali na Floyds Fruit Co. farmo. To je obsežno posestvo, kjer skušajo izvesti razne izkušnje v cepitvi raznih sadežev. Tako smo si ogledali nasade braziljske kave, divje figovo drevje, katero je ravno sedaj pokrito po deblu s čudnim liki velikim bradavicam podobnimi izrastki. To bo v doglednem času sad, listja pa je prav malo na tem drevju. Videli smo "Pappaya" drevo, kojega sad je pridobljen iz cepljenja7 "grape fruit" in oranže. Videli smo tudi "chiklet," iz katerega izdelujejo žvečilni gumi j. Zanimiv pa je bil pogled na košato, a nizko drevo, na katerem je zorelo sedem vrst sadežev, in sicer: grapefruit, oranže, limone, citrone, tangerine, tangelos in pritlikave kom-quats, ki so užitne z lupino vred. Vse to južno sadje je bolj na nizkih drevesih. Vse je kar najlepše urejeno, vmes pa so košati nasadi rudečih poin->ettias, kar daje vtis, da misliš, da si v malem raju. Tukaj je tudi moderna trgovina, odkjer razvažajo ves ta pridelek na vse kraje po svetu. Cena oranžam pa je ista kot tukaj v Clevelandu. Tangerins prodajajo po cen-vratu pa od 12 do 35 funtov ko- tu ena, grapefruits pa so 15 za raid. Vprašala sem vodjo, če tu-J kvoder. Mali zaboj, vsakega di te koralde kaj značijo? Odgo- sadeža šestero in štiri vrste vorili mi je: da! Po teh nakitih marmelade in par funtov pese ločijo potomci v vladarski, ži-1 cans orehov, stane $5.75, kar valski in kačji člen. Pa kakor je pa se mi je zdelo precej za-izgledalo imajo te dame vse te soljeno, dasi zveni precej ime-vrste na sebi. Opozoril nas jenitno. na 11 dni staro dete, kojega ma-J Baš tu pa se je zgodila mala ti je čepela na tleh in skušala ne-'nezgoda našfemu šoferju, da je kaj vzeti, med tem pa je brumno malo oplazil preblizu stoječo poganjala ču^ho zibeljko, ki je'Packard limuzino. Naš avto je pritrjena iz stene v steno. Tudi dobil nekoliko večje praske, to-tu in povsod v šotorih je bilo vi- da na jeznem in zaničljivem obrazu lastnika limuzine je bilo videti vso jezo. Smilil se nam je naš šofer, ki mogoče radi tega ni več v službi. Ogledali smo še "Venetian Pool," naravni vrelec, katerega je narava res čudovito okrasila. Tukaj se vadijo v raznih športih največ taki ljudje, ki imajo baje višnjevo kri . . . eleganca na višku umetnosti. V mestu Coral Gables je čudovito drevo "Sausage Tree," takih dreves je le osem v vsej Floridi. Podobni veliki salami visijo na tem drevesu ti čudni sadeži, ki pa so neužitni. V bližini je drevo indijskega kra- nj enem prostoru kakih deset, ali- ... , , , . gatorjev pa sem naštela 36. Vsa! vzbuja. n,e: deti: "piece work." Mati in dete pa sta imela ob pasu pritrjene lončke za miloščino, tudi os- ^ kako spoštovanje do narave, ki v svoji umetnosti ustvarja toli^ ko čuda. Kakih 27 debel skupaj zraščenih tvori to drevo, katerega vrhovi rastejo do gotove višine, veje pa se potem obrnejo navzdol ter se vkore-ninijo in tako še povečujejo širino tega drevesa. Tako drevo daje lahko do 70 Indijancem na enkrat zavetja. Lahek zefir se je sklanjal na prirodo, ko smo si ogledovali do 300 akrov obsegajoče posestvo "Deering." V vpogled na to bogatijo naj vam služi ta opis: Rezidenca ima 45 kopalnih banj, kandelaber je vreden $75,000, pohištvo kos od 25 do 50 tisoč .preproga 12 tisoč itd. Lastnik, 69 letni samec, je umrl pred tremi leti in je zapustil vse svoje imetje državi, katera pa ni hotela ustreči njegovi želji in prevzeti posestvo, rekoč, da vzdrževanje istega preveč stane. Dasi je ta gentleman dovolil po dvakrat na teden prost ogled turistom po svojem kraljestvu, so sedanji lastniki nastavili ceno $1.98 za vsak vstop. Počasi sedaj to vse izumira. Posebno pozornost pa vzbujati pri vhodu dve svetilki, ki sta podobni našim plinskim svetilkam na cesti, ki pa so zelo artistično