dnevnik NEDELJA, 6. DECEMBRA 2015 št. 285 (21.522) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo ^^ Available on the LJ App Store videm - Na 3. strani Neposlušni župani zahtevajo komisarje Kaj bo z reformo krajevnih uprav? trst - Na 6. strani Življenje kristjanov na Srednjem Vzhodu Knjiga Andrea Miluzzija in Linde Dorigo sovodnje - Na 16. strani Z globami nad (pre)hitre voznike Karabinjerji poostrili nadzor v Prvomajski ulici trst - Še o dražbi Nekatere slike prodali v London podnebje - Na konferenci v Parizu pogajalci še daleč od zadovoljive rešitve (planeta) Odločali bodo ministri gorica - Uspešen in sončen začetek Množična udeležba na Andrejevem sejmu LE BOUREGET - Pogajalci držav udeleženk mednarodne podnebne konference v Parizu so po več dneh tehničnih pogajanj predložili osnutek sporazuma, o katerem bodo jutri začeli razpravljati na ministrski ravni. »Nobenega od velikih vozlov nismo razrešili,« je priznal evropski komisar za energetiko Miguel Arias Ca-nete. Dokument naj bi namreč vseboval veliko pogojnikov in oklepajev, tako da je do dokončnega dogovora še daleč, rezultat pa bo najbrž kompromis še na nižji ravni. Gre za denar seveda, med drugim tiudi za to, kolikšna naj bo pomoč državam, ki jih podnebne spremembe zaradi povišanja temperatur najbolj prizadenejo. Pacifiške in karibske države so celo zahtevale, da bi dvig globalne temperature do konca stoletja, namesto na dve stopnji omejili celo na 1,5 stopinje. Na 2. strani trst - V Narodnem domu Slovenski in italijanski dijaki: Spoznajmo se/Conosciamoci Prvo srečanje projekta Slovenskega raziskovalnega inštituta TRST - V slovenski javnosti še odmeva petkova dražba v avkcijski hiši Stadion, na kateri so prodali številna dela slovenskih slikarjev in kiparjev. Marsikdo se na primer sprašuje, kdo si je zagotovil najdragocenejši sliki, Groharjeve Kozolce in Pilonov Pogled čez most, ki so ju na dražbi prodali preko telefona. Kaj več o tem smo skušali izvedeti pri koordinatorju tržaške dražbe Ne-dirju Princivalu, saj je bil med tistimi Stadionovimi sodelavci, ki so petkov večer preživeli na telefonu s potencialnimi kupci. Na 12. strani De Monte: EU naj umakne davek na cevi iz Indije in reši Sertubi Na 6. strani Pravljični svet slikarke Vesne Benedetič Na 12. strani Film o sarajevskih beguncih na Danskem Na 13. strani 60-letni moški padel s strehe in umrl Na 16. strani V Gorici zaprli trgovino Bernardi Na 16. strani nogomet Kriška Vesna v I v• še bližja vrhu lestvice Nogometaši amaterji so včeraj odigrali 13. krog v deželnih prvenstvih od elitne do 2. amaterske lige. Za visoko zmago je poskrbela kriška Vesna v elitni ligi (4:2 proti Cjarlin-su). Plavi so tako izkoristili polovični spodrsljaj vodilnega Lumignac-ca in se mu tako približali na pet točk zaostanka. Grenak je bil poraz Krasa, ki je usodni gol prejel šele v 94. minuti. V promocijski ligi se nadaljuje pozitivna serija Juventine. Pomembno zmago v boju za obstanek so dosegle Sovodnje. Prvi prvenstveni poraz pa je utrpelo Primorje. Na 26. in 27. strani t ODPRTO VSAK DAN OD 9:00 DO 22:00 ([ mJ i s»Ijhj[l\ nedelji: i [t praznike) ww n 1 n L1*;- n nv [, con Tel-! G03SG 41 754 7^7 O SAKUn/VMM [ Ck, > IKK KAKS] KA, SIJLNKUVA I, SEČ AS A O ¿¡os) ■ ^ r> « TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. ** ODSTRANITEV VASKULARNIH tN PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Z ELOS™ tehnologijo Salon; . Ul. Petra Koslerja 10, Sesana fl BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00386 41 973 550 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 9771124666007 2 Četrtek, 10. decembra 2015 AKTUALNO / podnebje - Konferenca v Parizu Največjih vozlov še niso razrešili LE BOUREGET - Pogajalci držav udeleženk mednarodne podnebne konference v Parizu so po več dneh tehničnih pogajanj predložili osnutek sporazuma, o katerem bodo jutri začeli razpravljati na ministrski ravni. A, kot kaže, gre za kompromis, če velja trditev slovenskega pogajalca Zorana Kusa, da so šli v tehnična pogajanja malo bolj ambiciozno, kot je bil na koncu izkupiček. Dokument naj bi namreč vseboval veliko pogojnikov in oklepajev, tako da je do dokončnega dogovora še daleč, rezultat pa bo najbrž kompromis še na nižji ravni. Razprava na tehničnih pogajanjih se je po Kusovih besedah razplamtela med drugim o načelu človekovih pravic. Nekatere pogodbenice, predvsem EU in tako tudi Slovenija, so vztrajale, da je treba te pravice zapisati v dokument. »Burna razprava je potekala tudi glede blaženja podnebnih sprememb in o prilagajanju na te spremembe, pri čemer je bil poudarek, da je treba blaženje uravnotežiti z elementom prilagajanja. Razvite države bolj poudarjajo blaženje, države v razvoju pa prilagajanje ter izgube in škodo zaradi podnebnih sprememb,« je povedal Kus. Konkretno pomeni to, da poga- jalci niso dosegli dogovora o tem, v kolikšni meri pomagati državam, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, še huje pa je to, da se niso uskladili niti glede vprašanja, do katere mere omejiti dvig globalne temperature. »Nobenega od velikih vozlov nismo razrešili,« je priznal evropski komisar za energetiko Miguel Arias Ca-nete. Pacifiške in karibske države so, kot kaže, zahtevale, da bi dvig globalne temperature do konca stoletja, namesto na dve stopnji omejili celo na 1,5 stopinje. Manj ambiciozen cilj lahko ima po mnenju predstavnikov teh držav dolgoročno uničujoče posledice zanje. Svetovna okoljevarstvena organizacija WWF je poudarila, da Nemčija, Francija in tudi Italija soglašata s temi pogledi. (STA, ANSA) zda, čad Pred napadi samomorilcev smo nemočni Pred samomorilski dejanji džihadistov smo vsi nemočni. Vse več znakov kaže, da je šlo pri sredinem strelskem pohodu v San Bernardinu v ZDA, ki ga je izvedel mlajši par muslimanske veroizpovedi, za napad, ki ga je navdihnila skrajna Islamska država (a morilca nista pripadala nobeni skupini), nobenega dvoma tudi ne more biti, da sta napadalca, 28-le-tni higienski inšpektor Syed Riz-wan in leto dni mlajša soproga Tashfeen Malik, ki se je v ZDA letos preselila iz Pakistana, dobro vedela, da po akciji ne bosta preživela. Pokol je v ZDA tudi vnovič razplamtel polemiko o tem, kako zlahka lahko kdorkoli nabavi orožje. Tisto, ki sta ga uporabila morilca, je bilo kupljeno povsem legalno, šlo pa je za pravo vojaško orožje. V Čadu pa je včeraj prišlo celo do trojnega samomorilskega napada, v katerem je bilo ubitih najmanj 27 ljudi. Napad naj bi izvedli skrajneži islamistične milice Boko Haram.Samomorilski napadalci so se razstrelili na treh mestih med tedenskim sejmom na otoku Loulou Fou. Napada sfanatiziranih posameznikov se tudi najbolj bojijo v Italiji. V času jubilejnega leta, ki se začenja prihodnji teden v Rimu bo prestolnica močno zastražena. sirija/irak Načrti in protislovja zaveznikov NEW YORK - Po pisanju New York Timesa se Rusija in ZDA dogovarjata za skupno resolucijo Varnostnega sveta s ciljem, da bi prekinili finančni pretok med Islamsko državo in državami, ki tako ali drugače z njo trgujejo. Islamska država z obsežno ekonomsko dejavnostjo podpira svojo vojsko, predvsem pa novači in vzdržuje svoje pripadnike v tujini. Prodaja nafte, plina, finančne operacije, prekupčevanje z arheološkimi dragocenostmi in denar za izpustitev talcev so glavne dejavnosti džihadistov, po pričevanjih tistih, ki se jim upirajo v Siriji in Iraku, pa islamski skrajneži tudi ropajo nebogljeno domače prebivalstvo. Poteza Rusije in ZDA kaže tudi na slabost: nihče noče stopnjevati vojne, še manj s svojimi silami poseči na kopnem. Izjema so Turki, ki so včeraj s 150 tvojaki in z okoli 20 ali 25 tanki vdrli v Irak, kar je v Bagdadu povzročilo jezo premiera Haiderja al Abadja, predstavnika sicer nemočnih uradnih iraških oblasti. Uradno naj bi Turki tam urili iraške Kurde (sirskim pa Turčija nasprotuje), ki se borijo proti skrajnežem. Njihov poseg naj bi bil dogovorjen s krajevnimi