str. 6 .SLOVENKA" St. 7 Kdo je kriv ? Spisala Demetrija. No, vendar enkrat! vzdihnila je tam v prvej, precej ozkej klopi rudečelična, plavolasa, vitka Tončka. Šolski sluga jej je danes jako vstregel, ko je krepko potegnil za uro šolskega zvončka. »Kaj, da si danes tako nestrpna? Ali se ti res tako mudi domov?" vprašala jo je poleg nje sedeča Savica. — Bili sta si tovarišici, še celo nekoliko podobni. Jed- nake velikosti, obe plavolaski, še celo nekatere poteze iz- taknil bi bil natančneji opazovalec jednake na teh rožnih obrazkili. Vendar je bila razlika v njunih očeh. Iz očij Tončke, temnih, izrazitih, sevala je vsa ona prava ženska milina, vsa ona mehkoba kojo opisi'*^^, bi se trudil človek zaman. Vse drugačne bile so Savičine oči. Z neko po- sebno gotovostjo in ponosom, zrle so v svet in vredni bi bili te skrivnostni zvezdi, najstrožjega kriminalista. Mar- sikdo sodil jo je, da je brezsrčna, mrzla, brezčutna in še celo zlobna. A nič vsega tega ! Srce njeno bilo je blago in plemenito. Pri njej je pač bila vmestna prislovica na- šega ljudstva: ,Kdor grdo gleda, dobro misli!" , A tudi lepo je znala pogledati Savica. Najbolj in sosebno takrat, ko je govorila o brezmejno ljubljenem narodu svojem, o boljšej bodočnosti njegovej ; ko je kovala sto in sto naklepov v mladej svojej glavici. .Tako n. pr. kako hoče, ko nastopi trnjev, a vzvišenim ciljem ovenčan pot svojega poklica vse svoje moči posve- titi ljubljenemu svojemu narodu. Da, da, takrat naj bi prišli oni, ki so je ravno radi njenega nenavadnega po- gleda tako krivo sodili! Videli bi bili, kako sta se sve- 'tili oni, dve očesi, kakor najkrasnejoi zvezdi v temni noči ter se svojim mamljivim ognjem ogrevali vse okrog. — ,.Mis!im, da je tudi tebi. vstreženo ; vem da i tebe vle- čejo ti krasni solnčni žarki čarobno silo, na sveži zrak. rekla je Tončka „Da, da prav praviš, pritrdi jej tovari- šica, „danes pač ni prij.etno, v tej malej, zadahlej sobici, ko imamo najlepši dan!* . . . . ¦ :, št. 7. ,S L O V E N K A' Str. 7 Domov grede, sta se domenili naši znanki, da se j gresta šetat proti bližnjej vasi. Po kratkej pol uri, zibali sta se vitki postavici po lepej, ravnej, precej samotnej cesti. Na ustnih obeh se je zibal prijazen nasmeli. In kaj bi ne? Saj ni usmiljena usoda še s kruto roko uničila ni jedne sladke nade v teh dveh srcih ! Bili sta skromni, imeli malo želja in te so se jima večinoma izpolnile. Starisi obeh bili so toli premožni, da jim je bilo možno vstrezati se-ve — skromnim njinim željam. Saj je pa sosebno Tončka znala vselej prijeti za pravo struno, da jej dobri očka nikdar ni mogel odbiti prošnje za nov klobuček, nove čeveljčke, nov solnčnik in še mnoge druge malenkosti. Ovila je mehke ročice krog njegovega vratu, pogledala ga s svojimi polnimi, temnimi očesci tako ljub- ko, tako milo ter zraven razodela mu želje svoje. In kdo bi se temu vpiral ? Najmanj ljubeči oče svojej jedinki, koja mu je bila vse na svetu. Ženo so mu pokopali par dni potem, ko mu je podarila ta zaklad. Med šetalkama vnel se je živahen pogovor. Savica vže zopet razvneta govori o nesrečni zgodovini, ki jej je bila trn v peti. „Te nesrečne številke, o ko bi le teh ne bilo ! A, številka na številko, kdo si jih more zapomniti ! „Veš", nadaljuje nič mi ni hujega nego ta čudno zategnjeni, kisli obraz profesorjev ko mu katero progrešim. O ta njegov ironičen smeh in zategnjene besede : „No, skoro za stotico ste se všteli, to mi je grozno !" Tončka se jej je tiho smehljala, saj je Savico po- znala za izvrstno učenko. Ta njena pomanjkljivost ali »nezvestoba spomina' njenega glede številk, jo je zaba- vala. Tolažila jo je, in skušala pozornost njeno obračati na drugo stran. Po kratkem molku, zasmeje se Tončka se svojim zvonkim glasom. Savica jo začudena po strani pogleda,, kajti zamak- njena je bila še vedno v ..nesrečne številke*.. Tončka to opazi, zato pravi : .Povedati ti hočem nekaj čemur se bodeš i ti z menoj smejala in pozabila priljubljeno ti zgodovino !* „Le brzo na dan s to novico. Res radovedna sem na-njo*. Predno nadaljujem resnično, tragi-komično spletko, pripomniti mi je veliko malenkost, da so srce Tončkino polnile že sladke skrbi. Poredni Amor izbral si je to srce v cilj in ni meril slabo. Tončka je ljubila z onim tajnim, nežnim a vendar že močnim ognjem. Nikdo drugi ni znal za to skrbno čuvano skrivnost nego Savica. Med njima sploh ni bilo tajnosti. — ,Znano ti je" zač-^ Tončka še vedno poredno se smehljaje, da se Milka ko zanima za mojega Ivana. „t)a, da, saj sem te menda jaz. na to opozorila", pritrdi Savica. »Ljubosumnosti ne poznam, to veš, saj sem pre- pričana, da me Ivan ljubi prav tako, kakor jaz njega. Zarudela je pri teh besedah prav ljubko in za hip umolknila. »Povedal, pisal mi je to že tolikokrat. Zatr- jeval, da mu brez mene ni živeti, da si pravo srečo more slikati le v mojem obližji. In verjamem mu rada, saj mi o resnici pričajo žarki pogledi črnih njegovih očij, v kojih se tako krasno zrcali lepa duša njegova. Priča mi to tresljaj roke njegove, mehkoba glasu njegovega vselej, ko izusti ime moje. S kratka o ljubezni njegovi ne mogla bi nikdar dvomiti 1 Kar se pa zvestobe tiče V No.... ? O Savica ! sedaj še-le umem besede dičnih naših pesnikov, koji so znali tako nebeško opisoveti najsvetejši čut prave, čiste ljubavi !" razvnela se je Tončka in skoro pozabila, kaj je namei-avila povedati. „In tvoja novica ?" opozori jo Savica. ,0 da ! oprosti, krenila sem nekoliko v stran. Čiij, mislila sem si, kako bi to bilo, ako bi Ivana napravile, da nekoliko dvori Milki, da bo srečna in vesela. Videli bova, kako se bo pri tem vedla in se na to prav srčno smejali !" Savica se nasmeje ter pravi : ,Predlog ni slab, samo da bi ne imel neprijetnili posledic !" »Nič se ne boj, saj poznaš Milko. Danes je vneta za Toneta, jutri za Tineta itd. prava vetrenjakinja dasi dobro dekletce." „Yendar morava paziti", doda previdnejša Savica, „da Milka ne pride najinej ,,zaroti" na sled!" In bili sta jedini mladi porodnici. Dolgo ni bilo čakati, ko pride nekega dne Ivan v poset k bratu Savičinemu, bila je Tončka slučajno pri slednjej. Iskren, pomenljiv pogled zadostoval je, da] sta se prijateljici razumeli. Prilika je bila ugodna ; jele ste , takoj Ivana pripravljati na čudno ulogo Don Juana. Se- ve, da jima je galantni Ivan vse obečal. Promenade so se začele. Vrat bi si bil kmalu zvil lepi Ivan, tako se je vselej oziral na okno nove izvo- Ijenke. Koketno se je prikazovala kodrasta glavica