izdelane. Okvirji teh svetilk so iz čistega zlata in vsaka teh dveh svetilk je vredna 24 tisoč dolarjev. "Bože mili" mi je ušlo iz srca, koliko revnih ljudi bi se lahko nasitilo s temi leščerbami . . . Veličasten pa je pogled na Pan American Airport — zra-koplovni pristan. Od tu dnevno plovejo zračni velikani v južne države s pošto in potniki in pred sončnim zahodom se tudi v redu vračajo. Baš smo bili tam, ko je priplul "Giant Clipper" iz Bermude. Istotam se nahaja tudi carinski urad Zed. držav, ameriški prapor plapola čez sinje morje, v. srcu ti vstaja zavest in spoštovanje do te svobodne zemlje, kjer se počutiš vsaj kot človek, čeprav je življenska borba, včasih tudi l.nita. Lahko bi si bili ogledali te zračne ladje, a so nam ure tako hitro potekale. Pogled pa nam je obstal na 360 ton težkem globusu (zemeljski obli) v tamkajšnjem uradu. To je res umotvor človeških možganov in učenja. Zaznamovane so poleg vseh svetovnih znamenitosti, dežel in podnebij, radio toki, plovbe ladij, globočine posameznih vrelcev itd. Za nami je atlantska obal. pred nami zopet mesto Miami (špansko ime: moj dom), ki i se je utrinjalo v mavričnih bar-j vah božičnih lučic. Zdelo se mi je, da se'hi res v bajni Ju-trovi deželi, šumeče kokosove palme, vsaka z 25 do 40 sadeži i velikanske oblike, so se mi zdele, da že težko čakajo raz-; bremenitve. Veje vise kakorj vreče navzdol. Tu je treba vešče roke pri obrezovanju, kajti pravilno obrezovanje istih po-| speši produciranje sadu od 200 | do 260 kosov letno. Žal, da čas in razmere ne dovoljujejo nam navadnim zemlja', cm, da bi nemoteno vživali razna naravna čuda. Misel na dom se je čvrsto vtihotapljala v moje potovanje; realnost ima zdravo oko, pravi izrek. Težko sem se ločila od te1 čudovite zemlje, ki je baje le j (Daljp na 3. strani) i .....................mmmmtm vščipnil v levo uho, da bi vid« Ce verjamete al' pa ne iii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiii;»ifflmimm«8t Johana se je kar metala po kuhinji od smeha, vmes je pa vpila: Surprise! Surprise!" Jaz sem pa kar sedel in gledal. Ko sem prišel malo k sebi, sem se Direktorij se zahvaljuje Na seji novoizvoljenega di-rektorija slovenske The North American Bank Co., ki se je vršila v petek 12'. januarja, je bilo sklenjeno, da direktorij poda v smislu resolucije javno zahvalo delničarjem in delničarkam za izvolitev direktori-jem za leto 1940 Kar velja tistim, ki so bili na seji, velja tudi onim, ki so poslali pooblastila drugim in tako pomagali izvoliti odbor. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem, ki so se udeležili seje, za tako mirno in prijazno zadržanje na seji, kar znači, da je delničarje in delničarke zanimalo ugodno poročilo o lepem napredku, ki gaje dosegla banka v letu 1939. Mogoče bo zanimalo tudi one, ki se niso udeležili seje, da izvedo o poteku volitev in drugega poslovanja, ki je ustavna za vse delničarje in delničarke. Banka lastuje, delničarji lastujejo 5,000 vseh delnic. Od teh je bilo po delničarjih in zastopnikih društev zastopanih 3,463 delnic. Od teh delnic ali glasov je bilo oddanih za 7 direktorjev, ki so dobili največ glasov v skupnem številu 12,-295 glasov. Sledeči direktorji so dobili največ glasov po vrsti : Anton Grdina, dr. Anthony Perko, Joseph L. Surtz, Jos. A. Križman, Anthony Mlakar, Frank Mramor in John Bresk-var. Obenem si šteje direktorij v dolžnost, da se zahvali vsem 333 novim vlagateljem, ki so pristopili k banki v letu 1939 in s tem pripomogli do tako lepega uspeha. Odbor se tudi zahvaljuje obema lokalnima listoma, ki sta s svojim pisanjem za banko pripomogla do boljšega napredka in sporazuma. Dalje če sem še živ, potem pa v; Johano "Povej mi po pravici, ali1 diš ti v tejle škatlji tisto kot' dim jaz?" 