oblastmi Kurdistana. Še en dokaz, da med »zavezniki« vlada popoln kaos. Nacionalna fronta v prednosti PARIZ - Deželne volitve, ki bodo danes v Franciji, so dejansko uvod v predsedniški boj leta 2017, zato imajo povsem politični in ne zgolj upravni pomen. Še zlasti po pokolih v Parizu. Predvolilne ankete kažejo na možnost velike uveljavitve desničarske Nacionalne fronte Marine in Marion Le Pen, ki je po lanskih volitvah za evropski parlament postala s 30 odstotki vodilna stranka. Čeprav imajo dežele v Franciji malo pristojnosti, na področju varnosti pa sploh nobene, o čem so pred njimi govorili v teh dneh nazorno kaže plakat, ki ga objavljamo. Socialisti, ki vladajo kar v 20 od 21 regij, so v težavah. Njihova trdnjava je le še Bretanja. Premier Hollande s svojo domovinsko držo po atentatih sicer krepko rase v anketah, stranka pa zaostaja tudi za Sarkozyjevimi republikanci. Sicer bo danes na sporedu šele prvi krog. V drugem bi bili socialisti konkurenčni le, če bi se spet združili z »zelenimi«, a so z njimi na državni ravni sprti. ekonomija - Intervju s prof. Pastorejem z neapeljske univerze »Brez rasti ni dela« »Jobs act« bo učinkovit, le če bo prišlo do zagona - Italija pred tujo konkurenco nemočna Spodjedanje schengna EU sta, da bi bila kos krizi, ostali le še dve izbiri: lahko žrtvuje schengen, kakršnega smo poznali do zdaj, ker se učinkovitega nadzora njegove zunanje meje, predvsem v Grčiji, ne da vzpostaviti; druga pot je logika trdnjave Evropa - priprtje vrat beguncem v navezi s Turčijo in evropski prevzem nadzora grške meje. To ne bi bilo zapiranje meje, marveč upočasnitev in nadzor begunskega toka. Bolj človečne rešitve so propadle v zadnjih mesecih, saj Uniji ni uspelo vzpostaviti učinkovitega sistema sprejema beguncev in njihovega poštenega preraz-porejanja po članicah. Še več, Slovaška in Madžarska sta se odločili za tožbi proti že tako nedelujočemu sistemu kvot. Tako je celotno breme padlo na peščico članic - Nemčijo, Švedsko, Avstrijo. Krize ni v tranzitnih državah, kakršna je Slovenija, kjer so begunci le en dan. Kriza je v občinah v ciljnih državah, v katerih se po večmesečnem pritisku sploh ne morajo ukvarjati z integracijo beguncev, saj nimajo več prostora niti za njihovo namestitev. Po terorističnih napadih v Parizu se je pričakovano začelo pritiskati na plin. Četudi niti izločitev Grčije iz schengna ne bi rešila krize, se mora v sistemu brez meja vzpostaviti red. Sicer res ne bo druge poti kot njegov propad ali skrčenje. Tisti, ki še hočejo biti del «največje evropske pridobitve» bodo morali pokazati več resnosti, odgovornosti in solidarnosti. Peter Žerjavič/Delo Profesor Francesco Pastore je izvedenec na področju politik za zaposlovanje in reform na trgu dela. Zaposlen je na pravni fakulteti neapeljske univerze »Seconda Universita di Napoli«. Kot zunanji ocenjevalec sodeluje tudi z ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Svoj raziskovalni trud osredinja na področje gospodarskih politik in je obenem član italijanskega združenja ekonomistov, ki raziskujejo trg dela. Z njim smo se pogovorili o nekaterih ključnih novostih na trgu dela ter o spremembah, ki bodo dočakale mlajše generacije, pogovor pa smo začeli pri stagnaciji evropskega gospodarskega sistema. Kakšno je trenutno gospodarsko stanje v Evropi? Številne težave, ki jih beležimo v evropskem gospodarstvu, izhajajo iz (pre)nizke gospodarske rasti. V tem se Evropa bistveno razlikuje od ostalih svetovnih velesil. ZDA beležijo ekspan-zivno fazo, tudi ostale države, recimo Japonska in Avstralija, so si bistveno opomogle. V Evropi žal nismo dobili pravih rešitev za izhod iz krize, očitno se pri nas pojavljajo nekatere specifične težave. Katere? Evropska politika cilja predvsem na monetarno stabilnost, kar pa v tem obdobju ne koristi gospodarski rasti. Posledično ni niti potrebe po novi delovni sili. Morda nekateri problemi izhajajo iz skupne valute? Po uvedbi evra so se pojavile nekatere nepričakovane težave, predvsem v južnih perifernih državah. Ena izmed glavnih težav je brezposelnost. Se motim, ali imate tudi v Furlaniji Julijski krajini težave na trgu dela? Sploh se ne motite... Če bi kdo pred petnajstimi leti razlagal, da bo Furlanija Julijaska krajina beležila nezanemarljivo stopnjo brez- Francesco Pastore poselnosti med prebivalci, mu ne bi verjel. FJK je imela nekoč izredno nizko stopnjo brezposelnosti, bila je za zgled vsem ostalim italijanskim deželam. Očitno so se stvari spremenile. Na primer, tržna proizvodnja in način trženja z dobrinami so se v teh letih bistveno spremenili. Pred tujo konkurenco smo večkrat nemočni. Bo Renzijeva reforma trga dela požela kak uspeh? Oprostite, a reforme na trgu dela ne ustvarjajo novih delovnih mest. Potreba po novih delovnih mestih nastane le pod pogojem, da obstaja gospodarska rast. Vsekakor sem glede »jobs acta« precej optimist, in to iz dveh razlogov: prvič, ker Renzijeva reforma cilja na zaposlitve za nedoločen čas. Drugič, ker v primeru gospodarskega zagona, kakršnega si vsi želimo, bodo podjetja spet zaposlovala osebje dolgoročno, kar bo imelo pozitivne učinke na porabo in torej na celotno gospodarstvo. Kaj menite o prebežniški krizi? Kateri bodo njeni učinki na evropski trg dela? Prebežniki se večinoma zadovoljijo z zelo posebnimi oblikami zaposlitve. Zato ne predstavljajo bistvene grožnje domači delovni sili. Pred leti sem prebral zanimivo ekonomsko raziskavo, ki je empirično dokazala pozitivne učinke tuje delovne sile na gospodarstvo v Veliki Britaniji. Menim, da prebežniki pri nas ne predstavljajo neke dejanske grožnje, čeprav razumem tudi položaj domačih pre-kernih delavcev, oziroma njihov strah pred izgubo dela. A vseeno se mi zdi, da je za negativno percepcijo prebežnikov kriva predvsem politična propaganda. Kakšno prihodnost naj sploh pričakujemo v Italiji? Pred dnevi je minister Giuliano Po-letti obrazložil, da bodo mladi v prihodnje v povprečju delali dlje, obenem bodo koristili znatno nižje pokojnine. Sicer že sedaj nekateri upokojenci prejemajo prenizka pokojninska izplačila, kar predstavlja problem. Tudi oblik socialne pomoči je vse manj. Začeli smo se zavedati, da postaja revščina med državljani ne-zanemarljiv problem. Katera so vaša priporočila politikom, da bi se stvari končno izboljšale? Nujno je, da v Italiji čimprej ustvarimo pogoje za nove investicije v razne gospodarske panoge. Obenem je treba čimprej izboljšati delovanje deželnih okenc za zaposlitev, ki zaenkrat ne delujejo dovolj učinkovito. Potrebne so tudi reforme v šolskem sistemu, osebno podpiram uvedbo t.i. »dualnega sistema«, ki omogoča mladim, da se prej in boljše zaposlijo. Na Tridentinskem in Južnotirolskem tak sistem deluje zelo učinkovito. Če pa se osredotočim na evropsko raven, opažam, da so sedanje politike res neučinkovite. Evropski proračun bi moral biti bolj obsežen, da bi lahko obrodil pozitivne rezultate. Pa tudi politike Evropske centralne banke bi morale biti odločnejše, da bi lahko žele več rezultatov. Upam, da bo prišlo do sprememb. Mitja Stefancic / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 6. decembra 2015 3 videm - Reforma krajevnih uprav in neposlušni župani »Dežela FJK naj pošlje komisarje« VIDEM - Deželna vlada mora poslati komisarje v občine, ki niso sprejele statutov oziroma ustanovnih aktov teritorialnih medobčinskih zvez. Na ta način bo lahko Deželno upravo sodišče obravnavalo deželni zakon o reformi krajevnih uprav v celoti. Dejstvo, da so zamrznili izvajanje reforme do konca februarja namreč ne pomeni, da ostanejo komisarji avtomatično doma. Če je deželna vlada mnenja, da je reforma pravilna in pravična, naj jo torej dosledno izvaja. Drugače, naj jo ukine. To so povedali predstavniki »neposlušnih« furlanskih županov, ki so včeraj najavili dodatne pobude in napovedali morebitna nova svarila. Župani so se oglasili, potem ko je postala uradna vest, da na