PROLETAREC
5TEV,—NO. 787.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
, CHICAGO, ILL.,'12. oktobra (October 12th), 1922. m ■-■>■ ■ .
LETO—VOL.—XVII.
Upravnifttvo (Office) 3889 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Poziv proletariat za zedinjenje v socialistični stranki.
Pregled in osebna izjava.
EUGENE V. DEBS.
Kapitalistična svetovna vojna je bila že ed dolgim končana, ko sem meseca aprila leta 1919 stopil v ječo, da odslužim desetletni zapor, er sem protestiral proti potegnjenju te dežele v vojni metež, v najbrutalnejšo moritev člove-a rodu, v katero so jo vlekli njeni plutokra-tični sovražniki. Iz dna srca sem odobraval raa-nifest st. louiške konvencije socialistične stranke, v katerem je otvorjeno, brez strahu, izjavila krvoželjni ameriški plutokraciji, da je vojna hudodelstvo nad človeštvom.
v frakcije, ki so si izkopale prepade druga od druge, v vročem medsebojnem boju — v teh pismih so bile vsakojake obdolžitve; razni pisci so zatrjevali pravilnost svojih stališč in povdarjali, da je edino njihova frakcija legitimna in da le ona zasluži, da se izrečemo zanjo.
Na tem mestu se želim vstaviti toliko časa, da povem, da nisem imel nikdar volje za frakcij ske boje. Jaz ne morem in nikakor nočem poseči v frakcij sko vojno. Jaz lahko razpravljam in argumentiram s sodrugi, toda jaz se ne morem in se ne bom udal jezi in se zatekel k boju z njimi radi mišljenskih razlik, ki jih imamo. Oni so pošteni kakor sem jaz in če se ne morem strinjati z njimi, jih lahko pustim pri miru in oni se ne morejo pričkati z menoj če se jaz nočem z njimi. Vsa moč in sredstva, ki jih imam, omejena dovolj v najboljšem slučaju, so potrebna ves čas za boj proti kapitalizmu, našemu skupnemu sovražniku, in niti trenotka nimam na razpolago za spore in boje z mojimi brati, zato absolutno odklanjam ponižati se na tako stališče.
Opravi^ba.
Radi nasprotujočih poročil in zahtev, ki so prihajala name v zapor v Atlanto, in radi nezadostnih zanesljivih informacij, ki mi jih je bilo mogoče dobiti, sem se odločil, da se Jie izrečem za nobeno stran dotlej, dokler ne bom izpuščen in pridem po vestnem preiskovanju, po zaslišanju vseh strani, do jasne slike in potem podam svojo izjavo in izrečem svojo pripadnost. Na nesrečo sem kmalu po odhodu iz ječe zbolel, posledica duševnega in fizičnega glada, kateremu sem bil izročen v zaporu in radi brutalne perse-kucije, kateri sem bil izpostavljen pred končno sodpo obravnavo. Ko je bila napovedana vojna, so se pričele nase težave in so se večale ko smo bili kriminalno vrženi v krvavi ples. Zasledovani smo bili od profitarskih agentov in špijonov, sovraženi od njihovih zapeljancev kot izdajalci dežele, bili smo v nevarnosti pred napadi in gro-
zili so nam z umori, sploh, vsi kapitalistični načini preganjanja in zatiranja so bili vslužbeni proti nam. Kratko rečeno, mi smo bili legitimni plen brutalnih patriotov, njihovih političarjev, duhovnikov, urednikov, nemalo delavskih vodij (?), vse njihove armade in drugih najetih se-bičnežev. Po teh živce-preizkušavajočih dogodkih je sledil zapor, kar je vzelo vsega skupaj približno pet let; v takih okoliščinah ni čudno, da je bilo moje zdravje omajano, in da kljub prizadevanju mesec za mesecem dobiti svojo staro moč nisem mogel radi fizične oslabelosti zavzeti mesto mojih prejšnjih aktivnosti in to naj bo moje opravičilo, zakaj nisem podal te izjave, ki je tukaj, že pred dolgo časa.
Naj se ne domneva, da polagam na to izjavo, ki jo podajem, kako važnost, kajti jaz govorim samo zase in za nikogar drugega. Z njo izvršujem le obljubo, dano mojim sodrugom, da podam svojo izjavo in izrečem svoje stališče, kadar se bom čutil za to sposobnega. S tem izvršujem torej le svojo obljubo.
Za socialistično stranko.
Ko sem si vzel dovolj časa za proučavanje medsebojnih diferenc, ko sem govoril s sodrugi različnih frakcij in se poučil o diferencah med njimi, ko sem se poglobil v čitanje literature raznih struj in pazno preudaril njihove argumente drug proti drugeftiu, ko sem preštudiral komplicirano situacijo v obstoječih okoliščinah kolikor sem največ mogel, sem prišel do defini-tivnega zaključka ,da je moje mesto v bodoče, kakor je bilo v preteklosti, v socialistični stranki, in v njenih vrstah, pod njeno zastavo bom služil delavskemu razredu in socialni revoluciji in temu delu se bom posvetil z vsemi svojimi močmi, kakor hitro se mi vrne moja izrahljana moč, da bom v stanju pričeti z mojimi prejšnjimi aktivnostmi.
Pred petindvajsetimi leti sem stal pri zibelki ,iz katere je izšla sedanja socialistična stranka, dete Ameriške Železničarske Unije, in od tistega časa sem korakal z njenimi sodrugi, pa naj je sijalo solnce ,ali če so divjali viharji. Veselil sem se njenega napredka in upal vanjo, kadar se je umikala, toda moje srce je bilo vedno v stranki ,roj eni od unije, v kateri sem vršil boj, ki me je prvič pognal v jetniško celico, in v tisti temi je odprla moje oči luč socializma, spoznal sem njegove svetle cilje in osvojil si je lojalnost moje duše in vsako rdečo kapljo krvi mojega srca vseskozi od tistega časa.
Nikakega razloga ne vidim, zakaj naj bi de-zertiral socialistično stranko sedaj. Dal sem boljši del mojega aktivnega življenja njej in zakaj naj bi se sedaj obrnil od nje, zakaj naj bi sedaj skušal razdirati to, kar sem pomagal vsa ta leta borbe in gersekucij graditi? Priznam, da je stranka delala napake, in da ni danes to kar bi jaz rad videl da bi bila, toda isto bi bila resnica
o vsaki drugi stranki, kateri bi se pridružil, če socialistična stranka ni revolucionarna delavska1 stranka kakor bi morala biti, jo lahko napravi mo, da bo, ampak če se misli, da je to nemogoče, kako je potem mogoče napraviti tako stranko I enakim materijalom, z istimi sodrugi, z istimi končnimi cilji, samo s tem da se osvoji drugo ime in se koraka pod drugo zastavo?
Ime ni važno.
Vsi priznavamo, da je v borbi delavskega razreda za strmoglavi j en je kapitalizma potrebna politična in industrijalna organizacija, in če bi morali po dvajestih letih naših naporov in najboljših moči, ki smo jih imeli, priznati, da smo delali za ponesrečeno stvar in da ne moremo napraviti socialistične stranke za pravo politični organizacijo v razredni borbi, potem bi jaz iz tega izvajal, da bodo ponesrečeni tudi vsi drugi poizkusi zgraditi tako stranko pod drugim imenom.
Razcepitev stranke in nadaljne cepitve od-stopivših frakcij je nas oslabilo in postavilo v impotenco v najkritičnejšem času, ko bi morali držati trdno fronto, in za nas pogubne razmere so bile vabilo kapitalističnim gospodarjem za uvajanje tiranskih zakonov, pod katerimi se nam krati svoboda govora in naši najpogumneji sodrugi so ali v ječi ali pa na poti vanjo. Bodimo veseli, da doba razdorov izginja in da naraščajo znamenja o vračanju zdravega razuma, pa tudi reakcija postaja vedno večja, ki nas bo po gnala v edinstvo vsled potrebe samoohrane.
Naj tukaj dodam, če bi mislil dezertirati socialistično stranko, kar ne nameravam, bi ne storil tega v uri njene največje slabosti, potem ko je razdejana in se bori v svoji oslabelosti. Prav v takem času moram izkazati svojo zvestobo njenim načelom, karkoli so že njene napake, s tem, da ji stojim ob strani kakor stojim sedaj in bom v njenih bodočih bojih z vsemi močmi, ki jih imam.
Mnogo preudarjanja.
Ni bila lahka stvar zame priti do tega zaključka. Prestal sem marsikako bolj v procesu, ki me je dovedel do tega koraka. Videti sodru-ge, o katerih vem, da so enako lojalni naši stva ri, enako zvesti in vestni v njeni službi, s katerimi sem bil skupaj v trenčih razredne borbe in katere imam enako rad — videti te sodruge v boju med seboj v nasprotujočih si frakcijah, prizadevajoče diskreditirati druga drugo, je bil zame obžalovanja vreden prizor in mi zadal bo lečine in žalost, ki se jih ne more opisati.
Poznam precej članov Workers Party in Proletarian Party in vem, da so jih vodili k sta lišču, ki so ga zavzeli, najboljši motivi in da so pošteni v svojih prizadevanjih zgraditi stranko," ki bo služila delavskemu razredu in revolucionarni borbi. Te sodruge čislam kakor čislam ] naše in napram njim se bom ravnal v tem smi- ]
i, zaupno v veri, da se bodo diference, ki nas ločijo, v gotovem času izgladile z neizprosno logiko dogodkov, in da nas bo čas našel zopet zedinjene, skupaj korakajoče ramo ob rami v borbi za strmoglavljenje kapitalizma in osvoboditev delavskega razreda.
Svetovni kapitalizem je danes v stadiju fizične zrušitve in moralnega bankrota in edino socializem lahko reši svet pred pogreznjenjem barbarizem starih vekov. Kako nujno potrebno e torej, da strnemo naše sile in si naberemo dovolj moči za velikansko nalogo, ki je pred nami!
Debs poziva delavstvo v akcijo za stranko.
To leto je posebne zgodovinske važnosti v Zedinjenih državah. Velika priložnost poziva na ireizkušnjo našo sposobnost in veličino, da se okoristimo z njo. Stari politični stranki kapita-izma trohnite v svoji gnilobi in korupciji. Tisočem tisoče volilcev ju zapušča v razočaranju in iščejo druge, ki bi bila vredna njihove zaslombe. 'a druga je socialistična stranka in v kampanji, iije v teku, se mora ta fakt manifestirati v vseh ozirih in v ta namen moramo vposliti vse naše moči.
Zamislite se za trenotek v sedanje razmere v tej deželi in kakšne bi lahko bile, če bi delavski razred znal razumno rabiti organizirano industrij alno silo in svojo politično volilno moč!
Zavzemimo se vsi skupaj slediti pozivu k ojalnosti, pogumu in k sposobnosti misliti in delati. Lotimo se dela, da utrdimo stranko! iazkopane vrste se lahko postavi na prejšnjo moč, samo ako hočemo! Postojanke, ki so bile irušene se lahko reorganizirajo in tisoči članov, ti so nas zapustili, se lahko privede še enkrat nazaj. Na delo, sodrugi, v vseh državah, na vsi Mi! Mi imamo stranko, ki jo je treba utrditi in ojačati, obnoviti časopisje, pričeti moramo z največjo kampanjo in v tem VELIKANSKEM DELU ZA SLUŽBO DELAVSKEMU RAZREDU IE PROSTORA ZA VSE IN VSI SMO MU PO-TREBNI!
Dajmo takoj poskrbeti sredstva, da pošljemo vsakega govornika in organizatorja, kolikor jih je mogoče dobiti, na polje našega dela!
Za socialistično časopisje.
Pomagajmo našemu časopisju, ki je bilo skoro zadušeno v kleščah kapitalizma, obnovimo naročnino in pridobivajmo mu novih naroč-nikov, takih, ki so pripravljeni čuti naš glas in čakajo na našo literaturo kakor še nikdar poprej!
Poživimo naše lokalne socialistične organizacije, udeležujmo se sej in se navdajmo navdušenja kakor smo ga imeli nekoč, v vsakem kraju pričnimo s pridobivanjem novih članov, da na la način organiziramo mogočno socialistično ar-lo. Tisoči so sedaj zreli za našo stvar in ča-tajo,da postanejo člani socialistične stranke!