'Ne vem kaj ti vidiš, aWP* nont Ste res n Iz nji biti d (6meri fsem i "Di brat jaz pa ne vidim drugega kot 1 : u* ■■ v . , - m m šur da vpijes m ker sva pri tem, bi bilo dobro, da p ' pri tej stvari malo dlje ustav'1 ^ ^ Kakršne stvari počneš, če ti'j^ pridem že k vratom nasproti ^ župo, niso že nikomur podol)' ^ Kako naj pa jaz vem, kdaj ^ tabor prišel? Če napravim večerjo ^ ob petih, prideš ob šestih, če Vj(jJK napravim za ob šestih, prideš gt štirih, če jo napravim ob štif prideš ob petih. Potem naj 1 ^ prestavljam po peči in pog' I tleh, t se s i drug kjer vam. Najboljše bi bilo tako, kor je pri železnici napravijo Kadar bi začel iti v klanec Rožnik, naj bi se oglasil sigfli ni zvonec ali pa vekarca v k" 'pr nji. In ko boš odprl vrata v'; ls,sni hinjo, ti bo eden vzel klobuk «))r; den suknjo, eden drugo rop" valil žo, jaz ti bom dala pa žlico vj| ke. Uh, saj pravim, tak nep0' ^ kn'e!" j kam, "čakaj no, kam si pa zdrdftudi la. Najprej se pomeniva od ^ -p le čevljev, ki so se spremeni'1 !Vajjj. klobase." Ineka "Saj pravim, da si se spot<» jn vg domov kam zaletel in ti je ^ ja< škatlje zamenjal, kakor se je ^ "i Pa dilo tistemu, ki je kupil kozo, t so mu jo v gostilni, kjer se Je ^ mudil v noč, zamenjali ia kf «< da je potem, ko je hotela iti žel smer kozo zjutraj pomolzt, odmedle^ Pnv< la, ko je videla pri jaslih m ^di. Kar lepo povej, kje si bil- | ^ nj treba nič skrivat in tajit." I ld r "Johana, pamet nucaj, kiedi sile! Jaz pravim, da nisem a se zahvaljuje obema doseda- nikjer. Imam priče, kdaj; semj pustil ofic. In ti veš, ™ njima direktorjema dr. James W. Mally-u in Mr. Mike Pikš-u, ki sta sedaj izstopila iz direk-torija, za složno sodelovanje v letu 1939. Ostanita tudi v bodoče naklonjena narodnemu podjetju. Direktorij se bo zavzel za to, da bo banka nudila najboljšo postrežbo vsem, ki se bodo po-služili njenega posredovanja. Direktorij upa, da bo na prihodnji delniški seji že mogel določiti dividende na vsako delnico. Radi tega direktorij. prav tako pričakuje od vseh, ne samo od delničarjev in delničark, prav tako od vseh društev in narodnih domov in klubov, ki so tudi delničarji kakor pričakuje, da bo vsak rodoljuben rojak, ki je narodno zaveden tudi sodeloval z banko. V nekaj dneh bo podan v lo- pUStn"da"me7e tako poteg"'' kalnih listih račun in pojasni-lo o napredku v letu 1939 in to bo gotovo povedalo več kakor morejo povedati govorniki. Dejanja govore,! Na seji je bil končno izvoljen tudi (odbor za tj e, koč e leto. Predsednikom je bil izvoljen Mr. Anton Grdina, podpredsednik Mr. Anthony Mlakar, tajnik in blagajnik Mr. Joseph L. Surtz. Ostali: dr. Anthony J. Perko, Joseph A. Križman, Frank Mramor in John Bresk-var, direktorji. Celotni odbor šteje sedem mož, ki zboruje enkrat na teden ali vsaka dva tedna, kakor pač nanesejo potrebe. Odbor, The North American Bank Co. kdaj prišel domov. Pa še hitel sem,1 bi prej prinesel Jimmytu Če^l čke." #"Bogve, kako je bilo. Ami* utajiti ne moreš, da si prine" domov klobase, dobil si pa ^ lje v roke." "Čakaj, Johana. Kaj pa, ce' je Mrs. Ižanec res dala klob2' pa me je samo podražila, d*> čeveljčki v škatlji. Kaj prav'5 "Kaj bom rekla. Prav za v se mi pa zdi, da bodo klobase bre, ki tako lepo izgledajo. P*1 s tistim slavnim črevesom sftj si ti tako mrtev nanje. Naj^J še bo, da jih dam kar v peč. "Johana, saj res! Najbrž«! to klobase iz zadruge, o katc sem že slišal, da jih delajo na* moč dobre. Če bodo res tako bre, bom pa tudi Mrs. Ižanec J Sto sreč zame, da sem šel f danes naravnost domov, ker K: le bi me pestila, da bi bilo Jimmy pa tako ne ve, da je čevlje na vsem lepem." .J Jimmy je še vedno gled^, škatljo. Potem je pa segel z čico po klobasi in zvedavo šal: "Suhki?" J "Nak, sinko