DUS ne bo nobene razprave pred koncem februarja oz. dokler bo veljala zamrznitev izvajanja reforme krajevnih uprav. Predstavniki 56 županov, ki so se postavili po robu reformi in se obrnili na DUS, so zato zahtevali od dežele, da poskrbi za komisarje, kajti zamrznitev reforme ni avtomatsko povezana z njimi, je razložila odvetnica Teresa Billiani in poudarila, da bo imel DUS po imenovanju komisarjev jasnejšo sliko o vsebini zakona. Izvajanja reforme ne preprečujejo župani, ki nasprotno pričakujejo od dežele, da jo izvaja, je dejal trbiški župan Renato Car-lantoni, ki je na čelu t.i. neposlušnih županov. V deželi FJK ni sprejelo statuta 80 občin; od teh je 56 furlanskih občin pripravilo skupen priziv, medtem ko se druge šti- ri občine premikajo samostojno. Deželni zakon, je dodal Carlantoni, je napačen, kompliciran in sploh ne bo prispeval k varčevanju, zato ga je treba preklicati. Deželna predsednica Debora Ser-racchiani se je medtem včeraj sestala z načelniki svetniških skupin leve sredine v deželnem svetu, deželni odbornik Paolo Pa-nontin pa je poročal o reformi.Ugotovili so, da je reforma strateškega pomena in poudarili, da ima zdaj vsekakor prednost finančni zakon. Sedež deželne vlade v Trstu trst - Protiteroristični ukrepi na meji Še 90 vojakov Od teh 35 na Videmskem, 20 na Goriškem in 35 na Tržaškem TRST - Italijanska vlada se je po pariških atentatih odločila za okrepitev nadzora na vzhodni meji. V ta namen bo pred 15. decembrom prišlo v deželo FJK 90 vojakov, ki se bodo pridružili policijskim silam, ki nadzorujejo mejo pod okriljem mejne policije. Vojaki bodo ostali vsaj do junija leta 2016, razdeljeni pa bodo po pokrajinah, in sicer 35 vojakov bo odposlanih v videmsko pokrajino, 20 v goriško in 35 v tržaško pokrajino. Od teh bo 15 zaposlenih v tržaškem pristanišču. Poleg vojakov bo prišlo v Trst tudi 20 policistov, specializiranih za preprečevanje pouličnih nemirov in izgredov. Namen italijanske vlade je povečati stopnjo varnosti pred morebitnimi terorističnimi atentati, obenem pa bodo vojaki služili za nadzorovanje migracijskih tokov, še zlasti z Balkana. Sicer se je število migrantov v zadnjem času krepko zmanjšalo, ocenjuje mejna policija. pordenone Strmoglavilo ultralahko letalo, zgorela potnika PORDENONE - Nadzor nad ultralahkim letalom sta iz še nepojasnjenih razlogov, včeraj ob 15. uri, izgubila kilometer pred pristajalno stezo. Letalo tipa pioneer 200 je strmoglavilo na tla, njegov trup so po padcu zajeli ognjeni zublji, iz razbitin so gasilci potegnili zogleneli trupli izkušenih letalcev. Gre za Porde-nončana, 68-letnega Roberto Gia-cona, sicer upokojenega generala, in 65-letnega Maura Armanija iz Ma-niaga, po poklicu zavarovalec. Oba sta bila člana tamkajšnjega letalskega kluba Aeroclub Comina. Očividci trdijo, da je letalo med pristajanjem nepričakovano spremenilo smer. Izključujejo slabost, ker ima to letalo dvojno krmilo. 60 tisoč dni prostovoljstva PORDENONE - V zadnjih dveh letih in pol so prostovoljci za civilno zaščito FJK skupno opravili za 60 tisoč delovnih dni, sicer pa je prostovoljcev skupno 10.000, je na prazniku civilne zaščite v Pordenonu poudaril deželni odbornik Paolo Pa-nontin. Potem ko so leta 2013 največ dela imeli zaradi požarov, lani pa zaradi dežja, snega in poplav, je bilo leto 2015 do zdaj relativno mirno, vendar je nevarnost naravnih katastrof vedno aktualna, zlasti zdaj kar zadeva poplav. Panontin je spomnil, da je Dežela za sanacijo ozemlja opravila leta 2013 110 posegov v vrednosti 6,5 milijona evrov, letos pa že 163 v skupni vrednosti 20 milijonov evrov. dežela - Pred smučarsko sezono pri nas Za zdaj prodali 20% več letnih kart kot lani Za nakup se jih je odločilo 3669 - Najraje smučajo povsod VIDEM - Med 20. in 30. novembrom je bilo prodanih že 3669 letnih smučarskih kart za smučanje v smučarskih centrih iz naše dežele. Kot je povedal podpredsednik deželnega odbora Sergio Bolzonello je to kar 20,4 od-stoka več kot v enakem obdobju lani. Največ zanimanje je vzbudila ponudba Carta Neve (3199), ki omogoča smučanje na vseh progah družbe Pro-motur v kraji Forni di Sopra, Piancavallo, Ravascletto-Zoncolan, Sauris, na Žlebeh, Trbiž in Sappada. Za ponudbo Alpe Adria, ki omogoča hkrati tudi smučanje na nekaterih koroških smučiščih, vključno z Mokrinami, se je do zdaj odločilo 298 smučarjev oz. smučark. Izola s polnilnico za avtomobile IZOLA - V Izoli so na parkirišču pri ladjedelnici postavili prvo javno električno polnilnico izmeničnega toka za avtomobile z dvema 22-kilova-tnima priključkoma na slovenski obali. Tako bo mogoče istočasno polniti dve električni vozili; električnega smarta in Renaultov avtomobil zoe bo na primer mogoče napolniti že v okrogli uri. Polnilna postaja je brezplačna. Kmečka zveza: prijave vina Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi na razpolago za izpolnjevanje prijave letošnje proizvodnje vina. Termin za predstavitev prijave zapade v torek 15. decembra 2015. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in -ali pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, tudi če tega ne nameravajo prodati. Vabimo člane vinogradnike, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. Prvi odcep desno o ... geometrih Katera je razlika med arhitektom, inženirjem in geometrom? Koliko odstotkov italijanskih zemljemercev je žensk? Ali je zares tako samoumevno, da, kdor kočna geometrsko, postane geometer? Za vse sedanje in bodoče geometre, za vse, ki jih ta poklic zanima, in tudi za tiste, ki so zgolj radovedni: televizijska oddaja Prvi odcep desno bo danes spregovorila za vas. Nocoj ob 20.10 bo na Rai 3 bis (kanal 103) na sporedu decembrsa oddaja, v kateri gostimo v goriški Mediateki Hiša filma geometrinjo Jasmin Pečar, ki je diplomirala na državnem tehiškem zavodu Žiga Zois v Trstu. Oddajo vodi Valentina Oblak v sodelovanju z dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice, že drugič pa bodo v pogovor vključena tudi vprašanja gledalcev, ki so se oglasili na Facebook strani oddaje. Urednika Prvega odcepa desno sta Živa Pahor in Jan Leopoli, ki oddajo tudi režira. videm - O tečajih slovenščine v sklopu projekta Interkultura Zanimanje narašča Z večjezičnostjo proti standarizaciji, ki jo vsiljuje digitalna doba Udeleženci srečanja v Vidmu nm VIDEM - Zanimanje za slovenščino in bolj na splošno za celotno slovensko kulturo narašča tudi v Vidmu. Tečaj slovenščine za odrasle, ki ga v sklopu projekta Interkultura že šesto leto zapored organizira občinsko odborništvo za decentralizacijo v Godiji (četrt na severu mesta, op.ur.), je po podatkih Slorija najbolj obiskan v vsej deželi. V okviru tega tečaja je odborništvo organiziralo srečanje z naslovom »Večplastne identitete na vzhodni meji, ne samo v besedi«, ki je bilo v četrtek prav v Godiji. Na okrogli mizi so govorili župan Vidma Furio Honsell, občinski svetnik, ki je odgovoren za projekt Interkultura, Mario Canciani, profesor na Univerzi v Trstu Igor Jelen, italijanski športni komentator na Tv Koper Tommaso Mania in zgodovinski glas državne slovenske televizije za italijansko narodno skupnost v Sloveniji Sergio Tavčar. Moderator je bil Alen Carli. »Živimo v prostoru, v katerem sta naše bogastvo tudi jezikovna in kulturna pluralnost. Z veseljem moramo spoznati to, kar je drugačno, da bi boljše poznali sami sebe,« je uvodoma poudaril Honsell. Furlani in Slovenci, je nato povedal Canciani, so vedno živeli skupaj: to dokazujejo številne besede v obeh jezikih, toponimi po vsej Furlaniji, slovenska manjšina, ki je pri- »Furlani in Slovenci so vedno živeli skupaj: to dokazujejo številne besede v obeh jezikih, toponimi po vsej Furlaniji, slovenska manjšina, kije prisotna v pokrajini in danes tudi uspeh tečajev slovenščine v mestu« sotna v pokrajini in danes tudi uspeh tečajev slovenščine v mestu. Kljub vsem zgodovinskim težavam se je sodelovanje med Italijo in Slovenijo razširilo