Plačujmo točno članarino in skrbimo, da bo v naših blagajnah dovolj sredstev za financiranje socialistične propagande, skrbimo, da bodo naše aktivnosti čim večje, da se bo čul naš glas in bojno geslo prodirajočega socializma!
Organizirajmo shode vsepovsod, obdržujmo jih v dvoranah, na javnih krajih, na uličnih vogalih, med seboj, v šolah, cerkveh, vsepovsod, in skrbimo, da se jih bo ljudstvo udeleževalo, da bo čulo edino živo besedo, nauk socializma!
Organizirajmo sistematične kampanje za širjenje socialistične literature. Letaki, brošure, listi, knjige, vse to se dobi za mal denar in tone in tone se mora razvesti med maso!
Izrabimo kolone lokalnih listov, v kolikor so nam dosegljive. Stotine teh listov je nam odprtih in bodo priobčevali naše reči, ako bodo krat-
EUGENE V. DEBS.
ke in stvarne. Kolone teh listov naj bodo vsakdanji dokaz, da so socialisti v kraju in da je SOCIALIZEM dnevno vprašanje.
Sklenimo z vso resnostjo, da je bitka v teku in jo bomo vodili, dokler ne zmagamo. Naša stvar je stvar ljudstva in naša naloga je, da ga zdramimo in pridobimo v borbo za njegovo osvoboditev. Petdeset tisoč članov v naši stranki na volilni dan in sto tisoč kmalu, ko pošlje novoletno solnce svoje žarke na svet!
Kooperacija z industrialno organizacijo.
Postavimo se kot stranka v celoti za industrialno organizacijo delavstva in pomagajmo z vsemi našimi močmi, ne samo, da doseže svojo industrialno solidarnost, ampak da mu stojimo ob strani v vseh njegovih borbah, ki jih ima z brezsrčnimi bosi in da v teh bojih nudimo njim, njihovim ženam in otrokom vso našo moralno in gmotno pomoč. Mi smo njihovi tovariši delavci, njihovi interesi so naši interesi, naša stranka je njihova stranka in mi se moramo bo jeva-
ti roka v roki v vseh naših bojih proti skupnemu sovražniku vse dneve v letu!
Politični jetniki.
In pred vsem imejmo v vidu naše razredne vojne jetnike in prisezimo, da morajo biti osvobojeni. Oživimo našo agitacijo in boj v njihov prilog, da se jih osvobodi jetniških zidov, da se izbriše ta madež kapitalistične infamije: Nobene izjeme ne sme biti. Zadnji izmed njih mora biti rešen krutega objema kapitalističnih osvo-jevalcev. Tako dolgo, dokler bodo Tom Mooney, Warren Billings, Ralph Chaplin in množina drugih gnili v črnih luknjah kapitalizma, smo mi vsi onečaščeni in moj del tega dolga njim me drži bdečega ponoči. Jetniki iz delavskega razreda po californijskih in texasških ječah, poslani v nje dolgo pred vstopom te dežele v vojno, ne smejo biti pozabljeni. Oskrbeti moramo imenik vseh in kjerkoli so in kakršnekoli so njihove afiliacije ali neafiliacije, če so v ječi zato ker so se bojevali za delavstvo, so naši sodrugi in mi delamo krivico sebi in njim, če bi zahemarili delo za njihovo osvoboditev. Niti ne smemo ignorirati ali kazati strahopetno brezbrižnost napram tistim, ki so pod obtožbo v Michiganu, Californi-ji in drugih državah, in tistih, ki so pod poroštvom, ki so bili bodisi aretirani, obtoženi in sojeni na podlagi "kriminalnega sindikalizma" —• zakon, ki ga je uveljavila črno-rokarska banda, da uduši protest delavskega ljudstva proti pa-triotičnini tatovom. Vsakdo izmed teh žrtev je naš sodrug in persekucija je njegov izkaz pravične borbe, naša dolžnost pa je, da jih branimo pred kapitalističnimi žreli.
• Vprašanje Internacionale.
Vprašanje priključitve Internacionali je seveda zelo važno, ampak po mojem mnenju ni potrebno, niti se ne bi smelo odločati o njem sedaj. Ljuti spori med raznimi internacionalami se polagoma ulilajajo in v gotovem času bodo izginili, vsaj dO take meje, da bo omogočeno napraviti delovni dogovor za zedinjeno fronto, dokler pa ne pride ta čas, je po mojih mislih bolje, da se držimo strani in damo naš čas in naše energije rekonstrukciji naše razrahljane stranke. To nas bo za en čas popolnoma vposlilo in ko bomo imeli jako stranko, ki bo kaj štela, ne bomo imeli glede afiliacije nobenih težav.
Stališče napram drugim delavskim strankam.
Moje mnenje je, da bi morala biti taktika naše stranke prijateljsko zadržanje napram vsem strankam in organizacijam, ki so bojevne delavske organizacije, tudi če so revolucionarne v popolnem socialističnem smislu besede, in te odnošaje gojimo kolikor največ mogoče, z gotovimi pridržki, da ne kompromitiramo naše stranke in da jo varujemo pred vsem, kar bi ji škodovalo. Do gotove stopnje imajo vse te stranke skupne interese in dogaja se, da pridejo časi, v katerih je skupna akcija z dobrimi rezultati
mogoča, ki se pa ne morejo nikdar doseči s taktiko pdpolne izolacije.
Debs poziva proletariat na stran ruske revolucije.
Za Zadnjo stvar sem rezerviral infinitivno važno vprašanje ruske revolucije, kateri sem dal takoj v njenem začetku vso svojo zvestobo into od srca rad in na tem mestu se zavezujem, da bom delal zanjo z vsemi svojimi močmi, dokler ne bo ta velikanski zgodovinski dogodek triumfalno končal svoje delo. Neglede, kakšne so bile njene napake, niti kaj se ji predbaciva, je ruska revolucija, v svojem ogromnem pomenu za rusko ljudstvo in kar obljubuje postati za zatirana izkorščana ljudstva, največji, najsijajnejši in najdalekgsežnejši uspeh v v§ej zgodovini človeštva. Vzeto v poštev*, da se je organizirala proti nji brezpriinerna opozicija z divjim, neutolažljivim sovraštvom, z brezskončnimi spletkami in zarotami, spremljani z zlobo, najhujšo mržnjo in brutalnim maščevanjem vsega kapitalističnega sveta, uključivši njegove oborožene invazije in napade, je čudež stoletij, da je vse to srečno prestala in da je danes dalj in bolj gotova doseči svoje cilje kakor kedaj poprej od časa, ko je prvič pretresla kapitalistične pirate sveta iz njihovih sanj o svetovnem gospostvu.
Dejal sem, da Lenin kot vtelesenje ruske revolucije je največja stvar, ki je prišla iz svetov ne vojne in to je tudi sedaj moje pozitivno prepričanje.
Ruska revolucija pod vodstvom Lenina in Trockija je zgodovinski začetek mednarodne revolucije, ki ji je odločeno pomesti kapitalizem in militarizem z zemljskega površja. Ruski so drugi se danes bore za osvoboditev delavstva vsega sveta. Kar so prestali in pretrpeli v njihovi zvišeni borbi za svobodo človeka, za napredek dobe, za boljše življenje bodočih generacij, je nad človeško govorico in bo zabeleženo edino v končnem osvobojenju človeštva izpod okrutnosti in zločinstva v zgodovini stoletij.
• Sovjetska vlada je začetek samovlade ljudstev po svetu. Prestala je združene napade in njena rdeča zastava svobode še sedaj vihra v triumfa kljub vsem črnim zastavam kapitalizma in piratstva, ki jo obkrožajo.
Začetek ljudske samovlade.
Sovjetska vlada, krepko dete revolucije, krščeno v svoji dragoceni krvi,posvečeno svojim visokim idealom, je nepremagljiva. Stoji in stala bo kot spomenik revolucionarnega duha v kate- : rem je bila rojena, krutega despotizma katerega je premagala in uničila, neprecenljive krvi,kije ] lila iz njenih hrabrih braniteljev, in miru, svobode in zadovoljstva, katerega ima doseči za vse človeštvo.
Torej vsa čast ruski revoluciji in sovjetski j vladi, naj živi in uspeva, naj se širi njen duh, ] glorija dvajsetega stoletja!
Vsi se zedinimo, vzhod in zapad, sever in jug, po vsem svetu, in obljubimo našo lojalno in neomejeno pomoč našim ruskim sodrugom, dokler ne bo nepremagljiva revolucija, ki so jo oni pričeli, zavzela svoj triumfalni potek in dosegla mir in svobodo za ves svet!*
t
Delo, ki ga lahko vsakdo opravlja.
BEN HANFORD. #
{Leta 190i je napisal Ben Hanford predležeči članek za socialistično časopisje. Kakor je bil ta poziv važen takrat, tako je važen danes. Socialistično časopisje in socialistična literatura je najboljše sredstvo ia propagando. In vršiti jo morajo organizirani sodrugi, pa tudi tisti zavedni delavci, ki radi enega ali dru-geega vzroka niso člani soc. organizacije.)
Najboljše in najvažnejše delo v socialističnem gibanju je tisto, ki ga lahko vsakdo opravlja. Neglede, kaj ta ali oni sodrug ne more napraviti, vsakdo izmed nas LAHKO širi socialistično literaturo. To delo si v stanu opravljati in tvoja DOLŽNOST JE, DA GA VRŠIŠ.
In to je najvažnejše delo v našem gibanju. Vsak socialist v Zedinjenih državah mora med svoje tovariše širiti socialistične liste, socialistične letake, brošu-šure in knjige. To je delo, ki ga je treba vršiti vse dneve v letu, posebno pa še v volilnih kampanjah. V času pred volitvami ljudje rajše čitajo take stvari in to jih približuje socializmu. LjudstVo je v tem letu bolj pripravljeno čitati našo literaturo ko kedaj poprej. Bil bi zločin, če bi sodrugi ne izrabili priložnosti ter s tem zanemarili širiti glas socializma med neorganizirane mase.
Vsak sodrug naj gleda na to, da bodo njegovi sosedje dobivali socialistične liste, da se razdaja mednje socialistične letake in brošure. Vsakdo naj si oskrbi svoj delokrog za to delo, socialistična organizacija ■pa naj podvzame korake, dase bo vršila sistematična socialistična propaganda v njenem okolišu.
Če delaš v tovarni, agitiraj med svojimi tovariši delavci in jih seznanjaj s socialističnimi nauki in razdajaj mednje socialistične letake. Če spadaš v u-nijo, delaj isto med unijskimi člani.
Ne prepuščaj tega dela komu drugemu. IZVRŠUJ GA SAM — IN NE ODLAŠAJ.
Zaupaj v tiskano besedo. Premisli o njeni važnosti. In ko boš vedel to, tedaj ne boš več zanemarjal tega tako važnega dela. S širjenjem poznanja socializma med delavskimi masami jačamo socialistično armado. ŠIRITE SOCIALISTIČNI TISK.
tS^
Če ne bodo delavci agitirali za svoje časopisje, ne bo nihče opravil tega dela namesto njih. Če hočejo delavci kdaj zmagati, ne smejo pozabiti, da morajo to doseči s svojo inteligentnostjo. Kajti le, če bodo dovolj inteligentni, bodo znali svojo zmago prav porabiti in prevzeti v družbi vodilno vlogo.
Človek je izbirčen pri jedi. Še bolj potrebno je to pri čtivu. Nihče ne mara uživati strupa v jedilu; v čti-vu ga marsikdo hlasta.
• -
SEMINTJA.
Svoboda izražanja in dolarski patriotizem. — Sodnik Carter o konstituciji. — Še ena "prepoved". — Habsburško vino. — Albanska republika. — Za ljudstvo igre-bankirjem vlado.