njena ' in o pozdravu dve vrsti belih zobkov. Porednost prijateljic pa je'- šla še dalje. Pregovorili sta Ivana, naj Milki piše zaljubljeno pismice, da vidita, ako mu odgovori. Nekega dne je res oddal šolski sluga Milki rožno duhteče pismice se zeleno znamko. »Da, da, njegovo je", vzklikneta skoro i)reveč glasno hudobnici in kihaje oddideta domu po drugej poti. Bil je petek. Zvonec je zapel in zvonil začetek od- mora. Naši znanki sprehajata se po dvorišči. Tončka in Savica od strani pogledujeta Milko, koja je bila sicer prijazna a strogi opazoVtilec spoznal bi na mah, da je to prisiljena prijaznost. Porodnici sta se tedaj zastonj trudili čitati jej na obrazi srečo in zadovoljnost. Šiloma je tlačila nazaj nevoljo, kojo je z vulkanično močjo hotela • J.iti duška v trpkih besedah. Sovražila je v tem hipi; dve bitji, koji sta si izbrali njo v ne- varno igračo. molčala je, ker je vedela, da je tako bolje za-njo. Prišli so pustni dnevih Sklep- prvega semestra in' par prostih dnij. Zadovoljna z vsem svetom, sosebno sé svojim spri- čevalom v prvej vrsti z redom v „nesrečni" zgodovini, str. 8 ,S L 0 V E N K A" Št. 7 sedela je Savica v gorko zakurjenej sobici. Brzo pretika trdno napeto platno v okvirji, zraven pa prepeva s svojim krasnim mezzosopranom veselo narodno pesmico. Ljubila je Savica narod svoj, ljubila z vso strastjo mlade duše svoje vse, kar je njegovega tedaj tudi narodno pesem. Vsako delo spremljevala je ta blaga, za vse lepo plemenito i vzvišeno vneta deva z lepo narodno pesmico, kojo se je naučila od svoje .zlate mamice", kakor jo je nazivala. Danes je baš Savica pela znano narodno : Visoka je gora, Še višji je klane, O kedaj boš pa prišel Moj zaubern Gorjanc ?! ko je vstopil v sobo, ne Gorjanc ampak Tončka. Savica, jej hiti vesela naproti, mole jej z vso lastno jej presrč- nostjo obe roki v pozdrav. »Dvakrat sem že trkala, a nisi me čula. Zato opro- sti da sem vstopila nepozvana ! Na meni je da se opra- vičim Oprosti, čula te nisem, ker sem po stari navadi jedno zakrožila. Zraven pa še moje platno bobni kakor pravi vojaški boben !" In Savica veselo iznenadjena po danes res nepričakovanem pohodu, pomaga jej odložiti zimsko .šaro" kakor jo je rada imenovala v nevsahlji- vem humorji. Na to pritegne rahlo Tončko k sebi na zofo. „Kako ti je, dragica?* vpraša jo na to. »Slabo!* odgovori Tončka zamolklim glasom. Nakrat izgine prijateljici z obraza smehljaj. Pre- strašena pogleda Tončki globoko v oči. „Si li bolna ? Se ti je kaj pripetilo ? Kaj te dela tako, kakoršne te nisem videla še nikdar ?" hitela je Sa- vica v strahu. V srci se jej je vzbujala vest : kaj ko bi bila tega i ti kriva ? Vprašanje na vprašanje, a odgovora nikakega. Nema, s čudnim svitom v lepih očeh zrla je Tončka pred se. Rudeči obroči krog njih pričali so, da je jokala, mnogo jokala. Bledoba njenega lica je kazala njeno no- tranjo muko. „Govori, prosim te, oglasi se zopet Savica, ne mo- rem te več gledati take. Potoži mi, srce" moje, morda mi je najti tolažilnih besedij, leka tvojim ranam." ,A ne, molči, ne muči me dalje." „Ali je mtifiia Ivan —?" Pri tem imenu zadrhtelo je nežno Tončkino telesce, naslonila je zmučano svojo glavo na rame Savice ter glasno zaihtela. Iz prsij drvi vzdih na vzdih, po