moj, to so kl° < se, ki jih pa ti ne boš hamal< bo ata, če kaj vem." jI No, Jimmy je vseeno dobi' i ve "suhke," ki mu jih je rtt kupila, jaz bi bil pa tisti ve;. skoro "proč prišel," tako se^ bil nabasal klobas. Slava 0'1, -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE ki so jih delali in špinili i11 na slava Mrs. Ižanec, ki f spomnila name. Ker sem 'ie klobasah, naj še omenim, j. te dni dobili koline iz ,-,f Rd., Madison, O. od Lesk«^ vih. So bile imenitne, , Kadar bomo pri nas klali- • ' r »ali »iili na c koj-seir če s diji hite vsa, nis< tu j di. 2 se, šel, I odo »je seč Pa le; na 1 le, vlj va dn in do ko vit Ut( ku sp: tr; si nii SVj v sir vi ka in rij a bi vi^ a vprašs ici, ali sto kot WINNET0U Po nemikem Inlnlka K. Min ............................................................................... Stemnilo se je. lis, amp» ga kot d' rePričati sem se moral, ali ,„ res nameravajo napad na vlak. bi se nie&°vih priprav se je morebiti dalo tudi posneti, iz katere kolikor <6meri da vlak pričakujejo. In to tna in Is™ moral vedeti, če sem hotel pa povtjo rrosil sem Winnetoua, naj i, kaj f1"1:"1 PrePusti zalezovanje. Saj vf "Dobro!" je dejal. "Moj beli >stdomf rat nai CTe! Beli ljudje so v dan slf«1Jeva;rnosti in nudi se mu prilika, o-ičinvr, 'llh sam ^ši. Počakal ga bom iridemf , če bi me potreboval naj da v, eias prerijske kure. čul ga bom er sv8'; \mu Pohitel na pomoč." da bi a sva se. I onlfc a« J , ... . „ . ill na juzm ! ustav* Ke so ta , če ti železniškega nasipa. Da lasproti J j laze opazoval, sem se jim podp» njoral Približati od severne stra- kdaj 11 tabor 6gel Sem "a tla se izognil ečerjo v' 11 m se v poševni smeri bli- stih, če nasiPU, seveda kar moč pre- prideš nv°- so utegnili postaviti ob stil krog tabora. n naj Ido Dolgo je trajalo, da seni prišel daljenega groma. Tudi bobnenje je naraščalo, tračnice so zapele, luč se je razgorela v žaro met, stožec ostre svetlobe je dirjal po progi in za njim je hrume la temna pošast, ki je bruhala dim in iskre. Pacific ekspres se je bližal. Odločilni trenutek je prišel. Ali bom mogel ustaviti vlak —? Izdrl sem samokres in ustrelil v pripravljeni šop suhe trave, posute s smodnikom. V hipu se je vnel smodnik in o bnjem trava. Razmahal sem tlečo baklo v plamen, jo sukal v krogu in dajal z drugo roko znamenja strojevodji. Menda so me že od daleč opazili. Presunljiv, zategel žvižg mi je odgovoril, zavore so zaškripale, z oglušujočim bobnenjem so zdirjali vozovi mimo naju. Mignil sem Winnetouu, pograr bil odejo in pohitel za vlakom. Vse počasneje je vozil. Obstal je. Sprevodniki so se sklanjali z visokih sedežev, vihteli svetiljke in kričali. Skočil sem mimo vozov in k lokomotivi ter zagrnil 11 P°gI tleh1^^3' P° trebuhu- trdo ob 111 J tako, * ' sem se splazil črez progo in žaromet z odejo Jravlje' / s .P°dvojeno previdnostjo na "Ugasnite luči! :lanecjk.ugl stra"i nasipa bližal kraju, kriknil il sigif Jf.f0 taborili. K sreči niso po-a v j^rtavdi straž. ata v' sem jim tako biizU; da klobuk «n . vkljub temi dobro videl Pri delu." 0 ropffvalili Ue'U" Težko kamenje so lico v' Kamen "&Sipu in na tračnice, c nepo' kej. je Je redkost v preriji in kame "t na tistem mestu svet ^ zdrd' t , mt> so si ga Ponke najbrž a od * ^ ^to izbrali za napad. :menil' Vaj.j 0 so sopli, cele skale so L/ \ na tir, za meter visok in spotoC J metrov širok je že bil kup ;j je K®,še 80 Vahli vedno več skalov- je jeA Pi) ,, , kozo, I ra odk°d SO pričakovali vlak? SeŽrlLNiSem P0znal kra3a, še manj * Vedel- k*daj ™ i- katere 1 , m 1 naj tod mimo kak vlak medlev pnV02il Pa ko gem nekaj časa ih m.pijance opazoval,, sem uganil bil. - 2 njihovih kretenj in pogledov, Ja. • t' KedPriČakujej'° vlak od vzhoda '•ki 't da bo Pri