Leta 1919, ko je divjala v deželi furija stoprocent-nega patriotizma, za katerim so stali vojni profitarji, je bil tudi v državi Illinois sprejet zakon, znan pod imenom "overthrow act of 1919", naperjen proti ljudem, ki mislijo, da se razmere in vladni sistemi lahko spreminjajo in da ni potrebno da ostane na svetu vse tako kakor je. Propaganda za strmoglavljenje kapitalizma je na podlagi omenjenega zaikona kaznjiva, posebno še, če se v taki propagandi rabi besedo "revolucija". Žrtve tega zakola so bivši člani komunistične delavske stranke miljonar Wm. Bross Lloyd, svo-ječasno član socialistične stranke, in sedemnajst drugih, ki so bili obsojeni na večletne ječe. Apelirali so proti obsodbi, postavili varščino in tirali zadevo na višje sodne instance.
* » *
Vsi, sodni tribunah so odobrili razsodbo prvega sodišča in obsojencem ostaja še zvezino vrhovno sodišče. Orrin Carter, član illinoiškega vrhovnega sodišča-se ni strinjal z odlokom večine v pogledu apela Lloy-da iin drugih obtožencev, in je podal izjavo manjšine, v kateri pravi m<?d drugim, da je v mirnih časih neprevidno izvajati vojne zakone, kajti to bi ljudstvo u-verilo, da se jim krati državljanske pravice in ga vodilo k še večji nezadovoljnosti.
* * *
Progresivec lahko verjame in propagira, naj veljajo državljanske pravice za vse, tudi za ekstremiste, če se že govori o takih pravicah in če priznamo, da so zapisane v ustavi. Sodnik Carter pravi v svojem poročilu. "Takoj v začetku naglasim, da ne gojim nikakih simpatij do nazarov, kakršne imajo Lloyd in njegovi tovariši. Večina teh nazorov se mi zde nesmiselni in so po mojem mnenju posledica ignorance in nezrele-ga mišljenja, in če bi se jih uvajalo, bi deželi najbrž škodovali. Ampak vprašanje je, če je zaporna kazen za te ljudi v soglasju s konstitucijo. . • Vojna psihologija je povzročila zakone, kakor je illinoiški "overthrow act", ki je tako drastičen in dalekosežen v svojih določbah, da bi bilo mnogo izrekov in govorov, ki so jih imeli naši veliki prvaki v tej deželi, kaznjivi na podlagi tega zakoina. . . Če bi bil tak zakon v veljavi v proišlosti te republike, bi moral biti del prvega Lin-colnovega nastopnega (inuguracijskega) govora zaplenjen. Deklaracijo neodvisnosti bi se na podlagi določb te postave smatralo za izdajalski dokument in se ne bi smela čitati javno; drugi predsednik te republike bi se moral po določbah takega zakona sodno preganjati, ker je dejal, da ima ljudstvo pravico ubiti tirana v slučaju potrebe in predsednik Jefferson bi bil izpostavljen preganjanju, ko je izjavil, da smatra kak mal upor tu in tam za dobro stvar in potreben v političnem svetu kakor so potrebne nevihte v fizičnem.."
* * *
Plutokracija ne glede na stvari s tega stališča. Njej je nelojalnost deželi vse. kar ne soglaša z načeli
kapitalističnega grabeštva. Propaganda za podružab-Ijenje naravnih bogastev je po mišljenju plutokracije izdajalstvo nad Zedinjenimi državami, četudi konstitucija nikjer ne govori, da so zemeljski zakladi položeni v zemljo za ducat multimiljonarjev. Ampak napredka ne zatro. Tudi car ga je skušal ovirati, kajzer in Habsburžani, pred njimi Bismarck in tisočeri drugi tirani, svet pa je šel naprej, iker je zakon razvoja v duševnem svetu.
* * *
Generalni pravdnik Daugherty bi rad popravil svoj ugled z raznimi naredbami in ukazi, ki naj bi izbrisali stare grehe. Sodnijska prepoved, ki jo je izpo-sloval zoper pol miljona stavkujočih železniških delavcev, ga je prikazala v luči reakcionarstva in v popolni službi privatnih interesov. To se naj na kak način pozabi z drugo drastično naredbo in izdal jo je v obliki prepovedi, ki določa, da ne smejo imeti ameriški potniški in tovorni parniki nikakih alkoholnih pijač, ravno tako ne smejo prihajati v ameriške luke tuje-zemski parniki, če se na njih točijo opojne pijače. Fanatični prohibicionisti se vesele, A. D., Lasker, načelnik ameriškega paroplovrffega odbora pa izreka bojazen, da bo naredba škodovala ameriškim parnikom in prometu v ameriških lukah, ker bodo tujezemski parniki pluli v kanadske luke, da se izognejo naredbi. Prohibicija, kakršna je in' kakor se jo izvaja, postaja vedno večjo farsa. Neuko ljudstvo pa se zastruplja z žganjem, ki vodi tisočere ljudi v blaznost. Zdravniška komisija v okraju Cook, ki obsega Chicago in -okolico, izjavlja, da so se slučaji blaznosti pomnožili nad sto odstotkov od kar je v veljavi prohibicija. Vsaki teden zblazini v tem okraju povprečno 150 oseb, večinoma radi pitja žganja, znan kot "moonshine". Bedaste prepovedi ne ozdravijo socialnih zla. Na razpolago so boljša sredstva, toda ne gredo v prilog korupciji, zato se jih branijo. Ponovni dokaz, kako potrebno je, da se ljudstvo pridruži socialistični stranki, ki bo pomedla z gnilobo v ameriškem javnem življenje, kadar bo ljudstvo hotelo. Da bo hotelo, ga je treba učiti.
* * *
Senator Borah je imel v Chicagi shod, na katerem je govoril za osvoboditev političnih jetnikov. 5,000 ljudi mu je pritrjevalo, ko je izvajal, da je madež za deželo, ker drži toliko časa po vojni v zaporu ljudi radi njihovega mnenja, ne radi tega, ker so napravili kako zločinsko dejanje. Podružnice Ameriške Legije, organizacija veteranov svetovne vojne, so sprejele protestne resolucije proti dotičnemu shodu in Borahove-mu govoru, kar dokazuje, da se niso po vojni ničesar naučili. Niti tega ne morejo razumeti, kako jih dolarski patriotje vlečejo za nos z "bonusom". Veliko bivših vojakov pa se je vendar izpametovalo in ti gledajo na politične jetnike z drugimi očmi, kakor tisti, ki vidijo v njih izdajalce. Politični jetniki morajo biti o-svobojeni in dokler ne bodo, moramo delati, da se jim vrne svobodo.
* • *
Listi so priobčili vest, da je bilo prodano vino iz habsburških kleti na Dunaju. Zanimivo je, kako dobro so bili preskrbljeni z dobrimi pijačami ljudje, ki so živeli in lenarili na stroške avstro-ogrskega ljudstva. To so mogli zato, ker je ljudstvo mislilo, da ga mora vladati vladar "po milosti božji". Sicer pa mase pravzaprav nič ne mislijo. Dvorna gospoda vsepovsod je skrbela, da se je ljudem pripovedovalo, kako so vladarji dobri in blagi, skoro božanstvena bitja. O orgijah na dvorih se ni mnogo čulo. Kdor je govoril o njih, je bil obtožen in obsojen radi "žaljenja veličanstva". V dvor-
nih kletih na Dunaju je ostalo po razpadu monarhi še štiri miljone dve sto petdeset tisoč galonov najbol ših vin in likerjev. Le težko se dobi taka vina. Nabavljajo si jih edino ljudje, ki poljubno jemljejo miljone iz ljudskih žepov. Nemška Avstrija je prodala habsburško vino za četrt miljona dolarjev. Računano v ameriškem denarju je dobila za kvort nekaj nad cent. V
tej deželi bi stal več dolarjev.
« » *
Albanija se ne briga veliko za Dardanele in ho-matije v Mali Aziji, toda ker je balkanska dežela, skrbi, da se vrše bitke med albanskimi rodovi, z jugoslovanskimi četami, s Črnogorci itd. Pri tem Albanci premišljujejo, ali naj bo Albanija monarhija ali republika. Neka vest iz Belgrada z dne 3. oktobra se glasi, da je bila Albanija proglašena za republiko. Ahmed bej je baje njen predsednik. Albanija ostane še d ognjenik, in če se bodo hoteli Albanci pomiriti med
seboj, bodo skrbele zunanje sile, da se ne bodo.
* * •
Californijska Standard Oil kompanija bo plačala svojim delničarjem sto procentov dividende. Za delničarje, med katerimi ni delavcev, je to zelo vesela vest. Dividende se lahko plačujejo tudi v novih delnicah ali kakih drugih podobnih vrednostnih papirjih, da ni treba plačati od njih dohodninskega davka. Zelo pametna uredba za denarno gospodo. Ko bo ljudstvo inteligentnejše, bo družabna uredba drugačna, toda ne preje.
* * *
V New Yorku so se zadnji teden vršile zaključne žogometne (basseball) igre in vse ameriško časopisje jim je posvetilo najmanj polovico svojih strani, tudi skoro vso prvo stran. Kadar so take igre v teku, se odstotkov ameriškega ljudstva ne briga za nobeno stvar. V Chicagi so bile zadnji teden konjske dirke in tisoče in tisoče ljudi v Chicagi je govorilo le o njih in o žogometni tekmi. So pa ljudje, ki se brigajo še ia kaj drugega, na primer bankirji. Do deset tisoč ameriških bankirjev je zborovalo zadnji teden v New Yorku in zaključevalo, kakšna naj bo politika ameriške vlade. Vse sklepe, ki jih je ijapravila konvencija bankirjev, bo moral izvesti kongres, oziroma Harding gova administracija, kajti ameriška vlada je vlada bankirjev Ln industrijalcev. Zopet slika, kako važna je bankirska konvencija in kako malopomembna je konvencija Ameriške delavske federacije ali kake delavske stranke v ameriški politiki. Kadar se bo ljud stvo razun za igre, za pretepe pugilistov, za škandale v "višji" družbi in tako naprej, zanimalo tudi za svoje interese,, tedaj šele postane važen faktor, važnejši, kakor pa deset tisoč bankirjev, ki so danes istinska vlada najbogatejše dežele na svetu, toda bogastva niso ljudska posest.
^
Napredek socialistične organizacije v Philadelphiji.
Leo M. Harkins, tajnik socialistične organizacije za mesto Philadelphijo, Pa., je poslal socialističnemu časopisju v objavo daljši članek, v katerem opisuje uspehe, ki jih je dosegla stranka v času po razdorih s sistematičnim delom. Iz njega povzemamo, da je bila soc. organizacija v Philadelphiji pred dvema leti radi frakcijskih bojev in progonov zelo razrahljana in članstvo organizacije je padlo na najnižje število od leta 1902. Poleg vseh težav je imela organizacija še nad $2,000 dolga.
Kopica aktivnih sodrugov se ni ustrašila, pa je pričela z organizacijskim delom z nova. Organizirala je vzdrževalni fond, v katerega so se zavezali plačevati gotovo vsoto razni sodrugi in simpatičarji. Te prispevke so aktivni sodrugi pobirali vsaki mesec po hi-šah, kajti radi mlačnosti, ki je nastala med delavci, so jih le nekateri pošiljali direktno v urad organizacije.
Organizacija je dobila imenik vseh registriranih socialističnih volilcev, 4,500 po Številu, jih ureifila po volilnih okrajih, kakor so spadali in potem jim je pričela pošiljati letake; obiskovali so jih agitatorji in jih pridobivali za naročnike socialističnim listom, pobirali prispevke v kampanjske svrhe in jih vabili v socialistično organizacijo in na socialistične shode. Kljub razdvojenosti, kljub cvetoči demagogiji, kljub stavkam in slabim časom so sodrugi v Philadelphiji ustanovili od Novega leta sem šest angleških soc. organizacij, eno nemško, in eno židovsko so reorganizirali; vsega skupaj so pridobili v tem kratkem času 400 novih članov. In delo ni končano, kajti v procesu reor-ganiziranja so še drugi socialistični klubi v Philadelphiji, Z veliki napori je organizacija znižala svoj dolg od $2,000 na $600. V kampanji za znižanje strankinega dolga je nabrala okrajna organizacija nad 200 odstotkov več, kakor je bila nji odmerjena vsota.
Pri zadnjih volitvah je dobila stranka nad 20,000 glasov, še enkrat več, kakor kedaj poprej v zgodovini socialističnega gibanja v Philadelphiji.