tudi na šport, odkar je Mania začel delati na Tv Koper leta 1998. Novinar je omenil primera ekipe Tine Maze in moške državne odbojkarske reprezentance, ki jo je upešno pripeljal do finala evropskega prvenstva trener Andrea Giani. Tavčar je nato povedal, kako je odraščal ob dveh jezikih v mešani družini. Ta njegova značilnost, je razložil, mu daje še danes občutek, ki ga je ironično opisal kot »kompleks superior-nosti«. Odkar je bil otrok, namreč ni razumel samo obeh jezikov, temveč tudi tudi oba pogleda na zgodovino, tako da lahko danes, ko se vsekakor čuti tržaškega Slovenca, razume tudi položaj pripadnikov italijanske manjšine v Sloveniji. »Živeti na tej meji,« je povedal Tavčar, »je velika prednost, ki pa jo imamo, samo če jo izkoristimo in nismo zaprti drug do drugega«. S pogledom v prihodnost je na koncu Jelen povedal, da »je izziv to, da spet pridobimo svojo več-jezičnost in se tako borimo proti standardizaciji, ki je danes v digitalni dobi še močnejša kot v preteklosti«. (a.b./NM) 4 Nedelja, 6. decembra 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tradicionalni praznik - Včeraj cela vrsta prireditev Miklavž že obiskal društva in obdaril otroke mmn ■ ^ ■fin* Pri Banih so Miklavžu zaigrali ksilofoni Čeprav praznuje Miklavž svoj praznik danes, so prišli otroci po številnih vaseh in v mestu že včeraj na svoj račun. V Lonjer je prispel že v petek. V domačem društvu so ga s pesmimi in recitacijami pozdravili malčki vrtca in učenci prvih dveh razredov osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare. Miklavž se jim je zahvalil z vrečo polno daril. Tudi pri Banih se je Miklavž ustavil v prostorih domačega društva. Pričakala ga je prava množica otrok, staršev dedkov in babic. Otroci so bradatemu prijatelju zaigrali na ksilofon, na harmoniko in zapeli, da je dobrotnik sprevidel, kako pridno so se naučili, in jih je lahko pošteno nagradil z darili. Podobna srečanja so bila v župnijski dvorani v Nabrežini, v šempolajski Štalci, v Boljuncu, v mačkoljanski Srenj-ski hiši, v Boljuncu ter v Finžgarjevem domu na Opčinah. Danes se bo Miklavž pomudil v mestu, kjer bo na začetku Drevoreda 20. septembra delil otrokom sladkarije, jutri pa bo prispel tudi v Prebeneg. opčine Danes ■ v* •• na kočiji z Miklavžem Na Opčinah bodo danes popoldne prišli otroci na svoj račun, z njimi pa tudi odrasli. Ob 15.30 bo na Trg Škavenca pri tramvaju pripeljala kočija, na kateri se bo peljal sam Miklavž. Dobrotnik bo povabil malčke k sebi na kočijo in najbolj pogumni se bodo lahko z njim popeljali po vaških ulicah, po Narodni ulici, po Dunajski cesti in po Proseški ulici, ter jih, seveda, obdaril s sladicami. Na svoj račun bodo prišli vsi otroci, saj bo Miklavž vandral s kočijo po Opčinah do 18. ure. Pobuda sodi v okvir božičnih prireditev na Opčinah, ki bodo potekale vse do Svetih treh kraljev. Danes bodo na Opčinah trgovine odprte od 10. do 13. ure in od 15.30 do 19. ure. Ob 18. uri pa bo v Prosvetnem domu v okviru Openskih glasbenih večerov nastopila glasbena skupina MD7. fotodamj@n v Lonjerju se je Miklavž veselil družbe otrok fotodamj@n mestno središče - V družbi več kot sto motociklistov Miklavž na motornem kolesu Shod motoristov na Velikem trgu - V solidarnostni akciji zbrali skoraj 24 tisoč evrov za revne in potrebne otroke slovensko stalno íéV*1 gledališče fiSSfe slovensko lew* stalno stalno gledališče Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V50 MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika v četrtek 10. decembra.ob 20.00 v Kulturnem domu A. Sirka v Križu s sodelovanjem SKD Vesna v petek, 11. decembra, ob 20.00 v društveni dvorani v Boljuncu s sodelovanjem kulturnega društva F. Prešeren I www.teaterssg.com Lot Vekemans ISMENA, NJENA SESTRA Levo: Miklavževi spremljevalci na motornih kolesih so privozili na Veliki trg; desno: Miklavž je pred mestnim avtobusom pozdravil otroke fotodamj@n Kakih sto motociklistov se je tudi letos odzvalo vabilu organizacije lokalne policije in je včeraj z vsakovrstnimi motornimi kolesi pospremilo Miklavža po mestnih ulicah do Velikega trga. Tu je dobrotnik pred mestnim avtobusom, ki je bil pripeljal v središče mesta najmlajše, sporočil množici, da je bilo v okviru celoletne solidarnostne akcije motociklističnih združenj in posameznikov zbranih skoraj 24 tisoč evrov prispevkov za potrebne otroke, ki jih je bil nato Miklavž v družbi motoristov ponesel v skupnost Gesu Bambino, na sedež Fundacije Luchetta, Ota, D'Angelo Hrovatin in v dom La madre. režiser Igor Pison DANES, 6. decembra, ob 16.00 v četrtek 10. decembra, ob 20.30 v petek, 11. decembra, ob 20.30 v soboto, 12. decembra, ob 19.00 v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616 www.teaterssg.com severna liga Roberti »se bori« za Miklavža Miklavžev sejem mora trajati več časa in se razširiti tudi na druge ulice, Veliki trg mora postati prostor za božični sejem, vse pobude pa morajo trajati vsaj pet tednov. To je predlog županskega kandidata Severne lige Pierpao-la Robertija, ki poudarja, da bo to spodbudilo turistično promocijo Trsta in ovrednotilo tradicionalne prireditve, kot so omenjeni Miklavžev sejem na Drevoredu XX. septembra in božični sejmi. Skratka, Roberti predlaga, da se združi oziroma poveže Miklavžev in božične sejme, ki bi pet tednov povezovali Veliki trg in Drevored XX. septembra. S tem bi tudi ovrednotili Veliki trg, Trst pa bi tako postal konkurenčen v primerjavi z avstrijskimi in slovenskimi prireditvami, je namignil županski kandidat Severne lige Roberti. / TRST Četrtek, 10. decembra 2015 5 slori - Prvo srečanje dijakov v sklopu projekta Spoznajmo se/Conosciamoci Odkrivanje slovenske in italijanske kulture v Trstu Včerajšnji dopoldan je v veliki dvorani Narodnega doma minil v znamenju spoznavanja med vrstniki. Mladi dijaki treh tržaških višjih srednjih šol - slovenskih znanstvenega in družboslovnega liceja Prešerna oz. Slomška ter italijanskega tehničnega zavoda Deled-da-Fabiani, ki so pristali k sodelovanju pri projektu Spoznajmo se/Conosciamoci Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI (partnerja sta tudi NŠK in Furlansko filološko društvo). »90 dijakov četrtih in petih razredov višjih srednjih šol se bo skozi šolsko leto spoznavalo - spoznavalo bo slovensko in italijansko kulturo v Trstu,« nam je ob robu včerajšnjega, prvega srečanja v sklopu projekta povedala raziskovalka pri SLORI-ju Zaira Vidau. Projekt si namreč prizadeva, da bi izboljšal medsebojno sporazumevanje med dijaki, krepil sodelovanje med njimi in odpravil še obstoječe zgodovinske in kulturne stereotipe. Slovensko-italijanske delovne skupine Višješolce sta raziskovalca Zaira Vidau in Štefan Čok najprej porazdelila v 4 mešane (slovensko-italijanske) delovne skupine. Vsaka skupina bo med šolskim letom ustvarjala gradivo o tem, kar bo spoznala na predavanjih, srečanjih in podobno, in vse objavila na portalu Evropske unije eTwinning, ki je namenjen šolam. »Nanj bomo nalagali gradivo o projektu, ki bo dostopno tudi drugim šolam, ko bi morda želele ponoviti obliko tega projekta.« Vidauova nam je pojasnila, da so predvidena mesečna srečanja: 20. januarja bo na programu ekskurzija po tržaških krajih spomina (mestno središče, Bazovica in Rižarna), februarja bodo dijaki spoznali kulturne ustanove - ena skupina bo obiskala Primorski dnevnik in Piccolo, druga gledališči Rossetti in Slovensko stalno gledališče, tretja SLORI in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja, četrta pa se bo posvetila spominu na Odseku za zgodovino pri NŠK in na Inštitutu za istrsko, reško in dalmatinsko kulturo. Turistični vodnik po Trstu »Marca bo čas za delavnice na Prešernu, kjer bodo dijaki z zbranim gradivom oblikovali brošuro, v obliki turističnega vodnika - kako naj bi obiskovalcu, ki Trsta ne pozna, predstavili mesto z vidika prepletanja jezikov in kultur. Aprila pa bo na vrsti še zadnje srečanje z zaključno predstavitvijo brošure in rezultatov projekta.