lici pa jej dere potok solza. Savica sama ne vede, kaj bi počela, poljubuje nemo vroče čelo prijateljičino. Pusti jo, da se izjoče, saj je vedela, da ji potem odleže, da jej solze ne- koliko ohlade notranje rane. V srci pa si je želela is- kreno, da bi se le njena slutnja ne bila vresničila. Notranja nevihta se je nekoliko polegla. ,0 Savica, kako sem nesrečna! Varal me je, goljufal meta nesreč- než, kojega sem ljubila, sedaj to še le prav čutim, ko sem ga izgubiia, ljubila do blaznosti ! Nikdar ne bila bi mogla sanjati tem manj misliti, da je on hinavec. \'se drugo bila bi pretrpela, vse mu odpustila, a tega ne, ne morem. In kaj bi mi tudi po- magalo, saj je za-me izgubljen. Ah ! Savica, kako grozno to odmeva po praznej notranjosti mojej ! Ne ! prazno ni srce moje ! Polni ga sovraštvo, mržnja, preziranje. Da, sovražiti ga hočem, do dna užaljene duše svoje. Lepo ni to čuvstvo, to dobro vem. A kaj meni ? Obsoja naj me ves svet, misli o meni, kar hoče, saj me ne ljul)i več oni koji mi je bil vse ! In veš kaj me najbolj peče in boli? Kaj mi že sedaj ne da miru? Misel, da sem, si tega kriva sama ! " Vpehana se je revica naslonila nazaj in zopet so močile vroče solze bledi njeni lici. Kakor okamenela sedela je Savica tik Tončke. Tiho je poslušala. Vsak vzklik tega nesrečnega prijateljičinega srca zadel jo je kakor oster nož. Bolelo jo je neopisno, da je Tončkinega gorja tudi ona kriva. „Tončka s teboj trpim tudi jaz. Ako bi mogla vi- deti mi v srce, prepričala bi se o istini. To pa tem bolj zato, ker sem ti nesreče tudi jaz deloma, aH recimo največ kriva. Tolažiti te ne morem, dokler mi ni vse znano. Najprej prosim povej mi, kako to veš ? Kaj ti priča da te je varal ? ,Zvedela sem, da jo pohaja : Tudi se ni že cele tri dni prikazal v našej ulici. Cvetice nosilke njegovih po- zdravov, koje mi je malo, da ne vsak dan pošiljal, da, te krasne, duhteče, neme a vendar toliko govoreče posre- dovalke so izostale. Vse to, kar me je delalo nekdaj tako blaženo, je izostalo. Prepričana sem, da ljubi Milko, da je mene zabil popolnoma !" Tako je končala Tončka tužni svoj govor. ,Ne, ne, to ne sme biti ! Popraviti hočem kar sem zakrivila. Posušiti hočem solze tvoje, Tončka. Vem, da si name huda iu to po pravici. Za ves svet ne bi hotela izgubiti prijateljstva tvojega. Podaj mi roko in obečaj mi, da mi odpustiš, ako se prepričaš, da sem storila vse, kar mi je bilo moči, v vajino spravo !" Hitela je s pravo hlastjo in odločnostjo Savica. ,Saj nisem na te huda. Čemu tudi?" „Kaj moreš ti zato, da je on tak ?" odvrne ji nežno Tončka. Ne govori tako draga moja, morda si se prenaglila. — Prosto !" zakliče na - to Savica, ko nekdo prav krep- ko potrka na vrata. Vstopil je Ivan z bratom Savičinim Srečkom. Kaj pa sedaj, misli si Savica vsa vznemirjena, da ni mogla spregovoriti besede. Tončka kakor elektrizirana vstane naglo, ter se hiti spravljati, da odlazi, lahko poklonivši se došlecema. „Kam, kam tako naglo", vpraša čudno smeječi se Ivan. »Domov se mi mudi" : odgovori mu lakonično in precej neprijazno Tončka. Obrnila se je k Savici tako, da jej svetloba ni padala na obraz. ,Ne hodi še, prosim te, saj si jedva prišla !