Organizacija je zaključila izrabiti vse vire za agitacijo med unijskim delavstvom. Soc. govorniki pose-fajo unijske seje, na konference se vabi zastopnike unij, na njihovih sejah se razdajajo socialistični letaki in prodaja socialistična literatura.
Ko se je pričela akcija za nabiranje prispevkov, obleke in hrane za gladno rusko prebivalstvo, je prevzela vodstvo te kampanje socialistična organizacija in dosegla najpovolnejši uspeh. Ko so ekstremisti v Philadelphiji govorili in kritizirali, so socialisti delali in uspehi njihovega dela so bili označeni v sijajnih številkah. Sedaj se vrše poulični shodi, shodi v dvoranah in drugi načini kampanje se pridno porabljajo.
Sodrug Harkins zaključuje svoje poročilo: "Ko so druge organizacije nazadovale v članstvu, smo mi napredovali za 400 članov. Kar smo mi dosegli, dosežejo lahko tudi druge naše organizacije. . . Če bi imeli sodrugi malo več vere vase in v svoje organizacije, ne bi bilo nikakega razloga, zakaj ne bi naša stranka štela ob koncu decembra 50,000 članov. Philadelphia bo napravila svoj del. Naj store isto tudi druge organizacije socialistične stranke v raznih krajih širom te republike." /
Za /adikalizmom se včasi ne skriva nič drugega, kakor neznanje in površnost. Zahtevati družabno revolucijo je zelo enostavno. Treba je pa tudi vedeti, kako komplicirana mašinerija je človeška družba in poznati njene komplikacije. Kdor se poglobi v to, pride nujno do spoznanja, da ima socialna revolucija neizogibno opraviti s tisočerimi podrobnostmi, ki jih mora jemati v svoj račun. Prav tako mora tudi uvideti, da potrebuje to komplicirano delo svoj čas. Uničenje družabnih naprav bi se pač lahko opravilo zelo hitro. Toda socialna revolucija ni uničevanje, temveč le odstranitev nepotrebnega in škodljivega, pa u-stvarjanje potrebnega in koristnega. Le kdor ne ve in ne razume tega, je lahko tako radikalen, da zahteva revolucijo v 24 urah.
O izjavi E. V. Debsa.
Ko je prišel Eugene V. Debs decembra zadnje leto iz ječe, je socialistično delavstvo čakalo, kako izjavo bo podal z ozirom na frakcijske spore, glede Inter-ternacionale in križajočih se mnenj o taktiki.
To izjavo je podal šele sedaj in čitatelji "Proletarca" jo lahko čitajo na 1. in naslednjih straneh tega lista. Dobro je, da jo vsakdo pazno prečita, četudi ji Debs sam ne polaga nobene važnosti, kar je umljivo. Toda je vendar važna, ker je Debsovo ime tako tesno spojeno z ameriškim radikalnim delavskim gibanjem. Debs je bil vsa dolga leta nosilec prapora socialistične misli v Zedinjenih državah in uživa zaupanje in spoštovanje stotisočerih delavcev, ne samo socialistov, ampak vseh liberalnih elementov v tej republiki.
O aktivnostih E. V. Debsa od časa, kar je bil izpuščen iz zapora, smo vedno poročali, kakor poročamo o. vseh drugih aktivnostih v delavskem gibanju. Pisali smo, da se ne bo vrgel takoj za to ali ono delavsko frakcijo, ker bo skušal stati nad njimi in delati za ze-dinjenje. To je povdarjal direktno in indirektno večkrat sam. Prizadevanja komunistov pridobiti ga v svoj krog ter da bi obsodil socialistično stranko se niso posrečila. Debs je idealist, humanitarec in revolucionar. Ker je vse to, je proti njegovi naturi vreči se v boj med brati z enakimi cilji. To povdarja tudi v svoji izjavi, ki jo podaja javnosti.
Ko so ekstremisti videli, da se Debs ne bo izrekel za njihove struje, so ga nekateri pričeli že napadati, in Debs jim je odgovoril kratko in stvarno, na koncu odgovora pa jih je pozdravil kot svoje tovariše v razredni borbi. Tudi pri "Radniku" se je našla oseba, ki se je čutila pozvano napasti Debsa, ampak to tega starega borca ne ponižuje.
Tudi E. V. Debs ni popolen in to vsikdar priznava. Vendar pa je njegova zgodovina neomadeževana. Kot človek je poštenjak in njegova edina želja, edini motivi*so pomagati delavskemu ljudstvu in boj kapitalizmu.
Ameriško delavstvo vabi v socialistično stranko. Priznava, da ni taka, kakršno bi rad da bi bili, in to velja za vsako delavska stranko. Nobena organizcija. ni ena država, občina, skupina ljudi, ni taka da bi u-gajala vsem v vseh ozirih. Toda vse se lahko izboljšuje in zakon evolucije je zakon izpopolnjevanja. Tudi za delavske organizacije je veljaven. Ekstremistom odgovarja, da če ni mogoče ustvariti iz socialistične stranke resnično revolucinarno telo za sredstvo v razredni borbi, tedaj ne bo mogoče ustvariti boljše stranke z istimi sodrugi, istim materijalom v enakih razmerah pod drugim imenom. Kajti ime samo na sebi ne šteje. Delo, razumno mišljenje, to veljal
Debs je za zedinjenje in trdno prepričan, da se dogodi. Je za prijateljsko zadržanje napram drugim delavskim strankam in veruje, da če ni zediinjenje že takoj izvedljivo, so v gotovih slučajih mogoče vsaj skupne akcije, ki bodo ustvarjale razpoloženje za enotnost. Apelira na delavstvo, naj reorganizira socialistične postojanke, kjer so razpadle, naj poživi tiste, ki so v mrtvilu, naj se jih ojača s pridobivanjem novih bojevnikov, povdarja važnost socialističnega časopisja, ki je bilo vsled vojne furije skoro popolnoma zatrto in poziva proletariat, naj si ustvari, naj si utrdi svoj tisk.
Glede Internacionale je mnenja, naj bi ameriška socialistična stranka za enkrat odložila vprašanje mednarodne priključutve na stran. Uverjen je, da pride v doglednem času do dogovora med raznimi med-
narodnimi skupinami, dotlej pa naj bi se socialistična stranka posvetila le delu za organiziranje svojih vrst, da postane ja'ka, vplivna stranka mednarodnega delavstva. Enako stališče je izrekla eksekutiva Jugoslovanske Socialistične Zveze pred clevelandsko konvencijo stranke in naložila svojemu zastopniku, naj ga sporoči in zagovarja pred zborom.
Debs je velik pristaš ruske revolucije, v kateri vidi največji dogodek v svetovni zgodovini, ki je od-per vrata prehajanja iz kapitalizma v socializem. Debs se ne strinja z vsem, kar se dogaja v Rusiji/ posebno ne s preganjanjem socialnih revolucionarjev, katere ne zagovarja, pač pa je nasproten sistemu političnih jetnikov in smrtni kazni. Toda ruska revolucija ima v Debsu enega izmed najvnetejših pristašev in branitel-jev.
Skoda, da je Debs fizično tako utrujen vsled petletnega preganjanja in zapora, da ne more poseči v aiktivno življenje tako, kakor bi rad. Kapitalistične ši-kane so oslabile zdravje in stari Debs, ki je v življenju pretrpel v boju za delavstvo kot malokdo, se trudi, da se fizično utrdi in se povrne v sprednje vrste ameriških borcev za socializem.
Njegova izjava bo priobčena v vseh socialističnih 'listih, v letakih, komentirana bo v številnih nesocia-lističnih publikacijah, omenjalo se je bo na shodih in tako bo čulo o njej miljone delavcev. In morda bo prav on tisti, ki bo pomagal obnoviti zrahljano ameriško revolucionarno delavsko gibanje in ga privesti pod enotno zastavo enotne organizacije.
V	tem prizadevanju bo dobil vso pomoč jugoslo-' vanskih socialistov. "Proletarec", glasilo J. S. Z., se je vedno držal stališča tolerantnosti. Na napade ni odgovarjal z napadi, ampak je kazal stvari take kot so. Napadi vzrujajo. Metoda tolerance pemirja razburjene duhove. Težko je urednikom, ki morajo čitati toliko demagogije, odgovarjati nanje v tonu vzdržljivosti. Pri masi, nerazumni masi, vleče demagogija mnygo bolj kakor resnica. Toda socializem sloni na#resnici. Zanj so potrebni inteligentni, ne pa nahujskani delavci. Mi verujemo v to načelo ker verujemo v socializem.
Povdarjamo, osvoboditev proletarijata je stvar njega samega. To se miljonkrat ponavlja, toda niti enkrat preveč. Delavstvo se uči, in umsko učenje je počasno, veliko bolj počasno kakor pa naučiti se čevljarstva ali tesarske stroke. Delavstvo mora razumeti pomen organizacije, vedeti mora, kako jih upravljati in skrbeti, da se jih izpopolnjuje.
V	prvi vrsti, priti mora v organizacijo. Že to je težavno delo, pridobiva delavce v socialistično organizacijo. Težko je med Ameriikanci, težko med Italijani, težko med Jugoslovani, težko med delavci vseh drugih narodov. In kakorkoli je težavno, je vendar najpotrebnejše delo. Raditega je tu Debsov poziv, ne prvi in ne zadnji. "Delavci, organizirajte se v socialistični stranki 1"
J* J*
Delo bo v socialistični družbi dolžnost, užitek pa pravica. Na taki podlagi se lahko napravi ravnovesje pravic in dolžnosti, ki je v kapitalistični družbi nemogoče. Organizirati to harmonijo, da bodo interesi skupnosti čim bolje varovani in interesi posameznika čim manj omejeni, je naloga socializma.
Kadar čitate, ali deluje tudi vaš razum, ali samo oči? Čitanje z očmi ne hasni. Da prebavite to kar čitate, morate vposliti tudi možgane. Samo tako čitanje je plodno.
Delavstvo in politična moč.
A. Brisbane piše:
"Louis Seibold, eden najzmožnejših časnikarskih poročevalcev v Washingtonu, pravi, da so politični vodje popolnoma brezbrižni, v kolikor se tiče delavskih glasov in delavskega mnenja.
"Kakor pravi Seibold, ki razume vodilne može t javn§m življenju in njihove politične načrte bolj ko kdorkoli drugi, so politiki odrinili vprašanje delavskih glasov na stran z gesto, kakor da nimajo glasovi delavcev najmanjše važnosti.
"To je interesantno, zagonetno. Vsaka industrija, od olja do jekla, od sladkorne pese do ladjedelnic, inn svojo moč v politiki. Vere imajo v nji svojo mož ii njihove predstavnike se pazno posluša. Ampak delavstvo, ki šteje tri četrtine vsega prebivalstva, je klasifi-cirano kot element, "s katerim se ni vredno pečati." Kako bi razjasnili to?
"Cisto enostavno — delavstvu v Zedinjenih državah primanjkuje solidarnosti, ker mu manjka homogenosti."
Brisbane s tem misli, da je ameriško delavstvo nesolidarno raditega, ker je stepeno iz različnih elementov iz raznih narodov" in plemen.
Homogeno je n. pr. delavstvo v Franciji, kjer s« vsi delavci, razun neznatnih izjem, francoske narodnosti, ali v Nemčiji, kjer so vsi delavci Nemci; toda tudi francoskemu delavstvu primanjkuje solidarnosti, nemško pa se je začelo šele zadnje čase združevati v enotni stranki.
Kljub temu je neenotnosti in nerazumevanju med ameriškim delavstvom vendar precej krivo to, da pripada različnim narodnostim. To in to unijo "ronajo" Irci, ono .drugo Židje, tretjo Poljaki in tako naprej. Črnci ne morejo postati člani marsikake unije. V socialističnem gibanju imamo tudi težave. Ruski sodrugi hočejo uvesti v ameriško radikalno delavsko gibanje tako taktiko, kakršne so bili navajeni v Rusiji, dasiravno Amerika ni Rusija. Nemci so zastopali svojo, Poljaki svojo in tako naprej.