« Včerajšnje, prvo srečanje je Zaira Vidau pozitivno ocenila, saj so dijaki dobro sodelovali. »Najprej je bilo treba razbiti led, potem pa je šlo, saj so mladi ugotovili, da imajo podobne okuse; nenazadnje želimo ustvariti tudi človeške vezi.« Porazdeljeni po skupinah so se najprej predstavili, nato pa določili funkcije posameznikov - kdo bo napisal članek o srečanju, kdo fotografiral, kdo posnel video in vse to naložil na evropski portal. Doživljanje dvojezičnosti Projekt je dvojezičen, se pravi, da bodo udeleženci spoznali, kaj pomeni uporabljati dva jezika, voditi dejavnosti v obeh jezikih in ustvariti gradivo v dveh jezikih. »Dvojezičnost dejansko doživijo na lastni koži.« Zaira Vidau je mlademu občinstvu včeraj v slovenščini predstavila večkulturni Trst in Slovence in Italiji, za njo pa je docent in zgodovinar Jože Pirjevec v italijanščini spregovoril o zgodovini večkulturnega Trsta. Sara Sternad Dijaki, ki sodelujejo pri projektu Spoznajmo se/Conosciamoci; med njimi sedita v prvi vrsti raziskovalca Zaira Vidau in Štefan Čok fotodamj@n stavka Piccolo danes • • v I ni izšel Tržaški dnevnik Il Piccolo danes ni izšel. Sindikalni odbor novinarjev je namreč včeraj popoldne razglasil tri dni stavke, potem ko so novinarji že ves teden delali v težkih pogojih zaradi težav z računalniki oziroma računalniškim sistemom. Kaplja čez rob pa je bila okvara petih računalnikov, ki so odpovedali istočasno. Prvi dan stavke je potekal že včeraj, ostala dva morajo še določiti. Kot so v tiskovni noti zapisali sindikalni predstavniki novinarjev, je morala skupščina žal vzeti na znanje, da je bilo včeraj nemogoče delati, kajti prišlo je do okvare v računalniškem sistemu, ki se je stalno ponavljala in se še ni rešila. Novinarji so več dni delali v hudih pogojih, dokler ni včeraj, kot rečeno, istočasno odpovedalo pet računalnikov. Sindikalni obdor je zahteval čim prejšnji sestanek z vodstvom podjetja. dolinska občina - Še danes stojnice na boljunški Gorici Božične prireditve v Bregu Božične stojnice v Boljuncu fotodamj@n Tudi letos bo v Bregu v decembrskem času in januarju bogata kulturna ponudba. Kulturne dogodke organizirajo domača kulturna društva, nekatere šole in druge organizacije, pod okriljem občinske uprave. V petih vaseh se bo veseli decembre začel z Miklavževanji. V petek je na osrednjem trgu Gorica v Boljuncu zaživela božična tržnica ročnih del s stojnicami, ki jo prireja lani ustanovljeno socialno-kulturno društvo Opla. Tržnica bo odprta še danes. V torek 15. decembra bo božični sejem v osnovni šoli Frana Ven-turinija, v soboto 19. decembra pa bo božična tržnica na Dolgi kroni v Dolini, kjer bo mogoče kupiti zlasti lokalne tipične pridelke. šempolaj - V Štalci božična razstava in sejem še do 20. decembra Praznično in domače Praznična toplina veje tudi letos iz šempolajske Štalce. Domače društvo Vi-gred je v njenih prostorih uredilo tradicionalno božično razstavo in sejem, pri katerih sodeluje tudi 25 članic in članov Kruta ter klekljarice Ribice iz Bazovice (SKD Lipa) ter Združenje staršev COŠ Gruden in otroškega vrtca. Dela gostov iz Bazovice in Kruta, ki so razstavljana v spodnjih prostorih pod skupinskim naslovom »Za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja«, ponujajo obiskovalcem na ogled slike v različnih tehnikah, ročna dela - pisane šale, štikane rute ali ure. V zgornjih prostorih pa so člani društva postavili knjižni kotiček s pestro ponudbo za otroke in odrasle ter sejemski prostor z najrazličnejšimi prazničnimi ročnimi deli - lesenimi okraski s škrati, zvezdicami, snežinkami, živalcami in dedki mrazi, voščilnicami, vrečkami iz žaklo-vine ali čipk, adventnimi venčki iz stor-žev, zamaškov ali sveč na primer, ki si jih lahko zagotovite s prostovoljnim prispevkom. Vsak lahko v Štalci najde prisrčne ideje za praznična darila fotodamj@n Na odprtju sta predsednici SKD Vi-gred Elena Legiša in Kruta Pierina Fur-lan poudarili pomen sodelovanja, medtem ko je o razstavi spregovorila umetnica Lorella Klun. Ob priložnosti so predstavili tudi koledar 2016 SKD Vi-gred, ki vsebuje stare reke in pregovore ter praznične razglednice iz začetka prejšnjega stoletja - fotografije, ki prikazujejo življenje v naših vaseh v obdobju 1914-1960. Za praznično-veselo vzdušje so poskrbeli člani mladinske glasbene skupine Vigred-Kraški fenomeni, pod mentorstvom Aljoše Sakside. Razstavo si lahko ogledate do 20. decembra (vsak dan od 15.30 do 18.ure). (sas) V četrtek 17. decembra bo božično vzdušje v občinskem gledališču Franceta Prešerna očaral Pihalni orkester Ricmanje s celovečernim koncertom, na katerem bo med drugim sodeloval tudi otroški pevski zbor SKD Fran Venturini od Domja. Božičnico bodo na osrednjem Dolinskem trgu Gorica v ponedeljek 21. decembra priredile organizacije iz Doline, 19. decembra pa bo boži-čnica pri Domju, v režiji domačega Fran Venturini. V petek 18. decembra bosta občinska uprava in konzorcij olja Ter-geste dop predstavila nov koledar Pod oljkami v Bregu. Osrednja občinska prireditev bo v nedeljo 20. decembra. V gledališču Franceta Prešerna jo bodo oblikovale nekatera domača kulturna društva, na temo kako so nekoč praznovali Božič v Bregu. Na Štefanovo bo dopoldne koncert božičnih pesmi v župnijski cerkvi v Mačkoljah, v organizaciji SPD Mačkolje, popoldne pa bo tradicionalno Štefanovanje v Boljuncu, ki ga prireja SKD France Prešeren. V nedeljo 27. decembra bo čezmejni prehod Te skupne stezice pod okriljem SKD Jože Rapotec iz Prebenega in Občine Dolina. Isti dan bo popoldne koncert z vokalno skupino Goldimer iz Postojne. Koncert bo v cerkvi na Pesku, organiziralo ga bo SKD Krasno Polje iz Gročane. Novo leto se bo v soboto 9. januarja začelo s srečanjem starejših občanov, ki ga bo organizirala občinska uprava s sodelovanjem kulturnih društev. V petek 15. januarja bo SKD Valentin Vodnik prihod novega leta pozdravilo v društvenih prostorih, SKD Primorsko pa bo ob priliki revije Nativitas v cerkvi v Ri-cmanjah. V nedeljo 17. decembra bodo v Borštu praznovali vaškega zavetnika Sv. Antona. Za kulturni program bo poskrbelo domače društvo SKD Slovenec. Sklop prireditev bo svečano zaključil koncert Pozdrav novemu letu Pihalnega orkestra Breg, ki bo v centru Antona Ukmarja v nedeljo 31. januarja. 6 Nedelja, 6. decembra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES eu - Evropska poslanka DS zahteva ukrepe Evropske komisije glede davkov na uvažanje cevi De Monte: Davki EU bodo drago stali tovarno Sertubi Evropska komisija mora resno pomisliti na posledice, ki jih je imela in jih lahko še ima začasna uvedba davka na uvažanje cevi iz litega železa iz Indije. To ogroža namreč tovarne, kot je Jindal-Sertubi v Trstu, ki uvaža in nato obdeluje cevi, ki jih proizvaja v Indiji. Glede na to, da so na osnovi evropskega pravilnika za boj proti dumpingu postavili začasni davek na uvažanje cevi iz Indije (do 31,2 odstotka), so proizvodi Jindala vedno manj konkurenčni in je pod vprašajem sam obstoj podjetja. To je povedala evropska poslanka Isabella De Monte v vprašanju, ki ga je naslovila na Evropsko komisijo z namenom, da se prepreči zaprtje pomembnih tovarn in s tem izgubo mnogih delovnih mest. Začasni davki EU bodo hudo poškodovali nekatere industrijske obrate, pravi De Montejeva. Evropska komisija naj torej poglobi vprašanje, preden se odloči, da obnovi oz. potrdi davek na cevi iz Indije, je poudarila evropska poslanka in dodala, da so mnoge evropske družbe v tem sektorju že ukrepale za zajezitev problema dumpinga. Evropska komisija je namreč vsilila davek leta 2014, ko se je začela preiskava glede vprašanja dumpinga na tem področju. Dalje je Isabella De Monte vprašala komisijo, kaj namerava storiti za zaščito evropskih podjetij, ki predstavljajo dodano vrednost za ozemlje in ki uporabljajo pri svojem delu cevi iz Indije. Uvedba davka je namreč hudo vplivala na