vozil, tega seve- 1CPnl moMn^hovega obnašanja nisem ni fV'azbrati. Ponke so "voz-1 red K 'lali . . dvoma dobro poz-'iJiho^'1 "*e peljala železnica po na cleiSm Svetu- Ker so bili še koj p1fenda vlaka še niso ta-sem kovali. Vsekakor pa niče sem . n*ti minute zamuditi isem i sem' ;daj || sem/ u če\,f' AmP prin«: pa # Brž!" sem a, če' dijance Ul vlak ustaviti in In hiteti dniapaSti' Sem 11111 moral vsaj tako^ na vzhod naproti, klob'1- niso več vid'?' da ga Indijanci a, da; tu prerije !! , Na ravnem sve" di. Se nč vlaka daleč vi- Se> zlezel' Sem dovolj, obrnil sem šel i,, llazaj, odkoder sem pri- Povedal8^1 Wi™<*oua. odobril ' S6m mu sv°j načrt, njem g.a Je- Pohitela sva h ko-Q(1.iezdn!'lahala in v naglem diru )ravis za p* base" o. n so, J ŠTajh0 v I iec. I bržel kate( sečin, hla ob a bi Progi na vzhod. Me- ) nav Pa mese • nama bila dobrodošla, 'e rahel s '-2 ^ pod obzorjem, ako" ,necf teg"" el f ir A 0 1 j«' ledf' lr' ial,J bii?; < v® ietfi,' otf se h. a s*'' bf1" nanjaj" ^t lla vzhodu ga je oz-le. ' Vezde so nama sveti- , P°! ure r1 , v' v}aka še n-7lec sva jezdila. Pa Urnost tor • 1° od nikoder- Ne" cJna. še ni bila neposre- in končno a sva še pol ure dovolj dale? ^ Je zdel°' da sva Obstala * S'a vlaku naproti, ko vod ji i S,Va in razjahala. Vla- vidno zna treba dati daleč utegnil v®enje, sicer bi nama kuPsuh Iak uiti. Nabrala sva spletel Prerij8ke trave, zvil in travo o m jo v bakl° ter Posul mokreLTWdnikom- Strel iz «a- si Daf, d bl -lo v hipu vnel. Tako 4°raga prerijski lovec' ki ^sr^sva biia-Legia V tem Pr0gi na 0deje' Pos^ušala ■sme.. D°noč in napenjala oči v y. ' odkoder bi imel vlak priti Koj so izginile svetiljke. "—s' death —!" se je hudoval strojevodja. "Zakaj ste nam zakrili luči —? Kaj se je zgodilo?" "Indijanci so tamle spredaj. Ustaviti mislijo vlak in vas iz-ropati." "Ustaviti — ? Nas —T' "Da, vas! Nagromadili so skale na tir. Pričakujejo vas." "Vsi vragi —! Odkod pa veste vse to?" "Naletel sem na Indijance in jih opazoval. In hitel sem vam naproti, da vas posvarim." Skočil je s stroja. "Sir, če je vse to res, ste vi najvrlejši človek, ki se je kedaj potikal po tejle izgubljeni deželi!" Stisnil mi je roko, da bi bil lahko zavpil od bolečine. Vrata na vozovih so se odpirala, popotniki so izstopali, hiteli naprej k stroju in križem popraševali: "Kaj je —? Kaj se je zgodilo —? Zakaj smo se ustavili —?" Tudi sprevodniki so prihajali. V hipu smo bili sredi kričeče, razburjene množice. V ozadju so stale dame in plašno vzklikale. Otroci so vreščali. "Pripovedujte!" je donelo od vseh strani. S kratkimi besedami sem razložil položaj. Vznemirjeni popotniki so se še huje razburili. Le inženjer je ostal miren. "Dobro! Jako dobro! Vlak bo imel sicer nekoliko zamude, pa nič ne de. Krasna prilika se nam nudi, da rdečkarja pošteno nam-latimo. Vsi poj demo nad nje. Ni nas sicer mnogo, pa dobro smo oboroženi. Koliko pa je rdečih?" "Trideset sem jih naštel." "Well! Tistih trideseet se ne bojimo!" Okrenil se je in zagledal Winnetoua. "Ampak — kdo pa je tamle tisti človek? Rdečkar —! Vohun —! Priplazil se je za va- fflnuimt»»»»»n»»»t»»»t>»»»»»»»!»»»m»t»»»t»nt»»t»»iiiiiiiiiiiimtt» |J02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU n»»»tn»»»»»»»i»i»M»u»t«»»i»»H»»iiiiiiiH»»»»iiiiiiiimnii»iiiii»»»»tmm Od glavnega kolodvora jo kreneva proti jugovzhodu, po deloma prav lepih, a deloma pa tudi prav slabih ulicah kajti v Atenah vidiš v tem oziru kontrast, kakršnega ne vidiš povsod ; krasno mesto na eni, a na drugi strani pa prav zanemarjeno in umazano, kjer je tudi dosti revščine, kakor tudi ne manjka raznih bogatašev z krasnimi palačami. V Atenah vidiš prav vse: veliko revščino, pa veliko razkošje. Pri stari Hagios — grški cerkvici, zavi-jeva na vzhodni