Ce se kapitalistični politiki ne boje delavskih glasov, da je delavstvo na političnem in tudi na gospodarskem polju tako šibko, ni to zato, ker sem jaz Slovenec, Hrvat ali Srb, tretji Poljak itd., ampak zato, ker je ameriško delavstvo kot celota razredno nezavedno, ker mu je vsa duševna hrana zapopadena v kapitalističnem časopisju in mu je raditega v svoji igno-rantnosti nemogoče pojmiti, koliko moč ima v svojih rokah. Kadar se je bo delavstvo zavedlo, takrat nastane panika v kapitalističnem taboru, preje ne.
Nečedni boji. .
V milwauski "Del. Sloveniji" se pojavljajo zadnje čase dopisi, vsi prikrojeni po enem kopitu, spisani od njenega urednika, v katerih vrši boj proti kapitalizmu s tem, da napada slovenske socialiste in njihovo glasilo. Mi smo že povedali, da nimamo prav nobenega nagnjenja za osebne boje. Kogar taki boji vesele, oij jih ima. Ampak pri tem ne gre samo za osebe kot takt Gre se zato, kakšni karakterji hodijo pometati pred tuje prage. Pokazati take "pometače" v pravi luči je dolžnost, ki jo imajo socialistični listi do stvari socializma.
Ako ima človek umazane misli, sodi navadno o vseh drugih ljudeh po sebi. Ako je sebičen, tedaj soi
druge po kopitu sebičnosti. Ako je surovina, nastopa sirovo. Očitati Proletarcu, da se poslužuje v svojih kolonah psovk, pomeni, da tisti, ki mu »to predbaciva, sam rabi psovke, kajti pobrane so bile iz kolon njegovega lista.
| Človek, ki se je prodajal kapitalistični propagandi, nima pravice kritizirati drugih. Človek, ki ne ve, i ceni obstoji njegov "revolucionarni" duh, ne more ofitati drugim "socializdajstva". Človek, ki daje prostor v svojem listu na razpolago klerikalni reklami, ne more govoriti o "delavskih značajih", i Glede sovjetske Rusije naj prizadeti gospod pretita Debsovo izjavo, priobčeno v tej številki Proletarca. Stem, da človek ne soglaša v vseh ozirih s tretjo Inter-nacionalo, še ni rečeno, da mora sovražiti rusko revolucijo. Pozdravili smo jo, ko se je izvršila, kritizirali smo njene napake, kakor jih kritizirajo tudi komunisti, četudi z drugega stališča in druge napake, toda dolžnost nas vseh je varovati uspehe ruske revolucije. Hlinjenje do Rusije je nekaterim ljudem reklama za njihove sebične namene; Zato hočejo, da bi bila hramba Rusije nekak njihov monopol in ravno v tem kažejo svoje majhne dušice. Še veliko se bodo morali učiti, predno bodo postali vredni bojevniki za proletarsko stvar.
| Urednik "D. S." je objavil tudi kopo vprašanj glede J. R. Z. Sklep zadnje konvencije JRZ je bil, da se premoženje po preteku dveh let izroči v kontrolo treh članov JSZ., in treh SNPJ. To se zgodi v kratkem. \adzorni odbor je pozvan, da pregleda knjige in premoženje, predno se preda v roke novemu odboru. To omenjamo i^mogrede — ne v imenu sedanjega odbora JRZ, ker nimamo te pravice, ampak zato, da .ne bi gospodje mislili, da se bojimo njihovih vprašanj.
O vsem drugim dobe odgovor ob pravem času od merodajnih avtoritet, dasi jim ni za odgovore, ampak slavijo taka vprašanja le z namenom, češ, glejte tatove v Chicagi! Dobro vedo, da ne bi mogli nikomur dokazati nepoštenosti, zato taka bedasta vprašanja, ieš, ljudje bodo mislili, morda je pa res kaj? To ni pošten boj ,ampak umazan, obrekovalen boj, in ta način, ki se ga poslužujejo, dokazuje buržvazno menta-liteto njihovih glav.
Ljudje z umazanimi mislimi se ne morejo povz-peti na nikako višje stališče. Če vidijo lep ženski kip, kako umetniško sliko, jo presojajo s stališča pohotho-sti. Z istega stališča govore o raznih spisih, tikajočih se spolnih zadev. V vsakem odborniku vidijo korum-piranaca in najsibo odbornik unije še tako pošten, v očeh takih ljudi ni nič drugega kakor judež, ki prodaja delavce, če le more. In tako se dogaja, da ljudje s tako mentaliteto res volijo korumpirance v unijske odbore, ker so jim po duši in po karakterju bližje, kakor poštenjaki. Čim večji je korumpiranec, tim bolj perfektno mašino "političarjev" ima za seboj, in teh mašin je zelo veliko. Številna mesta, okraje in države kontrolirajo in polnijo svoje žepe. Ljudje, ki ne morejo pošteno misliti, na vprašanja, zakaj ne pomedejo korumpirance, odgovarjajo: "Čemu? Vsi so enaki!" In ko pridejo volitve, so kruki zopet izvoljeni. Greš z dekletom v gledališče, v muzej, na predavanje, govorita o literaturi, o tem in onem. Pa te sreča nizkotni stvor in te obsodi: "Ha, videl sem ga. . . ." In v mislih te pidi kot pohotneža, kot žival, ki nima drugega kakor instinkt zadostiti poželjenju mesa. Človek je del živalskega sveta in v dolj?em procesu, ki je za nami, in v tem, ki je pred nami, bo šele postal človek.
....................loiiiiiiiiiiu A. P. ČEHOV: i......11111111111111111111101111111111111$
1 ODDELEK ŠT. 6 1
....................mite Prevedel Josip Vidmar. 1111111111111111111111111111+
(Nadaljevanje.)
—	Sedaj bi se bilo lepo peljati v koleslju kam iz mesta, — je dejal Ivan Dimitrič in si mel svoje rdeče oči, kakor da bi se bil ravnokar zbudil: — potem pa nazaj domov, v topel, domač kabinet in. . . in si pri kakem dostojnem zdravniku pozdraviti glavobol. . . Že dolgo nisem živel po človeško. Tukaj pa je ostudno! Neznosno ostudno!
Po včerajšnji razdraženosti je bil utrujen in vel in je nerad govoril. Tresli so se mu prsti in po obrazu je bilo videti, da ga silno boli glava.
—	Med toplim, domačim kabinetom in temle oddelkom ni nobene razlike, — je rekel Andrej Jefimič.
—	Miru in zadovoljnosti človeka ni izven njega, temveč sta v njem samem.
—	Kako to?
—	Navaden človek pričakuje dobro ali zlo od zunaj, to se pravi, od koleslja in kabineta, misleč človek pa —od samega sebe.
—	Pojdite pridigat to filozofijo na Grško, kjer je toplo in diši po pomarančah, tukaj pa ne pristoja naši klimi. S kom sem že govoril o Diogenu? Z vami ali kaj?
—	Da, včeraj, z menoj.
—	Diogenu ni bilo treba kabipeta in toplega stanovanja; tam je že itak vroče. Leži v sodu in je pomaranče in olive. Če bi se mu pa zgodilo, da bi živel v Rusiji, bi. o decembru niti ne govorim, v maju bi prosil v sobo. Ni vrag, da bi ga zvilo od mraza.
—Ne. Kakor sploh nobene bolečine, tako tudi mraza ni, da bi ga moral čutiti. Mark Avrel je dejal: "Bolečina je živa predstava o bolečini: napni voljo, da zamenjaš to predstavo,.zavrzi jo, nehaj tožiti in bolečina izgine.' To je pravilno. Modrijan ali po domače, misleč, razglabljajoč človek se odlikuje od drugih ljudi ravno v tem, da prezira trpljenje, z vsem je zadovoljen in ničemur se ne čudi.
—	Torej sem jaz idijot, ker trpim, ker sem nezadovoljen in ker se čudim človeški podlosti.
—	Zakaj bi tako. Če se boste večkrat poglabljali, boste spoznali, kako ničevo je vse to zunanje, kar vas razburja. Treba je stremeti po razumevanju življenja, v tem je istiniti blagor.
—	Razumevanje. . . — se je namršil Ivan Dmi-trič. — Zunanje, notranje. . . Oprostite, tega ne razumem. Jaz vem samo to, — je dejal vstajaje in .je jezno gledal na doktorja: — jaz vem, da me je Bog ustvaril iz tople krvi in živcev, da, gospod! A organična tkanina mora reagirati na vsako draženje, če je sposobna za življenje. In jaz reagiram! Na bolečino odgovarjam s krikom in solzami, na podlost — z ogorčnostjo, na gnusobo s studom. Po mojenj mnenju se ravno temu sploh pravi življenje. Čim nižje je organizem, tem manj občutljiv je in tem slabše odgovarja na draženje, in čim višji je, tem bolj je sprejemljiv in tem^ bolj energično reagira na resničnost. Kako je mogoče ne vedeti tega? Doktor, pa ne ve takih malenkosti! Kdor hoče prezirati trpljenje in hoče biti vedno zadovoljen, mora priti do tacega-le stanja, — in Ivan Dmi-trič je pokazal na debelega, z mastjo zalitega mužika:
—	ali pa se mora do take mere v trpljenju utrditi, da bi izgubil vsako občutljivost zanj, to se pravi, z drugimi besedami, jenjati mora živeti. Oprostite, nisem ne
modrijan , ne filozof, — je nadaljeval Ivan Dmitrič razdraženo: — in ničesar v tej stvari ne razumem. Nimam te sposobnosti, da bi razsojal.
—	Nasprotno, imenitno razsojate.
—	Stoiki, ki jih vi parodirate, so bili izredni ljudje, toda njihov nauk je otrpnil pred dvatisoč leti in se ni niti za kapljico pomaknil naprej in se tudi nebo, ker je nepraktičen in ne — življenski. Uspeh je imel samo pri manjšini, ki preživlja svoje življenje v štu-diranju in okušanju vsake vrste naukov, večina ga pa ni razumela. Nauk, ki propoveduje ravnodušnost napram bogastvu, napram življenju in udobnosti, in pre-ziranje napram trpljenju in smrti, je popolnoma nerazumljiv za ogromno večino ljudi, kajti ta večina ni nikdar poznala ne bogastva, ne življenskih udobnosti; prezirati trpljenje bi pa zanje pomenilo, prezirati samo življenje, kajti vse človeško življenje sestoji iz občutkov lakote, mraza, žalitev, izgub in hamletskega strahu pred smrtjo. V teh občutkih je celo življenje; človek se lahko muči ž njim, lahko ga sovraži, nikakor pa ga ne prezira. Da, tako, ponavljam, nauk stoikov ne more imeti nikdar bodočnosti, napredujejo pa, kakor vidite, od začetka sveta pa do danes — boj, občutljivost za bolečino, sposobnost odgovarjati na draženje. . . .
Ivan Dmitrič je naenkrat izgubil nit misli, se vstavil in si podrgnil čelo.
—	Hotel sem povedati nekaj važnega, pa sem se zamotil, — je rekel. O čem sem že govoril? Dal Torej tole pravim: eden izmed stoikov se je predal v sužnost zato, da je odkupil svojega bližnjega. Torej vidite, tudi stoik je reagiral na draženje, zakaj za tak velikodušen din, kot je uničenje samega sebe radi bližnjega, je potrebna ogorčena, sočutna duša. Tukaj
v	ječi sem pozabil vse', kar sem se učil, če ne bi se še nečesa spomnil. Pa recimo, če vzamemo Krista? Kristus je odgovarjal na resničnost na ta način, da je jokal, se smehljajal, se žalostil, srdil, celo žaloval; on ni šel s smehljajem trpljenju nasproti ni preziral smrti, temveč je molil v vrtu Getzemani, da bi šla mimo Njega ta čaša.
Ivan Dmitrič se je zasmejal in se vsedel.
—	Recimo, da sta mir in zadovoljnost človeka ne izven njega, temveč v njem samem, — je rekel. — Recimo, da je treba prezirati trpljenje in da se ne sme ničemur čuditi. Toda s kakšno pravico propovedujete
vi	te stvari? Ali ste modrijan? Filozof?
—	Ne, filozof nisem, toda propovedavati mora to vsakdo, ker je razumno.