konkurenčnost, na delovna mesta in na finančno ravnovesje družb, kot je Jindal Saw Italia, je še dejala evropska poslanka. Spomnimo naj, da je indijska družba Jin-dal, kjer je zaposlenih 78 ljudi, leta 2011 prevzela v najem družbo Sertubi. Z vprašanjem se je v novembru že ukvarjala tudi predsednica Dežele FJK in sicer nekdanja evropska poslanka Debora Serracchiani, ki je stopila v stik s podtajni-kom na ministrstvu za gospodarski razvoj Carlom Calendo, ki glede tega vprašanja zastopa Italijo v Bruslju. Cevi družbe Sertubi arhiv Andrea Miluzzi in Linda Dorigo fotodamj@n gledališče miela - Festival Ave Ninchi Narečje na odru V nedeljo, 13. decembra prva predstava, komedija No te conosso piu V gledališče Miela se v nedeljo, 13. decembra, vrača tradicionalni decembrski mednarodni festival Ave Ninchi, v sklopu katerega bo tudi letos, že 23. zapored, mogoče prisluhniti narečni govorici iz Istre in Triveneta. Združenju tržaških gledaliških skupin Armonia je uspelo pripraviti pester in predvsem zabaven program, ki ga bo oblikovalo šest različnih gledaliških skupin. Več o programu prireditve, ki so ga pripravili s finančnim prispevkom Občine Trst, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Sabrina Cen-sky Gojak, ki je spomnila, da so tudi letos s spremljevalno prireditvijo Teatri-no poskrbeli za najmlajše obiskovalce gledaliških predstav. Ti bodo na svoj račun prišli 15. decembra ob 10. uri, ko si bodo lahko ogledali glasbeno igro v tržaškem narečju Iera una volta skupine Bandablanda. Predstava je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, zaželena pa je predhodna rezervacija na številki 040660428. Program festivala Ave Ninchi se bo uradno začel v Mieli 13. decembra ob 17.30, ko se bo s komedijo No te conosso piu predstavila skupina Teatro-roncade iz Trevisa. Program se bo nadaljeval 18. decembra (ob 21. uri), ko bodo člani skupine Amici di San Gio- pričevanje - Knjiga novinarjev Linde Dorigo in Andree Miluzzija Kristjani in Srednji Vzhod Avtorja dela Il Rifugio sta raziskala položaj in vsakdanje življenje kristjanov v Iranu, Iraku, Turčiji Vzhodu težijo k življenju v zaprtih skupnostih, da bi branili in ohranili svojo kulturo. Mnogi skoraj rasistično zavračajo islamsko kulturo, ki jo imajo za umazano in manjvredno. Tudi v mestih večkrat živijo v strogo ločenih četrtih. So pa tudi območja, kjer povsem mirno sobivajo z muslimansko večino in je prisotno močno medsebojno povezovanje. V nekaterih krajih muslimani kristjanom celo spečejo sladice ob krščanskih praznikih, v znak spoštovanja, kristjani pa muslimanom pripravijo hrano za zvečer v času ramazana. Na Srednjem Vzhodu je trenutno prisotnih okoli 12 milijonov kristjanov, od katerih jih približno 8 milijonov živi v Egiptu. V glavnem so to pripadniki pravoslavne Cerkve. Število pa se hitro spreminja, saj mnogi bežijo pred vojno, revščino in preganjanjem v Evropo, Avstralijo in Ameriko. Vse krščanske skupnosti s teh območij združuje ravno strah pred izginjenjem. Od vedno so to skupnosti, ki se v razmerju z ostalim prebivalstvom najbolj ozirajo na Zahod. Predvsem mladi pri nas vidijo priložnost za boljšo prihodnost in dostojno življenje. Tisti, ki ostajajo, ostajajo zato, da bi ohranili lastno identiteto in ne postali eni izmed tolikih kristjanov v krajih, kjer se vera več ne ujema z duhovnostjo. Raje ohranjajo svobodo veroizpovedi doma. Zadržuje jih namreč izredno močan čut pripadnosti rojstnemu kraju. Dorigo in Milluzzi sta tekom potovanja v Iranu občutila tudi velik pritistk s strani režima, ki ju je imel stalno pod kontrolo. Zaradi tega je bilo tudi ljudi strah stikov z njima. Njuna knjiga Rifugio je izšla pri založbi Schilt Publishing House&Gallery v angleški in nemški izdaji in je opremljena s 73 črno belimi slikami vsakdanjega življenja družin, prizorišč spopadov, pokrajin in cerkev, ki sta jih sama obiskala. Veliko vprašanj, ki so jih prisotni postavili novinarjema, se je hočeš nočeš navezovalo na temo migrantov. Starejšo gospo je zanimalo, ali je življenje na Srednjem Vzhodu res tako kruto, da vsi bežijo. Linda Do-rigo je poudarila, da ti ljudje bežijo pred smrtjo, saj je atentat, ki smo ga doživeli v Parizu, tam vsakdanja stalnica. Ljudje zjutraj ne vedo, če se bodo zvečer vrnili domov. Za ljudi ni nobene prihodnosti. Sirija je popolnoma uničena. Ravno zato, je zaključila, bi morali biti Evropejci sposobni dovolj empatije, da tem ljudem odpremo vsaj vrata svojih domov, če že ne vrata svojih src. Martina Jazbec vanni uprizorili muzikal Jack Calcagno - Un Americano a Trieste. Dan kasneje se bodo v Mieli (ob 20.30) predstavili Pirančani z igro Approdo, Dimora e processo de Messer Giacomo Casanova a Pirano. V nedeljo, 20. decembra, bo na vrsti predstava skupine Armonia, ki bo ob 17.30 uprizorila komedijo v tržaškem narečju Luisa e Giulio. Teden dni kasneje, 27. decembra (ob 17.30), bodo festival Ave Ninchi sklenili amaterski gledališčniki iz veronske pokrajine, ki bodo uprizorili komedijo Lusel del marascial. Poleg prireditve Teatrino bodo tudi letos kot spremljevalni dogodek organizirali prireditev Salotto Giotti de LArmonia, ki bo postregel z dvema srečanjema. Prvi bo na programu v četrtek, 10. decembra, in sicer na info točki Enel v pasaži Tergesteo. Drugo srečanje pa bo 18. decembra na osrednjem festivalskem prizorišču, se pravi v Mie-li, kjer se bo ob 17.30 govorilo o tradiciji in novih umetniških izrazih v tržaškem narečju ter o tržaških avtorjih. Vse naštete predstave in dogodki bodo vstopnine prosti, na srečanjih pa bodo zbirali prostovoljne prispevke za združenje Azzura, ki pomaga družinam, katerih otroci bijejo bitko z redkimi boleznimi. (sč) Knjiga Rifugio je končni produkt projekta, v sklopu katerega sta fotoreporterka Linda Dorigo in novinar Andrea Milluzzi raziskala položaj in vsakdanje življenje kristjanov na Srednjem Vzhodu, ki so pogosto tarča napadov in preganjanj s strani muslimanskih skrajnežev. Vodilo projekta je bila želja, da bi se poglobila v stvarnost, o kateri mediji večkrat poročajo zelo površno, in tako prispevala k bolj resnični sliki tega območja. Avtorja sta se projektu posvečala tri leta in pol in v tem obdobju prepotovala Iran, Irak, Turčijo, Egipt, Izrael in palestinska območja, Jordanijo, Sirijo in Libanon. Svojo izjemno življenjsko izkušnjo pa sta ljudem posredovala na četrtkovi predstavitvi knjige v kavarni San Marco. Za potovanje sta se dokončno odločila leta 2011 po atentatu, ki ga je muslimanski eksremist izvedel pred krščansko cerkvijo v Aleksandriji. Krščanske skupnosti sta v svojem projektu obravnavala kot družbene in ne kot verske manjšine. V veliki večini primerov je namreč delitev teh dveh skupin znotraj družbe povsem nesmiselna, saj ni zaslediti konflikta med muslimani in kristjani. Nasilje in krivice, ki se dogajajo, nimajo ponavadi nobene veze z vero, temveč izvirajo iz povsem različnih razlogov. Ne gre toliko za konflikt civilizacij, pač pa za konflikt oblasti. Korenine krščanstva izvirajo prav v Sveti deželi, torej na Srednjem Vzhodu. Kristjani že stoletja delijo svojo zemljo z judi, muslimani in pripadniki drugih veroizpovedi. Vojne, ki pa v zadnjih letih divjajo po Srednjem Vzhodu, so pripomogle k ponovnemu pojavu verskega radikalizma. Za novinarski par ni bilo lahko priti v stik s krščanskimi skupnostmi, saj te pogosto živijo v zelo zakotnih vasicah. Kot vsaka manjšina, tudi kristjani na Srednjem UIL: V šolski reformi je preveč kritičnih točk Pri izvajanju državnega zakona za reformo državnega šolskega sistema so že prišle do izraza številne kritične točke, ki jih je potrebno čim prej popraviti. Zakon je napisal nekdo, ki sploh ne pozna šolskega sistema in ne ve za njegovo kompleksno demokratično življenje. Kljub mnogim parlamentarnim vprašanjem, avdicijam in srečanjem na pristojnem ministrstvu pa ni nihče ukrepal. Deželni tajnik panožnega sindikata Uil-Scuola Ugo Previti je zato včeraj na