strani Akropole proti jugu, kjer si na jugovzhodni strani ogledava staro Dionizijevo gledališče, ki je v polkrogu, toda še prav dobro ohranjeno. Ko sva že nekako na polovico obšla slavni grič, ki je kakor ogromna visoka skala, ki ponosno kipi iznad Aten, zavi-jeva blizu Odion Hirodou na desno proti vrhu Akropole, ki je stala pred menoj v vsej svoji veličini. Na tej ogromni skali Akropole pa stoji Partenon, svetišče in ponos starih Grkov, katerega je ustvaril veliki mojster arhitekt Nikitios, ozaljšal pa ga je slavni umetnik Fidija, kije napravil prekrasni, dragoceni kip boginje Atene, ki je kraljevala v Partenonu. Krasen" je moral biti pogled na ta kraj v onih časih pred 2,400 leti, ko je bil dovršen Partenon, ki je še danes v vsej zapuščenosti in razvalinah tako veličasten. Stopam po strmih stopnicah, SPOMINI NA SONČNO FLORIDO (Nadaljevanje iz 2. strani) nekaj nad 1,500 milj od našega lepega Clevelanda. Podnebje posivelo že v Atlanta, Ga., se je strnilo v zimski zasmeh, ko sem dospela v Ohio. Sneg, čist in pristen, se mi je zdel kot človek do katerega ne moreš nikdar najti simpatije. In vendar mi je narekovala vest, da le ta in njegova mehka plast je pra' i biser božiča . . . K sklepu se želim tem potom iskreno zahvaliti za vse božične in novoletne pozdrave, ki sem jih prejela med tem časom. Hvala vam, dragi prijatelji in znanci, ter vam želim zdravo in uspešno leto 1940. po katerih je pred 30 leti stopal na Akropolo naš slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je v svojem poetičnem sprehodu na slavni grič zapisal: In jaz popenjam se na strmi grič in skoz kraljevske stopam pro- pileje . . . V sprevodu pisanem grem praznovat navdušen z Grki vred panathe-neje . . , Lepo je povedal Aškerc o tej poti na Akropolo, skozi kraljevske propileje. Navdušen kakor on, sem stopal tudi jaz na Akropolo, toda ne, da grem tja praznovat z Grki, pač pa občudovat njih dela, ki so še v razvalinah tako krasna. Praznoval sem, če smem tako reči, ko sem stopal na Kalvarijo. To je pa res bil zame ■— praznik. ?so, pač vsak po svoje. Pot na Akropolo bi primerjal poti na Kapitol v Rimu. Iz istih nagibov in podobnih misli kakor na Kapitol, sem stopal na Akropolo, na glavo«slavnih Aten, da od tam gledam, razmišljam in uživam. Strma pot, po kateri stopam je imenitna; po njej je stopal Periklej, ki je dal postaviti na Akropoli Partenon. Tod so stopali: Sokrat, Platon, Kseno-font, Aristotel in drugi slavni grški modrijani in veljaki, ko so šli na Akropolo, da tam v svetišču molijo bogove, jim darujejo ter zažigajo kadilo; slič-no kakor v Rimu na Kapitolu. Že pri vrhu stoji posebna straža, ki pobira vstopnino, katera znaša 50 drahem za osebo. šele potem je mogoče stopiti v Partenon. Pred orjaškim stebrov jem obstanem in gledam dela starih Grkov. Krasno! Imeniten prostor so izbrali svojim bogovom! Pa kje je dragocena pozlačena so-ha boginje Atene? Že zdavnaj je ni več in ni več bogov, ki so jih tu častili stari Grki. Od kod to? Pred devetnajststo leti je bilo, ko je prišel neki dan v Atene tujec majhne postave, pa izbo-ren govornik, kateremu niso bili kos niti grški modrijani. Po rodu je bil tujec Jud in ker je bil izobražen je govoril tudi grško. Bil je sv. Pavel, ki je na svojem misijonskem potovanju prišel tudi v Atene, kjer je med ogledovanjem po mestu našel oltar "neznanemu bogu." In Pavel, ki je vse povsod neustrašeno oznanjal nauk Kri-žanega stopi pred Atence, ki ga pa odpeljejo na Areopag, kjer jim potem govori o neznanemu Bogu, ki Ga oni ne poznajo in tega Boga jim on oznanja. Atenci so poslušali Pavla; nekateri so sprejeli njegov nauk, drugi so majali z glavami, se smejali, ko jim govori o vstajenju po smrti. Končno pa tudi Atenci sprejmejo nauk