—	Ne, jaz bi rad vedel, zakaj se v stvareh, ki se tičejo razumevanja, preziranja napram trpljenju in tako dalje, smatrate za merodajnega? Kaj ste kdaj trpeli? Ali imate kak pojem o trpljenju? Dovolite: ali so vas kot otroka tepli?
—	Ne, mojim starišem so se telesne kazni gnusile.
(Dalje prihodnjič.) (^t
. Ako čitaš "Proletarca" boš gotovo našel v njemu kaj takega, kar te bo izredno zanimalo. Morda list ves prečitaš in se ti dopade. Pomisli, koliko boljši in popolnejši bi list lahko bil, če bi imel več naročnikov. V to lahko tudi ti pripomoreš. Ko list prečitaš, ga daj prijatelju in ga opozori na članke ali karkoli že, kar te je posebno zanimalo. Ko to večkrat ponoviš ga nagovori, naj se tudi on naroči. Skušaj porabljati ta način.
Tudi potrpežljivost je včasi zelo potrebna socialistična lastnost.
Glasovi iz naJrega gibanja.
DOPISI. j
/ Slovenskemu delavstvu v Chicagi.
CHICAGO, ILL. — Dne 17. oktobra je zadnji dat na katerega se lahko registrirate. Kdor tega zamuj ne bo imel dne 7. novembra volilne pravice. Na vsaki dve leti se morajo vsi volilci registrirati. Ako nočet zanemariti vaš glas, katerega bi morala dobiti socil listična stranka, se registrirajte.
V	nedeljo dne 5. novembra ima slovenski soci» listični klub št. 1, JSZ., veliko proslavo petletnice r» ske revolucije. Vstopnice se dobe pri članih in člsul cah kluba in v uradu Proletarca. Skrbite, da si vstop nico vsakdo nabavi.
Članstvu kluba št. 1, se sporoča, da bo prihodnji seja v petek dne 20. oktobra. Naj jo nihče ne zamudi ker bo ena izmed najvažnejših sej v tem letu. Ne prt-zrite pridobiti vaše prijatelje in znance za pristopi klub. Židovski sodrugi na "north side" so dobili »• mo v enem tednu 60 novih članov. Pričnimo tudi mis kampanjo za pridobivanje novih članov in članic v velikem obsegu.
V	petek dne 13. oktobra se vrši v uradu "Proletar-1 ca" seja kampanjskega odbora za 26. okraj (preje 341 okraj), sestoječ iz članov slovenskega iir češkega klu-1 ba. To naj prizadeti člani našega kluba vpoštevajo ill se udeleže te seje. — Tajnik.
Sodrugom v Irwinu in okolici.
IRWIN, PA. — Članstvo socialističnega kluba it 221, JSZ., pozivam, naj se poInošteviJno udeleži seje v nedeljo 15. oktobra po seji društva Slovenija, SNPJ.
Na dnevnem redu bodo važne stvari, med drugim volitve tajnika, ker jaz radi prevelike razdalje ne morem opravljati tega posla naprej.
Sodrugi, pridite na sejo polnoštevilno in poskrbite, da bo ostala naša organizacija na poti aktivnosti, da bo vredna postojanka borbe za socializem.
VALENTIN LAHARNAR, Delmont, Pa.
KLUBOM J. S. Z. V UVAŽEVANJE.
Zadnji teden je bil razposlan na vse klube J.S. Z., kakor tudi na mnogo društev naprednih podpornih organizacij, kongresni kampanjski letak, ki ga je izdala Jugoslovanska socialistična zveza. Člani klubov, kakor njihovi tajnik so prošeni, naj razdele letak našim delavcem? svojih naselbinah, kajti le če bo letak prišel v roke delavcem, bo delo opravljeno in namen o< naše strani dosežen.
Letak je poslan brezplačno. Stroški zanj io se pokrili iz fonda za kongresno kampanjo, delno pa iz fonda "Izobraževalne akcije J. S. Z." kakor je raztolmačeno v letaku.
Še enkrat: razdelite letake med naše delavstvo!
TAJNIŠTVO J. S. Z.
IZ UPRAVNIŠTVA.
"Ameriški Družinski Koledar 1923". — Knjiga, vredna, da jo čitaš. — "Ako se ljudstvo noče zdramiti ..." — Razočaranja. — Na delo za "Proletarca". — Naše težave.
V	kratkem izide "Ameriški Družinski Koledar", tail 1923, na katerega naše čitatelje že sedaj opozar-10. Prihodnji letnik koledarja bo ves vezan v plat-i,Zadnjih par let smo prodajali vezane po $1, za let-lit 1923 smo pa ceno znižali na 75 centov, dasiravno [tiskarske cene niso skoro čisto nič znižale. Razliko ceni bomo pokrili z oglasi, kajti drugače nam bi ga »bilo mogoče dati za to ceno. Kakor vselej, bo tudi liošnji koledar okusno urejen. Slike bodo tudi letos rasna zbirka in smelo trdimo, da v ilustracijah pre-laša naš koledar vse druge podobne publikacije. U-edništvo je poskrbelo za originalne prispevke in prede. Tako bodo imeli čitatelji tega koledarja priliko ilati dela najboljših pisateljev, med katerimi omenjalo Antona Čehova, Antola France-a, Guy de Maupa-inta in od več drugih. Od slovenskih so zastopani ran Cankar, F. S. Finžgar, F. Bevk, nadalje pesniki Ione Seliškar in Fran Albrecht. Izmed naših ameriških itradnikov bodo zastopani Ivan Molek, F. S. Tauchar i drugi. Koledar bo zelo bogat na informativnih spili. Vsekako bo knjiga vredna veliko več, kakor pa ji
i cena. Sezite po nji takoj ko izide.
»
V	kaosu, ki je nastal v vsem javnem in gospodarim življenju po vojni, je veliko ljudi, prejšnjih bor-iv v razrednem boju, razočaranih. Stvari se ne su-tijo tako kot bi radi in kot so mislili, da se bodo. Ne-iteri ne morejo razumeti, zakaj se ljudstvo tako po-iasi uči, niti ne, zakaj ima delavsko gibanje, predvsem »cialistično časopisje, tako težak boj za obstanek, ismo enega takega prijatelja našega gibanja nam je (red kratkim prišlo v roko. V njemu piše med dru-tm:".. . ako se ljudstvo noče vzbuditi iz svoje otope-sti, naj pa spi in naj ga vrag vzame. Ta mala peščica »bo spreobrnila zaspanih množic, ako se same ne frično dramiti . . ." Nadalje omenja, da se ne bo več iko žrtvoval kakor se je, dasiravno ostane tudi v bo-loie zvest delavski stvari.
w
Razočaranja so neizbežljiva. Ta niso šele sedanji pojav. Ljudje so bili v svojih borbah razočarani že v lavnih časih, toda vsi se niso nikdar umaknili borbi, toj je boj, in razredni boj ni podoben boju kje na ka-lem bojišču, kjer se bijeti dve nasprotni si armadi za •dločilno zmago. Ko je ena popolnoma tepena, je od-lofeno, vsaj kolikor se tistega boja tiče. Razredni boj ji vprašanje razvoja. Mase se ne bodo in se ne morejo idramiti v par letih. Socialistična propaganda jih drami že dolgo vrsto let in na prvi pogled se zdi, da je lilo vse njeno delo brez uspeha. Toda uspehi so o-(romni. Kdor jih hoče videti, naj primerja razliko red petdesetimi, leti in danes. To razliko mora tudi mumeti. Ljudje so se vendar precej naučili, in še ni se potrebujejo učiti, predno nastanejo boljše razmere. V eni generaciji pa se ljudstvo ne nauči veliko, (osebno še ne, če je šolstvo pod kontrolo in vodstvom ilementov, ki so v ljudskim interesom sovražni. Kljub te-
mu, ljudstvo se uči in napreduje. Mi nismo razočarani, ker vemo, da je bodočnost namenjena socializmu. Cim bolj bomo učili ljudi, čim več jih bomo organizirali čim bolj sistematično bomo vodili naš boj proti izkori-ščevalnemu razredu, tim prej pride sprememba družabnega reda. Razvoj družabnega reda pa ni vprašanje
enega ali dveh let, ampak stoletij.
*
Eugene Victor Debs apelira na ameriško delavstvo, naj podpre in naroča socialistične liste, kajti brez razširjenih socialističnih listov ne bomo imeli močne socialistične stranke. Kateri so socialistični listi? Vsi tisti, ki propagirajo za socialistično stranko, pišejo v smislu konstitucije socialistične stranke, na-vajo delavstvo v organizacijo, ga uče in vsposabljajo za organizirano družbo. In končno, socialistični listi so tisti, ki jih kontrolirajo socialistične organizacije. Takozvanih delavskih listov je veliko, toda redki so taki, ki bi kazali delavstvu pot do osvoboditve. Kritizirajo kapitalizem, pišejo tudi za unije, toda da bi vodili delavstvo v organizacijo, katera ima za cilj odpravo sedanjega reda, tega ti delavski listi nočejo, ker je večina njihovih urednikov in lastnikov za družabni red kakršen je. Oni mislijo, ali pa se delajo da mislijo, da so kapitalisti lahko pravični napram delavstvu, da se profitarstvo lahko odpravi, da se korupcija lahko iztrebi. To je nemogoče pod kapitalizmom, ki je korenina vseh socialnih zla. Izruvati to korenino je naloga socializma,.
*
Radi krize in stavk dohodki "Proletarca" v tem letu niso bili zadosti za pokrivanje tekočih izdatkov. V tiskarni imamo dolg in tiskarna nas tirja. Sodrugi in somišljeniki naj to vpoštevajo, pa se lote sedaj, ko so stavke vsaj v nekaterih krajih končane, agitacije za širjenje Proletarca. čim večje bo število naročnikov, tim manjši bo deficit. Kdor more, naj priskoči listu na pomoč s pripsevkom listu v podporo. Kjer je mogoče, naj se priredi veselica ali kaj podobnega v korist Proletarcu. Čim več nas bo delalo za stvar, ložje bomo zmagali napore. Zato sledimo Debsovemu pozivu, da naj se z vso vnemo primemo dela za socialistično časopisje in socialistično organizacijo.
Za pomožno izobraževalno akcijo J. S. Z.
so vplačala društva in socialistični klubi v mesecu
septebru kakor sledi:
Tek. št. in društ. Kraj	Vsota.
1— 19 SNPJ Mineral, Kans...............$	3.00
9—275 SNPJ Maynard, Ohio..............................1.00
12— 74 SNPJ Vir den, 111....................................1.00
14—209	SNPJ Nokomis, 111..................................1.00
15—329	SNPJ Large, Pa........................................1.00
17—	46 SNPJ Oregon City, Oreg.......................1.00
18—183	SNPJ Hudson, Wyo................................3.00
19—400	SNPJ Renton, Pa....................................6.00
26—112 SNPJ Bear Creek, Mont..........................1.00
29—115	SSPZ Kenilworth, Utah........................1.00
30—151	SSPZ Niles, Ohio....................................5.00
33—169 SNPJ Fitz Henry, Pa............................1.00
36—156	SNPJ Muddy, 111......................................2.00
37—3,94	SNPJ Oakmont, Pa................................6.00
38—120	SNPJ Gallup, New Mex............................2.20
40—290 SNPJ Homer City, Pa............................2.00
44—362 SNPJ Carlinville, 111......-..................4.00
47—328 SNPJ Madrid, Iowa..............................2.00
51—297 SNPJ Rantom, New Mex............................6.00
54—340 SNPJ Wyano, Pa....................................1.00
57—225 SNPJ Edison, Kans..................................7.50
63—	16 SNPJ Milwaukee, Wis............................2.00
64—192	SNPJ Milwaukee, Wis............................2.00
66—259 SNPJ Meadowlands, Pa..........................1.00
74— 24 SNPJ Jenny Lind, Ark............................1.00
71— 1 SNPJ Chicago, 111.............................1.00
77— 36 SNPJ Willocik, Pa....................................3.00
90—454 SNPJ Onnalinda,' Pa................................2.82
94—444 SNPJ Cleveland, Ohio............................1.00
99—300 SNPJ Brad clock, Pa................................6.00
Klubi J. S. Z.:
St. 69 Herminie, Pa................................................1.00
St. 181 Loydell, Pa................................................2.00
Skupaj .............................$ 80.52
N. B. Tajniki društev, ki pošiljajo prispevke za "Pomožno izobraževalno akcijo J. S. Z.", so prošeni, naj pošiljajo tozadevne prispevke na sledeči naslov:
Frank Petrich, 3639 W. 26th street, Chicago, III., ker je tajniški urad J. S. Z. preseljen v Proletarčeve prostore.