informativni točki Demokratske stranke v mestnem središču posredoval predloge in zahteve sindikata v upanju, da jih bodo upoštevali. Zakon št. 107 je treba nujno spremeniti, je poudaril Previti, kajti zamisli, kot je tista, da bodo učitelje oziroma profesorje imenovali ravnatelji, bodo uničile javni šolski sistem. Zullo (G5Z) glede železarne: i v «v« ii • denar važnejši od zdravja Servisna konferenca za izdajo okolj-skega dovoljenja AIA družbi Siderurgica Triestina je ponovno dokazala, da ekonomski interesi prevladujejo nad pravico zdravja občanov. To je izjavil evropski poslanec Gibanja 5 zvezd Marco Zullo glede dovoljenja AIA za škedenjsko železarno, ki ga bo deželna vlada izdala v prihodnjih dneh. Zullo je mnenja, da omejitve emisij, zmanjšanje proizvodnje v primeru prekomernega onesnaževanja, periodičnost kontrol in drugi predpisi sploh ne jamčijo zaščite zdravja prebivalcev. V Škednju že mnogo let sobivajo z dimom, prašnimi delci in drugimi onesnažujočimi snovmi, v zadnjih letih pa se je povečalo število rakastih obolenj, je dejal Zullo. Predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani in tržaški župan Roberto Cosolini, ki bi morala jamčiti zdravje občanov, pa sta se vdala in ohranjata status quo, pravi Zullo, po mnenju katerega je edina rešitev v tem, da se železarno preseli drugam. V naravoslovnem muzeju igre z elementarno logiko V naravoslovnem muzeju (Ul. To-minz št. 4, 1. nadstropje) bo danes od 10. do 12. ure sedmo iz niza srečanj »Mattinate Gioca&Osserva«. Na voljo bodo nove družabne igre, sestavljenke in uganke, ki slonijo na elementarni logiki (ta omogoča med drugim računalnikom, da opravljajo »pametne« operacije). Pobuda poteka v okviru didaktičnega projekta cuBit, ki ga je spodbudil Alessio Iurman. Koncert v muzeju Revoltella V muzeju Revoltella bo danes ob 11. uri koncert Al di la' delle Alpi. Predstava bo v okviru 15. niza koncertov, nastopila pa bosta komorni orkester Ferruccio Busoni pod taktirko Massima Bellija in švicarski Trio Des Alpes. Rekordni moldavski lopov Mejna policija je na mejnem prehodu pri Fernetičih včeraj aretirala 36-moldavskega državljana O. V., za katerem so bili izdani že kar štiri zaporni nalogi. Poleg tega je bil moški leta 2012 izgnan iz Italije za 5 let na podlagi odloka, ki ga je izdal prefekt iz Piacenze. Moldavca so ne nazadnje prijavili tudi tržaški policisti, saj jih je skušal prelisičiti z lažnimi osebnimi dokumenti. Moški se je v Italijo pripeljal z avtomobilom, ki ga je upravljal 42-letni brat V. V. Ta je vozil brez vozniškega dovoljenja, zato so ga prijavili na prostosti, vozilo pa zaplenili. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 7 predstavitev - Delo Bogomile Kravos izzvalo tudi živahno razpravo Knjiga o gledališču za italijanske bralce Knjiga Bogomile Kravos Un teatro per la citta - Breve storia del teatro sloveno di trieste dal 1850 al 2000 ponuja izjemno veliko izhodišč, še zlasti za italijanskega bralca, še zlasti tistega, ki o njem, ne ve pravzaprav nič. S podobno mislijo je novinar in besedni ustvarjalec Marij Čuk v poznih petkovih popoldanskih urah uvedel predstavitev nove publikacije tržaške poznavalke zgodovine slovenskega gledališča, ki hoče s svojim delom v italijanščini komunicirati še zlasti s tržaško italijansko večino prebivalstva. Založniki monografije so Slovensko stalno gledališče, Slovenski raziskovalni inštitut in Slovenski gledališki inštitut. Marij Čuk se je v daljšem uvodu, ki je potekal v slovenščini in ga je spretno tolmačila Matejka Grgič, zaustavil ške tradicije, ki je skozi petnajst desetletij oblikovala pravo tipologijo tržaške odrske govorice. Ta je očitna, po mnenju Bogomile Kravos, ne le po posebnem jezikovnem registru in mogoče igri, ampak predvsem, ker »je meja v našem DNK-ju, v sebi nosimo drugega, ki je lahko tudi naš sovražnik, ampak nam vselej nekaj sporoča«. Med zaključno živahno razpravo je Marija Kacin spodbudila založnike, naj posredujejo novonastalo publikacijo tržaškim knjigarnam. Ob pojasnilih ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta Devana Jagodica in predsednice uprave SSG Brede Pahor, da so založniki neprofitne organizacije in da ne smejo knjige prodajati (prisotni so jo prejeli brezplačno) in zagotovilih, da bo sledilo nekaj predstavitev, prva med vsemi v Ljubljani, je Marija Kacin pripomnila ... »eno je predstavitev, drugo je, če je knjiga v izložbi v knjigarnah«. Pot gledališkega sveta tržaških Slovencev je bila od vedno posejana z Udeleženci predstavitve knjige Bogomile Kravos fotodamj@n včasih tudi iskrivimi razpravami. Včerajšnja predstavitev potrjuje, da je študija Bogomile Kravos dovršeno delo o zgodovini tržaškega slovenskega gle- dališkega gibanja, iskriva razprava pa, da je gledališče, o njegovem delovanju v preteklih petnajstih letih včeraj ni tekla beseda, še vedno vitalno. (mlis) Bogomila Kravos in Marij Čuk na razmišljanjih o vlogi gledališča v danem prostoru in o zavesti potrebe po intelektualni refleksiji o vsebinah in odnosu s publiko ob vsakem prehojenem koraku. »Pot je bila od začetkov posejana z razpravo in razmišljanjem o tej ustanovi. Moramo vedno razmišljati o tem, kar smo, kje smo in v katerem času smo,« je poudaril Čuk. Svoj miselni tok je usmeril v ugotovitev, da so vsi trenutki razmisleka o odrskem življenju tržaških Slovencev od vedno gradili (sa-mo)podobo »prostora srečevanja, medkulturnega dialoga, posredovanja vrednot, dosežkov in vsebin«. Avtorica, ki se je v uvodu zahvalila svojim fansom, teh je bilo v Ulici Pe-tronio približno štirideset, je kaj več povedala še zlasti o dolgem nastajanju knjige, saj je šlo za natančen proces, ki ji je vzel precej časa. »V prostem času ne klekljam, se pa zabavam s temi tematikami,« je prisrčno dodala Kravo-sova. O vsebini knjige pa je izjavila, da »odseva gledališče našo zgodovino.« Sogovornika sta se ob zaključku poglobila v značilnosti tržaške gledali- opčine - Pinko Tomažič in tovariši Jutri bo sonce in Kras bo čudovit »Jutri bo sonce in Kras bo čudovit« - tako je napisal komaj 26-letni Pinko Tomažič sestri Danici v zadnjem pismu na predvečer pred usmrtitvijo in s temi besedami bomo v prihodnjih dneh počastili njegov spomin in spomin na njegove tovariše Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Ivana Vadnala, ki jih je fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt. Od takrat je minilo že 74 let, minilo pa je tudi sto let od Pin-kovega rojstva. Teh obletnic se bomo spomnili v petek, 11. decembra, ob 20.30 v openskem Prosvetnem domu in v nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri na openskem strelišču. Petkovo svečanost z naslovom Jutri bo sonce in Kras bo čudovit prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v sodelovanju z učenci Osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč, s Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši z Opčin ter s partizanskim združenjem VZPI-ANPI. S pevci Partizanskega zbora in šolarji trebenske šole bodo sodelovali tudi skupini Dirty Fingers in Ovce ter kantavtor Drago Mislej Mef. V nedeljo pa bo tradicionalna svečanost na strelišču, ki poteka vsako leto na nedeljo, ki je najbližja 15. decembru, dnevu usmrtitve petih slovenskih antifašistov. Slavnostni govor bo imela Vesna Pahor, pel pa bo domači moški pevski zbor Tabor. Svečanosti se bodo Knjiga o Albancih v Trstu V Kavarni San Marco bodo ob prisotnosti avtorja danes ob 11. uri predstavili knjigo Paola Munerja »Shpnesa e Schypeniis (Shqiptare te Trieshtit) / La speranza dell' Albania (Albanesi di Trieste)« (založba Botime Jozef). Za albanski prevod je poskrbela Albana Nexhipi. Knjigo bo predstavila prof. Bendis Kraja, poleg avtorja pa bosta govorila tudi omenjena prevajalka in založnik Aurel Ka^ulini. Paolo Muner se je rodil v Trstu in je bil kot oficir italijanske vojaške mornarice tri leta v Albaniji. V Knjigi opisuje nastanek in življenje albanske skupnosti