Križanega, kar pričajo številne cerkve, katere sem gledal iz Akropole. Templji so se izpraznili in malikov ni več; temu'je priča Akropola z ostanki nekdanjih svetišč in priča ostanki templjev, ki se jih še danes vidi v Atenah. Kakor v Rimu, tako je izginilo pagan-stvo tudi v Atenah. Aškerc v pesmi "Neznanemu bogu" maliči sv. Pavla in njegov slavni govor, ko v poeziji opisuje oni dogodek na Areo-pagu, kar pa velikega apostola narodov prav nič ne zmaliči, pač pa postane pri tem prav majhen Aškerc sam. Atenci nameravajo ta govor sv. Pavla vklesati v marmor ter ga njemu v spomin postaviti tam, kjer je bil govorjen. Zelo pametno, da tako odlikujejo apostola narodov, ki se je tako trudil, ko je oznanjeval Križanega, vse od Jeruzalema, preko Aten, Korinta, Soluna in Rima. Kljub dolgim stoletjem pa je svetišče na Akropoli ostalo vse do turških časov, ko so Turki zasužnjili Grke, pa so stavbo na Akropoli uporabili za smod-nišnico, ki je nekega lepega dne zletela v zrak. Ob tej raz-strelbi, za katero so odgovorni Benečani, je bil porušen lep del nekdaj krasne stavbe, da je zdaj takorekoč v razvalinah. Tako je ta turška budalost, ki ni imela smisla za kulturo, zakrivila opustošenje tega kraja, ki zdaj kaže gola rebra. Zdaj vse to popravljajo in prenavljajo, da tako ohranijo, kar se pač še da. Razgled iz Akropole je kra> sen. Od tu gledaš daleč tja na morje. Pred seboj zreš obsežne Atene: na vzhodni strani Ha-drijanov slavolok, dalje obsežni drevored. Na severovzhodni strani stolna cerkev, dalje Akademija, na severozapadu Areopag, dalje Tezejevo svetišče in še druge znamenitosti MOŽNI PREDSEDNIŠKI KANDIDATI DEMOKRATSKE STRANKE: mi .i" ov vi 1, neno je zaplamtela v dalja k ' ^'^ajhna, komaj vidna tog. m z Bližala se nama je m rastla rji„ !lK' vred je prihajalo iz pre-Je bobnenje kakor grožnja od- Izdrl je samokres in mislil planiti nad Winnetoua, ki je prišel za menoj in stal v poltemi zunaj na preriji. Ustavil sem ga. "Nikar se ne vznemirjajte, sir! Rdeč je sicer, pa moj tovariš je, moj prijatelj. Veselilo ga bo, da bo spoznal pogumne može ognjenega konja." "Vaš prijatelj —? No, ta je druga. Pokličite ga! Kako pa mu je ime?" "Gotovo ga poznate. Winne-tou je, slavni poglavar Apačev." "Winnetou —?" Med popotniki je zavalovelo. Nekdo se je hlastno prerival v ospredje. Dalje prihodnjič CLYDE R. HOEY Governor of North Carolina BENNETT CHAMP CLARK Senator from Missouri BURTON K. WHEELER Senator from Montana MILLARD E. TYD1NGS V Senatorfrom 'Maryland WALTER F. GEORGE Senator from Georgia LLOYD C. STARK Governor of'Missouri Aten. Pri tem razgledu sem imel izboren užitek, ko sem iz tega starim Grkom tako svetega griča zrl na Atene, tako bogato obdarjene z spomeniki slavne preteklosti. En mesec prej sem stal na Palatinu in Kapitolu, ter občudoval Rim; tu pa sem se divil Atenam. Tu sem povsem razumel Aškerca, ko se je divil Akropoli in Atenam, strinjal pa se nisem v tem, ko je tako poveličeval in opeval pagarisko lepoto ter ji klical vstajenje, ko je v pesmi "Velika noč na Akropoli" zapisal: Le vstajaj, lepota helenska, na plan, ti paganska! Le vri, vri, antike vir sveži na dan! Po tebi že naša je žejna duša; predolgo morila je, mučila suša nas krščanska . . . Tu je Aškerc šel iz tira. škoda darovitega pesnika, da se je tako spozabil, pa poveličeval liepoto pagansko^ pa pri tem .udaril po krščanski suši. — Pri študiranju korana in budizma, oboževan od naprednih, se je mož spozabil, malo pa prevzel in Aškerc kot duhovnik je dal slovo oltarju, odložil "kolar" ter sprejel službo mestnega arhivarja v Ljubljani. Ko je to storil je zdrknil nizdol, ne samo v principu, katerega je zavrgel, pač pa tudi v pesništvu v umetnosti in ni bil več to, kar je bil prej. dokler je stal na