Tajništvo J. S. Z.
RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S.
v mesecu avgustu 1922.
Kulturni vestnik.
"Čas", septemberska številka ima sledečo vsebino: Frank Kerže: Življenje, pesem. Frank Kerže: Za solncem. čuda človeškega stroja. A. J. Terbovec: Sreči v nesreči. Janko N. Rogelj: Prva ljubezen. E. A. S.: Glavar med divjaki. Smrt naše zemlje. Mravlje in mravljišča. — Priloga: Gospodinjski oddelek. Književnost.
Naslov revije: Čas, 1142 Dallas Road, Cleveland, Ohio.
Država Mesto	• c S ■o 3 v g ti N	• Z	Izjemne znamke	Prejemki
111.: Springfield	16	5	—	6.55
Carlinville......	. 20	5	—	7.75
Chicago N. 1......	30	—	—	9.00
Chicago N. 224 ...	. 5	2	30	2.20
Virden..........	—	—	5	—.—
Nokomis.........	12	7	—	6,05
Kans.: Grass .......	1	4	8	1.70
Ohio: Cleveland	40	—	—	12.00
Glencoe .........	. 10	2	—	3.70
Ramsay.........	. 7	—	—	2.00
Pa.: Moon Run .....	14	—	23	4.20
Aliquippa.......	. 20	20	—	13.00
Avela ..........	. 7	3	8	3.15
Wick Haven .....	16	—	—	4.80
Bon-Air..........	7	2	—	2.80
Herminie........	8	7	—	4.85
Library .........	15	2	—	5.10
Hostetter.......	8	—	—	2.40
Luzerne..........	6	—	—	1.80
W. Newton......	. 11	2	—	4.00
Forest City .......	8	1	—	2.75.
W. Va.: Moundsville.	. 20	—	—	6.00
$12.75 .62
7.37
$101
19.62 2.50
lil
Totals
____281 62 74 $105.80 $42.86
Rednih Dualnih IzjemJ
Znamk dobljenih od gl. stana.
Razpečanih glasom računa........281
"Slovensko Amerikanski Koledar" letnik 1923, izšel v založbi "Glasa Naroda", New York. Vsebuje med drugim Jack Londonove črtice, nekaj opisov o indu-strijalnih bojih, krajše stvari o zdravstvu, precej slik, ki pa niso posebno izbrane. A. Terbovec ima opis o skrajnem Zapadu Zedinjenih držav, F. Oklesen ima črtico "Slovenska čreda", v kateri pa so vrstice takoj v začetku zmešane, kar stvar kazi, posebno za neuke čitatelje, ki ne poznajo tiskarskega škrata. M. P. ima kratek opis o pokojnem Rev. Buhu. Koledar vsebuje nadalje nekaj podatkov, opise, kot "Walter Rathenau", "O jugoslovanskem kralju in kraljici", nekaj pesmi, "Stoletnica vlaka", itd. Koledar ima 192 strani in je mehko vezan, dasiravno se v oglasih naznanja, da ima (rde platnice.—n.
. .195	237	
700	100i	80
895	437	2«!
, .281	62	14
614	275	19«
Članov prijavljenih v avgustu479
v mesecu septembru 1922.
"Zdravje". Prejeli smo revijo "Zdravje" (April-maj) s sledečo vsebino: Deset zapovedi o zdravju. — Garje. — Tuberkuloza. — Dečja higiena; kaj in kako mora vaš otrok jesti. — Umetno hranjenje dojenčkov. — Iz nauka o človeku. Prebavljanje hrane. — O zdravem in bolnem slepiču. — Delovanje društva. — Prijateljem knjig o zdravju. — Smrt ušem. — Nalezljive bolezni. — Zajedavci človeškega telesa. — O traku-ljah. — Iz nauka o človeku. Dihala. — Higiena prehrane. Higiena prehranil. — Dečja gojitev. Skrbite, da vam ostane otrok zdrav. — Hrajenje dojenčkov. — Alkoholizem. Prehod užitega alkohola v kri. — O tuberkulozi pri živalih. — Izvestje.
Slovenska izdaja "Zdravja" izhaja v Ljubljani. Naslov: "Zdravje", Zdravstveni Odsek, Ljubljana, Jugoslavija.
Ta, kakor tudi vsi drugi iztisi revije Zdravje se dobi tude v založbi "Proletarca". Nabavite si jih, ker boste v njih našli marsikaj koristnega.
Ark.: Jenny Lind ...	. 5	3	—	$ 2.55	$ 1.00
111.: Carlinville .....	. 20	5	—	7.75	—.—
Springfield......	. 4	4	—	2.60	—.—
Chicago 1 ........	100	—	—	30.00	—.—
Virden..........	10	—	—	3.00	—.—
Chicago 20 .......	33	—	—	9.90	—.—i
Chicago 224 ......	4	1	—	1.55	22.62
Idwa: Madrid ......	, 7	2	—	2.86	1.12
Kans.: Gross......	2	3	1	1.65	.63
Mich.: Detroit 210 ..	. 33	—	—	9.90	4.12
Ohio: Cleveland . . .	. 20	20		13.00	5.00
Penna.: Avella.....	. 5.	5	20	3.25	—.—
Wick Haven.....	. 20	—	—	6.00	—.—
Bon-Air.......	. 14	1	—	4.55	—.—
Moon Run.......	. 23	—	—	6.90	—.—
Herminie........	, 7	4	—	3.50	—.—
Library . . . —.-	- 12	3	—	4.65	—.—
Lloydell.........	60	—	—	18.00	—.—
Aliquippa........	20	—.	—	6.00	—.—
Johnstown......	. 30	—	—	9.00	—.—
Hostetter.......	. 8	—	—	2.40	—.—
W. Newton......	14	2	—	4.90	—.—
Forrest City.....	. 4	2	—	1.90	29.25
W. Va.: Morgantown.	. 50	—	—	15.00	6.25
At large: F. K. Okla.	. 5	—	—	1.50	.63
Totals
Znamk na roki dne 1
i a
18.lt .91 .S U i«
23| SM
.510 55 21 $172.25 $70.62 $5fl
augusta .
Rednih . .614
Znamk razpečanih glasom računa..510 Na roki dne 30. septembra........104
Dualnih Izjemi 275 18«
55 i m
220
165 i
Frank Knafels, Edmond, Okla., 1 konv. znamko. 1 Članov naznanjenih v septembru 641
Tajništvo J. 8. Z.

fcSTOPNIKI PROLETARCA
ARKANSAS.
njLind: Frank Grilc, Box 106.
CALIFORNIA. I Francisco: Joseph Koenig, 2105 Bush St.
ILLINOIS, jbrille: Jos. Korsič, 736 N. Broad St. iujo: Frank Aleš, 2124 So. Crawford Ave., Frank Zajc, 3639 W. 26th St., Fr. Udovich, 1844 So. Racine
Avenue. Frances A. Tauchar, 2827 So. Ridgeway Avenue.
Chas. Pogorelec, 3639 W. 26th St.
fc.ro: Anton Putz, 5007 W. 25th Place. Moline: Ant. Klanšek, 1319 19th St. bmis: Ernest Krusic.
ringfield: Fr. Besjak, 1974 So. 17th St.; Frank Čopi, 1900 S. 17th St. Hen: Frank Stempihar, R. F. D. 41. Box W. mkegan in No. Chicago: Anton Lukancic, 1034 Lenox Ave., N. Chicago.
hiton City: Frank Mart in j alf, box 607.
INDIANA.
[•ton: J. Musar, Lock Box 441.
Mineral: John Brezovar, box 3.
ianapoli«: John Krainz, 755 N. Holmes Ave.
KANSAS.
ilumbus: Frank čemažar, R R. 3, box 261. »u: John Kunstelj, Box 32.
MICHIGAN.
limit: Louis Urbanieh, 509 Melbourne St., Math Urbas, 237 La Belle Ave. Jos. Anžiček, 1432 Ferry Ave. E. Jos. Ocepek, 939 Hendrie E.
MINNESOTA.
ihk Max Martz, Box 166.
lisbolm: Frank Klun, box 399. Joe Ule, box 814. f: John Teran, Box 432. i: Jac. Kunstelj, box 913.
NEW YORK, iitle Falls: Fr. Petavs, Lover's Leap.
OHIO.
ton: Frank Košir, 1176 Marcy St. Iiine: Frank Germ, Box 31.
bnock: Frank Kadivnik, box 204. rberton: Josephine Platner, 515 Van St. Ineland: L. Gorjup, 1125 E. 72. St., Jacob Kocjan, 1273 E. 58th St., Jerry Alesh, 6219 Glass Ave., Jos. Kodrich, 1081 E. 66th St. illinwood: Jos. Volk, 869 Rudyard Road, lirard: Frank Zorko, 35 Smithsonian St., John Kokošin,
1006 State St. bcoe: Nace Žlemberger, L. box 12. fckon: Jacob Bergant, R. D. 2, Box 19. kpiard: Andy Zlatoper, box 22. lilet: Frank Kogovšek, 710 Pew St., Niles, O. loiwell: Paul Les, P. O.
OKLAHOMA, iijbes: Joe Kogoy, R. No. 1, box 12.
PENNSYLVANIA.
lliquippa: Jack Kotar, L. Box 7. B. Yerant, box 287.
Imbridge: Fred Ogulin, 227 Locust £t.
lidla: Frank Bregar, box 363.
1.« Air: Peter Bukovec, R D 2, box 98.
oiwell in okolica: Paul Les, P. O.
jrgettstown: Jos. Pompe, E. Market St.
Urton: Anton Ocepek, box 621.
ttnemaugh: Louis Krasna, box 218.
tiralo: Louis Sterle, Box 12.
Export: John Frank, S. R. Box 315.
Forest City: Frank Rataic, Box 685. Louis Krašovec,
R. F. D. No. 2. Herminie: Anton Zornik, Box 202, A. Bertl, Box 437. Homer City: Jack Obed, Box 265. Irwin: Jerney Kokelj, R. D. 2, Box 135. Johnstown: Andrew Vidrich, R. R. 7, Box 82. Johnstown in okolica: Frank Šemrov, 829 Bradley Alley, Johnstown.
Lloydell: Anton Grbec, Box 35, Ant. Zalar, Box 152.
Lawrence: John Terčelj, Box 161.
Library: Mike Primozich, box 164.
Luzerne: John Matičič, 376. Miller St.
Martin: A. Zupančič, Box 11.
Midway: Louis Capuder, box 473.
Morgan: J. Kvartič, Box 453.
Meadowlands: Leonard Lenassi, Box 563.
Slovan: John Pirih, Box 77.
Vandling: Jos. Čebular, Box 156.
Verona: John Ban, Box 214.
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 2, box 114.
Wyano: Math Drap, box 3?2.
Yukon: Ant. Lavrich, box 8.
W. VIRGINIA.
WISCONSIN.
Kenosha: Frank Žerovec, Box 19, N. Newell St. Sheboygan: John Miklich, 725 Jefferson ^ve.
Ako želi kdo prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za njegovo glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika izpuščeno, naj se oglasi, pa bomo popravili imenik.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. doimu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. .stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vp oštevaj m o geslo: "V organizaciji je moč".—
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE.
Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, St. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tens ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Rox 202, Herminie, Pa.
TAJNIKOM KLUBOV J. S. Z. NA ZNANJE.
Vsa pisma, denarne nakaznice in vse zadeve tičoče se Jugoslovanske socialistične zveze, je pošiljati v naprej na sledeči naslov: Frank Petrich, 3639 W. 26th Str., Chicago, 111., ker je urad J. S. Z. preseljen v Proletarčevel prostore.	Tajništvo J. S. Z.
f^t
Tudi egoizem se lahko spravi v službo splošnosti in socializem ima nalogo, da izvrši to. Ubiti se egoizem ne more, ker je prirojen; ali z dobro organizacijo se lahko odstrani njegova škodljivost.