* A prigovarjanje bi pač menda ne imelo vspeha, ako bi ne bila v tem trenotku vstopila gospa, Savičina mati. „Kam, kam gospica?" vpraša začudeno položivši St. 7 ^S L O V E N K A* S+r. i) bele čašice, z duhtečo kavo na mizo. „Sedaj pa nam res ne smete že pobegniti !" Hočeš, uočeš, mitrala jo Tončka zopet sesti. Se ve skrbela je za to, da je sedla na Ivanu najoddaljneji prostor. Kaj da ste danes tako izvanredno tiliiV vpraša jo Ivan, ko je gospa odšla po svojih hišnih opravilih. Nimam kaj povedati !" odreže se kratko Tončka. ,,No, no, hočem pa počakati ! Morda vam čarodejna tekočina razveže jeziček ; trdi se namreč, da si zna nežni spol pri čašici kave največ povedati !" A neletel je slabo Ivan danes se svojo šalo. Užaljena ga naglo zavrne. „Menda noče biti konca vašim-salai»! Z menoj st* zbijali jih dovolj. Sv«t«jeiB vant. vfe si odst^ izbfrete v to koga drugega !' Srečko se je bil diskretno umaknil. Slutil je, da se bliža nevihta in vedel, da bi bil tej nepotrebna priča. I Savica je prav tiho zlezla do peči, tako, da ona dva zatopljena sedaj v živahno debato, tega skoro oiiazila nista. Vesela je bila deloma, da se je stvar tako zasu- kala. Slučaj jej je prišel na pomoč, ter jo rešil nelahke naloge. Izza peči je junakinja zrla na bojišče Napado- valec se - ve bila je nesrečna Tončka. Dolgo pa ta boj ni trajal. Tončka je Ivanu naravnost povedala, kako o njem misli v zadnjem času. Na vsa njena očitanja pa je ostal miren, še vedno z lahkim smehljajem na ustih. „Ne, tak ni človek, kojega vest ni čista, misli si Savica, ali je pa tako brezsrčen, da ga vidni znaki njene notranje boli ne ganejo V* In z večjo pozornostjo poshi- šala je nadaljni jiogovor. Tedaj nimam pravice misliti o vas slabega V Li ne govore vaša dejanja, dovolj V Kaj so pohodi k Milki V* ,H Milki začudi se resnično iznenadjeu Ivan „Da. da, povedalo se mi je, da ste bili že parkrat pri njej !* Kako so se Tončki oči odprle, ko jej je povedal, da je bil pri tovarišu, ki biva v I. napstropji. Pretrgale so se goste megle in prvi oživljajoči žarki zasijali so iz krasnih Tončkinih očij. Pismo jej je pisal, a ne tako kakor sta hudobnici hoteli. Prosil jo je, naj mu ne šteje v drznost, ako pre- več pohaja pod njenim oknom in se preveč nanje ozira. Pisal, da ima najboljši namen, kojega hoče na ta način doseči. Morda jej še kedaj to pove, a sedaj še ne more. Nemo je pogledovala Tončka izpod čela Ivana, ko- jemu je že skoro vse odpustila in ga ljubila bolj nego kedaj. Počasi se je vračala rudečica na njeni polni lici. Še nekaj bi rada vprašala, rada vedela, a ne upa si s tem na dan. A v tem jo Ivan prehiti mirno dalje govore : Čudno se ti je zdelo, da nisem prišel par dni mimo hiše vaše, kaj ne ? Čudno tudi to, da so nežne duhteče najine tovarišice, nosilke pozdravov izostale? Da, srce moje, Tončka moja zlata, ne bodi mi zato huda, a hotel sem te nekoliko kaznovati za tvojo porednost. Pozabljeno naj bp. vse! Preč se solzami, duša moja! Poglej mi v oko kakor nekdaj, nasmelini se zopet svo- jemu ljubečemu Ivanu. — Tako ! sedaj pa si zapomni kar ti v tem svetem trenutku svetujem : Ne igraj se nikdar s tem najsvetejšim čutom ! Bog ljubezni in Bog sprave podala sta si nad tema dvema bitjema pri- jazno roki." Savica pa je globoko zdiimila pri peči: »Hvala Bogu, da je prišlo tako ! •