principu. Tako ni prav nič čudnega, da je na Akropoli opeval lepoto pagansko ter jo klical k vstajenju, ker v srcu, ki je poznalo krščanstvo ni bilo miru, pa je iskal utehe na Akropoli. (Dalje prihodnjič.) IZ DOMOVINE —žena v borbi s steklim volkom. Nedavno je vrdl v vas če-stenin pri Vranju v Srbiji stekel volk. Kmetica Ljubica Risti-čeva je baš prala ob potoku. Njen šestletni sinko se je v bližini igral. Iznenada je dečko zakričal, in ko se je mati obrnila, je zagledala volka, ki je napadel njenega sina. Brez pomisleka se je ženska z golimi rokami zakadila v volka. Toda boj je bil neenak. Volk je prizadejal ženski več hudih ran, tako da se je zrušila na tla. Nato je zver oddivjala proti vasi. Tu je napadla kmeta Lazarja Stankoviča, ga vrgla na tla in ga ugriznila v prsi in stegno. Stankovičeva žena je prihitela možu na pomoč in je z vilami zabodla volka. Medtem, ko se je žena borila z zverino, je Stankovič prišel k sebi, hitel v hišo in se vrnil s puško, iz katere je oddal na zver dva dobro merjena strela. Vse tri hudo ranjene osebe so prepeljali v bolnišnico v Vranju. Najhujše poškodbe ima sinko Rističeve, ki bo za ranami najbrže umrl. —V plinu se je zadušil. Nedavno zvečer je prišel raznašalec kruha Franc Privšek v sobo, kjer sta prenočevala 16 letni pekovski vajenec Jože Bornikar in 50 letni pekovski pomočnik Ma-stnak Mihael, oba uslužbena pri pekovskem mojstru Jakliču Francu v Gaberjih pri Celju. Ko je odprl sobna vrata, ga je vrglo nazaj, da se je skoraj onesvestil. V sobi je bil strupeni plin ogljikov monoksid, ki se je napravil od oglja. Videl je grozen prizor. Na desni strani na postelji je ležal nezavesten pomočnik Miha na levi pa je visel s sklonjeno glavo čez posteljo vajenec Jože. Privšoek je takoj skočil po mojstra, da so poklicali zdrav nika. čez nekaj minut so prihi teli z avtomobilom celjski reševalci in odpeljali oba v celjsko bolnišnico. Jože je že med prevozom umrl in so ga položil v mrtvašnico, Mastnak pa bo morda okreval. —Otrok umrl zaradi opeklin. Te dni je prinesla posestnikova žena Ivana Lovšetova iz Kale pri št. Lambertu v ljubljansko bolnišnico svojega leto dni starega sinčka Avgusta silno opečenega po obrazu in životu. Mati je povedala, da je položila otro-kana zakurjeno peč in odšla po opravkih. V hišo jo je privabil otrokov jok in je opazila, da so se vnele pod otrokom plenice. V bolnišnici so se zdravniki takoj zavzeli za malčka, ki pa je zaradi opeklin ponoči umrl. — Služkinja rešila svojemu gospodarju življenje. 641etni u-pokojeni general in njegova 80-letna tašča stanujeta sama z mlado služkinjo Francko Kovačevo v neki vili v Dobrilini ulici v Beogradu. V nedavni noči je Francko zbudil ropot. Ko je odprla oči, je zagledala pred seboj dva zakrinkana moža, ki sta jo vprašala, kje je general. Francka je odgovorila, da spi v sobi. "če ne boš čisto tiho, te bova umorila," je zagrozil ropar in jo prijel, da bi j jo zavlekel v klet. Kljub grožnji pa je Francka začela glasno kričati in se je obupno postavila v bran. Oba roparja sta jo prijela in vlekla v klet, kjer sta jo zaprla. V boju z roparjema je bila Francka hudo ranjena. Kričanje služkinje pa je zbudilo generala. Hotel je poklicati policijo, pa je bil telefonski vod prerezan. General, ki je že slišal korake roparjev v predsobi, je hitro odprl okno in glasno zakli-cal na pomoč. Orožnik, ki je šel slučajno po tej ulici, je slišal klice in hitel k vili. General mu je vrgel skozi okno hišni ključ, s katerim je odprl orožnik hišna vrata in hitel v vilo. Roparja, ki sta ga slišala pribajati, sta skočila skozi okno in zbežala čez dva metra visoki vrtni zid. V predsobi so našli zanko iz žice, s katero sta roparja menda nameravala generala zadaviti v spanju. .:'■•'