Philippi: Bartol Louis, Box 329.
Rendall Creek: J. R. Sprohar, box 2, Pursglove.
Thomas: Frank Kocjan, Box 272.
Svetovni kapitalizem se še ni sprijaznil z dejstvom, da je bila v Rusiji revolucija, ki je poteptala načelo izkoriščanja in skuša voditi državo v interesu vsega ljudstva. Razni sindikati iščejo koncesije in ker Rusija rabi industrijo, oddaja koncesije, človek bi mislil da se bodo v pričo tega kapitalistične vlade nehale upirati priznanju sedanje ruske vlade, ali da jo vsaj ne bodo ovirale v prizadevanjih rekonstrukcije zrahljane dežele, ki je zadnja leta toliko pretrpela. Toda ne! V Parizu, Washingtonu in Londonu še vedno sanjajo, da bo morala Rusija pasti nekega dne na kolena in si uredila državo tako, kakor žele mednarodni kapitalisti.
Pa se motijo, kakor že tolikokrat. Res je, Rusija se bo morala prilagajati razmeram, ker je nemogoče delati skoke, toda država izkoriščevalnega kapitalizma ne postane.
Cezarjevo geslo "Sedaj!"
Juliju Cezarju, ki je eden največjih vojaških voditeljev vseh časov, je bil čas največja beseda na svetu. Geslo tega rimskega vihravega generala je bilo najkrajše, samo par črk: SEDAJ! — Danes, devetnajst stoletij pozneje, se je smisel časovne vrednosti poglobil še bolj, in posebno v slučaju bolezni smo se naučili ne samo zdraviti bolezen takoj, sedaj, nego jo tudi čemo-goče preprečiti. Če trpite radi zaprtja, slabe slasti, vetrov, zabasanosti, nervoznosti, glavobola ali kakega drugega takega želodčnega križa, ki zahteva naglo iz-čiščenje črevesja, vzemite Trinerjevo grenko vino SEDAJ! Odlašanje je vselej nevarno, in naposled zakaj trpeti, če vas more Trinerjevo grenko vino oprostiti tiste nadloge zanesljivo in hitro? Imejte tudi druga zanesljiva Trinerjeva zdravila doma, kakor naprimer Trinerjev Liniment, Trinerjev Cough Sedative, Triner-jev Antiputrin, ki je izvrstno izpiralo za vnetja v vratu itd. Dobite jih pri svojem lekarnarju ali trgovcu z zdravili.	tha
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE ST., CONEMAUGH, PA.
^Trgovina raznih društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRA-FONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je:
Zmerne cen« in točna postrežba.
Pilite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Črtanje Proletarca bi delavcem veliko več zalegi če bi čitali mirno in prevdarili vse, kar čitajo, pa pn-čitali kakšen članek tudi po večkrat. Površno čitan daje čitatelju napačne vtiske.
Mladost je doba veselja; za delavsko mladino je prvi korak v izkoriščanje. Starost je doba po čitka; za delavstvo je to čas zadnjih in najkrutejših prevar.
Ljudje s kilo, ne nosite pasu.
STUART PLAPAO PADS so različni od pasov, ker je to že z zdravilom namazan o-blonk, ki ima namen, da drži prizadete dele telesa na mestu. Tu ni jermenov, podla?, j lubja in perja, zato ne more pritiskati, zmi-kati se ali drgniti ob kost. Na tisoče trpečih se je lečilo doma z najboljim uspehom, ne da bi jim delalo sitnosti pri delu, in pokazalo se je, so ozdravili že zelo stare kile. Mehko kot baržun, z lahkoto nameščeno in
4
ceneno.
Poskusite njegovo vrednost na sebi. Piši-te poštno karto še danes in z obratno pošto Vam bo poslan na poizkus PLAPAO, s knjižico, ki jo je spisal Mr. Stuart, v kateri piše o metodi, ki je dobila v Rimu diplomo z zlato medaljo in v Parizu prvo nagrado in bi se morala nahajati v rokah vsakega, ki trpi na tej strašni bolezni. — Pišite na:
PLAPAO LABORATORIES, 3255 STUART BUILDING. ST. LOUIS, MO.
LK^rNG^OUSE
3649-51 W. 26th Street, CHICAGO, ILL.
o'S 8 "3
60 O O „
N g,
<u o >o
4J
P K? bo > o o
a!
>5
o
-W
iS M
>N 4> h
S cu
S S "d
0	m.-S C
1	® ® O
1 v
E
N O
c
5 rj
P, VJ
C M
rt J-
o -r,
fcŠS C
O <1)^3 P,rg S!
M > S3 O
Privatni kapitalizem je bil nesposoben, da bi bil izpolnil ogromne naloge, ki jih je vojn, nalagala deželi. Praksa je to p kazala. Ali so naloge miru mai važne od vojnih?
Cerkev je (priznala, da se sne zemlja okrog solnca. Cerkev še priznala, da je družba enakopravnosti opravičena in boljša i razredne družbe. Le da prihaj cerkev večinoma z vsakim prizna- ' njem prepozno.
NAROČNIKE,
ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne čakajte tirjatve iz upravništva. točnostjo nam prihranite delo in ob enem pomagate listu, ki v č» sih te draginje tako zelo potr je pomoči
CENIK
eposlovne knjige, romani, povesti in črtice.
EENJ, (H. Barbusse), 337 strani, trdo vezana----$1.60
OTA IN CILJI, knjiga posvečena Simon Gregor-iiču, (Dr. Dom. Stribrny), 152 strani, mehko
vezana....................................60
HO ŽIVLJENJA, (Ivan Cankar), 230 strani,
Wo vezana ............................... L20
IDJE GNEZDO, (Vladimir Levstik), 219 strani,
trdo vezana ............................... 1-00
)JE ŽIVLJENJE, (Ivan Cankar), broširana, 168
itrani, 60c; vezana v platno...................85
IETNIKOVA TRILOGIJA, Ivanu Cankarju v tpomin. (Alojz Kraigher), 134 strani, broširana
T5c, vezana v platno ..................... 1.00
IAVLJICE, (Oskar Wilde), 162 strani, trdo ve-
nna..................................... 1.00
REZ ZARJE, (Milan Pugelj), 176 strani; trdo
rezana....................................90
»OBE IZ SANJ, (Ivan Cankar), 165 strani,
trdo vezana ............................... 1.10
IIHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI, (Anatole France), 298 strani, trdo vezana.......... 1.10
ONFESIJE LITERATA, (J. S. Machar), zbirka
spisov, trdo vezana...........................75
0Y, (Lois Coloma), roman, 269 strani, trda vezba .95 OVESTICE, (Rabindranath Tagore), broširana .40 [AROINDIJSKE PRIPOVESTI, s slikami, (Jos.
Suchy), broširana...........................35
ESM1 ŽIVLJENJA (Fran Albrecht), trda vezba.. .60 1R0VŠKA KUHARICA. (J. Š. Baar), povest, trda
Tezba................................... 1.00
UEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani,
rezana v platno.'..................'......... 1.75
NFISA. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih ..................................... .60
JRKICA AGIČEVA. (Ks. Šandor-Gjalski), povest,
S50 strani, broširana 90c, vezana v platno...... 1.30
JG. (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616
strani, broširana $1.10, vezana v platno........ 1.60
ITEZIZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dumas star.), ijodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00,
vezana v platno............................ 1.50
DOVICA. (I. E. Tomic), povest, 330 strani, broširana 90c, vezana v platno.................... 1.30
ON CORREA. (G. Keller), roman...............30
10 LET SLOVENSKE LIRIKE. (C. Golar), ve-
lana v platno............................ 1.10
IL1Z0FSKA ZGODBA. (Alojz Jirasek), trda vezba .50 VONOŽEC IN DRUGE ZGODBE. (Karl Ewald),
i slikami, trda vezba........................ 1.10
OLEM. (G. Meyrink), roman, trda vezba........ 1.00
IPTAMERON. (Margareta Valoiska), povest, broširana ....................................55
RNIPANTER. (M. Pugelj), povest, trda vezba... 1.00
1CE. (Henrik Mann), novele, trda vezba.........60
iIRUP IZ JUDEJE. (J. S. Machar), pesnitev, bro-iiiana....................................75
!ianstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige in brošure.
OT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto Bauer)...........20
U JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata.............................30
iVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIA-
L1ZMA. (Etbin Kristan)......................80
m V BUDDHIZEM, (Jos. Suchy..............20
KNJIG,
NALEZLJIVE BOLEZNI, (Dr. E. Mayer).........30
MODERNI POLITIČNI RAZVOJ, MODR. GOSP.
RAZVOJ SOCIALIZMA, (Dr. Jos. Ferfolja).....10
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju bolezni, letnik 1921........ 1.00
ZDRAVJE, jan.-feb. in marčna izdaja, leto 1922,
vsaka po ................................. 1.0
V NOVO DEŽELO. (Etbin Kristan)..............30
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM.........30
PROLETARIJAT .............................15
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM.....20
DRŽAVA PRIHODNJOSTI.....................20
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča).............10
ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM.......10
O KONSUMNIH DRUŠTVIH....................10
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV,
(J. Bezlaj) .................................30
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip
Mencej)...................................25
SRBSKA POČETNICA, (J. T.)..................50
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI.
(Ivan Robida), broširana.....................90
SPOL-LJUBEZEN-MATERINSTVO, (Prof. dr. Z.
Zahor), trda vezba...........................40
ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F.
Kern) .................................... 5.00
ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec)...........60
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.)..................................... 1.50
Razno.
s
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija.............40
"KRES", št. 5. — 6. (Cankarjeva številka).......25
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniski)......10
"KRES", št. 8................................15
KRES, št. 9, 10 . ............................25
DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka)...........10
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko vezan 75c, vezan v platno. ............. 1.00
PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno...... 6.00
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI
DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, vezan v platno, letnik 1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921
mehko vezan...............................75
"PROLETAREC", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan,
letnik 1920................................ 6.00
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5 c. (Imamo jih dvojne vrste.)
Angleške knjige.
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno................................ 2.00
100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota........ 1.20
THE BRASS CHECK. (Upton Sinclair). Študija
ameriškega žurnalizma, vezana v platno........ 1.2«
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese................ 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno.... 1.20 Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
PROLETAREC,
3639 W. 26th Street	Chicago, I1L

CENIK KNJIG.
(Nadaljevanje s 15. strani.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno 1.00
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana v platno.................................. 2.00
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana.......65
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine z& duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, prva in druga številka .............................05
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana, 308 strani.......75
POVESTI MAKSIMA GORKEGA, broširana, 210 strani .....................................75
TRI POVESTI, (L. Tolstoj), broširana...........35
TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206 strani .....................................70
IGRALEC, (F. M. Dostojevskij), broširana, 264 str. .60
ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August Šenoa), broširana, 378 strani. ...........................75
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo vezana, 288 str. .85
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Alešovca spisi), trije zvezki, vezani v platno, I. zvezek 85c; II. zvezek $1.00; III. zvezek 75c; vsi trije zvezki skupaj................................... 2.60
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI, trda vezba, IV. zvezek, $1.00; V. zvezek 75c; VI. zvezek, 85c; vsi trije zvezki skupaj ...................... 2.60
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem dom
1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne__Na dnevnei
redu so vedno važne stvari, ki se mdrajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svo prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da pridobivamo novih članov. — Organizator.

i
Edini
Jugoslovanski pogrebnik in balzamovač
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
easu.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
fiWWWW
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za calo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
5EVER0VA ZDRAVILA VZQRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
Tkuks
revmatične hitro olajšate, če rabite
severa's
gothaRDOL
Zanesljiv! linirnenl*
Ž
Istotako vporaben je za izviojenje, otekline, za otrpnelost in ohromelost bolnik mišic ter udov.
CENA JO IN 60 CENTOV
Vprašajte V lekarnah*
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
John Pliiak & Co.
1191-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA
Zakrajšek & Dešark
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah,
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.