v Trstu. Pinko Tomažič tudi letos udeležili nekateri predstavniki veteranske pehotne organizacije iz Villorbe pri Trevisu, kjer so po usmrtitvi v največji tajnosti pokopali trupla petih slovenskih usmrčenih fantov. V Vil-lorbi so namreč lani na pobudo omenjene veteranske organizacije in ob sodelovanju tamkajšnje občinske uprave postavili čudovit spomenik Tomažiču in tovarišem ter se pred njim letošnjega 17. oktobra svečano spomnili 70-letnice odkopa njihovih posmrtnih ostanov. Na svečanosti je pel tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki je skupaj s tržaškim združenjem VZPI-ANPI navezal Vil-lorbo nadvse prijateljske stike v dokaz, da je sožitje med različnimi narodnostnimi in političnimi subjekti ob dobri volji in razsodnem razumevanju možno in dobrodošlo. Zal pa moramo tudi ob letošnji ko-memoraciji na openskem strelišču še enkrat ugotoviti, da bo, kot vseh 74 let doslej, še vedno potekala v nesprejemljivih pogojih, ko je treba za dostop do spomenika moledovati upravitelje strelišča, da milostno odprejo vrata, pa še to samo takrat, ko niso v teku strelske vaje. Tržaška občinska uprava sicer prepričano ureja vse potrebno, da bi se stvar čimprej dokončno rešila. Upati je, da se bomo vsaj za prihodnjo 75-letnico lahko poklonili Tomažiču in tovarišem v drugačnih, dostojnejših okoliščinah. opčine Igrica darilo Gledališki vrtiljak, ki nudi otrokom in njihovim družinam odrske pravljice vseh vrst, se bo z jutrišnjo novo predstavo prevesil v drugo polovico, saj bo na vrsti že četrta predstava letošnje sezone. Tokrat bo še prav posebno povezana z doživljanji, ki polnijo otrokovo fantazijo v tem predbožičnem času: s svetim Miklavžem in njegovimi darili, z božičem, snegom, silvestrskim večerom, ognjemeti in petardami. Igrica Čudežno darilo govori prav o teh dogodkih. Glavni junak je fantek Miki, ki ... »dobro mamico ima, očka, tetke, nonico in sestrično Janico, da se z njo krega in igra. In igrače, igrače, igrače! Celi kupi so na tleh,da mama stalno čeznje skače in na igrače se jezi. A... Miki sijih še želi!« Zato njegov očka pravi, da ima že preveč igrač in da naj zato prosi svetega Miklavža samo za potrebne stvari. Miki ga uboga, vendar je zelo žalosten, saj si med vsemi stvarmi najbolj želi igračko robota. Za-lostni fantek se zasmili dobremu angelčku, ki najde pravo rešitev zanj. To je pa šele prvi del igrice. Napisala jo je in režirala Lučka Susič, v njej pa nastopajo: Tadej Gruden kot Miki, Lucija Zer-jal kot Janica in Boštjan Petaros kot robot, ob njih pa člani Radijskega odra, Julija Berdon kot angelček, Maruška Guštin kot nona, Mitja Petaros kot Miklavž in Peter Ra-seni kot očka; asistentka režije je Anka Peterlin. Lepe spremne melodije in pesmice je uglasbil Aljo-ša Saksida, za gib ob njih pa je poskrbela Vida Petaros, tako da je predstava res bogata in prijetna. Da bo veselje še večje, bo otroke ob koncu vsake izmed dveh predstav obiskal še sveti Miklavž. Prva predstava se bo začela ob 16. uri, druga pa ob 17.30. Pridni risarji naj ne pozabijo narisati kakega junaka iz prejšnje predstave. Gotovo niso pozabili, da je bil njen naslov Peter Strah. L.S. dsi - Jutri ob 20.30 O knjigi Moje življenje Virgila Gomizla Na jutrišnjem srečanju Društva slovenskih izobražencev bodo predstavili spominske zapise v Avstraliji živečega slovenskega rojaka Virgila-Verna Gomizla. Delo z naslovom Moje življenje zajema Gomizlovo avtobiografsko pripoved: rodil se je v Križu pri Sežani leta 1928, obiskoval je italijansko osnovno šolo v času fašizma, kot 16 letni fant se je pridružil partizanom in bil hudo ranjen leta 1944v spopadu z Nemci nad Vipavsko dolino. Po vojni je Gomizel lahko nadaljeval šolanje v Ljubljani v slovenskem jeziku, vendar je bil v obdobju spora med Titom in Stalinom poslan na Goli otok na t.i. družbeno koristno delo. Po vrnitvi domov je skupaj z dekletom, Dragico, zbežal v Trst in se izselil v Avstralijo, kjer si je ustvaril srečen dom. Gomizlovo avtobiografsko pričevanje je zanimivo zaradi iskrenosti, s katero avtor, z anekdotično žilico, obuja svoje življenje, in zaradi izrednega spomina, ki mu omogoča, da na papir spravi dragocene detajle. Pretresljivo je njegovo pričevanje o Golem otoku, ki je avtorja še posebej življenjsko zaznamoval. Knjigo na večeru DSI (jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi ulici) bosta predstavila avtorja spremnih besed zgodovinar mag. Renato Podbersič ml. in Andrej Aplenc, tudi sam bivši Golootočan. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 6. decembra 2015 MIKLAVZ Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 2.13 in zatone ob 13.54. Jutri, PONEDELJEK, 7. decembra 2015 AMBROZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj C. OKLICI: Fabrizio Buzzai in Ema-nuela Andrej ašič, Mariano Fernando Iguera in Lina Elisabet Sitz, Umberto Ceraolo in Nerella Fait, Fabio Svetina in Paola Serli, Luca Bortoloni in Miriam Vernizzi, Alessandro Darvini in Maria Monica Gonzalez Mojon. Loterij a 5. decembra 2015 Bari 15 36 24 13 6 Cagliari 11 68 39 7 72 Firence 29 7 79 90 64 Genova 48 72 40 66 33 Milan 64 66 28 2 7 Neapelj 2 75 22 84 54 Palermo 84 20 48 8 78 Rim 45 28 57 31 64 Turin 21 86 26 47 66 Benetke 45 5 29 67 51 Nazionale 38 58 47 33 44 Super Enalotto Št. 146 1 28 34 42 49 77 jolly 65 Nagradni sklad 31.368.621,42 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 244.020,44 € 599 dobitnikov s 4 točkami 409,60 € 24.380 dobitnikov s 3 točkami 20,07€ Superstar 42 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitnik s 4 točkami 40.960,00 € 138 dobitnikov s 3 točkami 2.007,00 € 1.814 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.640 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.711 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Nedelja, 6. decembra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Čestitke Najina sestrica DARA »polnoletna« je postala. Tri svečke na torti bo ugasnila in se z nami veselila. Da-nja, Deva, mama in pači. DARA, zdrava bodi vse dni in polna energije, tvoja srečna zvezda pa naj ti ves čas sije. Vse najboljše! Nona, nono, Joli, teta in stric. DAVORIN z avtom in motorji povsod drviš, nobene dirke ne izpustiš, danes proti 40. hitiš, čeprav za polovico manj se jih zdiš! Še vsaj toliko srečnih in sončnih dni ti želimo najdražji vsi. VESNA HROVATIN je uspešno opravila izpit za turistično vodnico pri turistično-gostinski zbornici Republike Slovenije. Čestitamo ji vsi Hrovatinovi. [I] Lekarne Nedelja, 6. decembra 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costalunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. V ponedeljek, 7. in od srede, 9. do nedelje, 13. decembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«. ARISTON - 15.30 »Uno per tutti«; 17.00, 19.00, 21.00 »Un posto sicuro«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Storie di cavalli e di uomini«; 18.00, 21.30 »La Isla Minima«. KRjT v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU PODPORNIM DRUŠTVOM V R0JANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v torek, 29. decembra 2015, ob 18. uri v gostilni " Pri Pošti " v Bazovici, ul. Gruden 56 Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRU.Ta, ul. Cicerone 8, tel. 040 360072 FELLINI - 16.30, 20.30 »Mr. Holmes il mistero del caso irrisolto«; 18.20, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »La felicita e un sistema complesso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Mon Roi - Il mio re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Chiamatemi Francesco«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Dama s kamelijami«; 12.30, 14.30, 16.30 »Dobri dinozaver«; 11.30, 13.30, 15.30 »Dobri dinozaver 3D«; 11.50, 13.40 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 14.50 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 12.40, 21.00 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 17.30, 20.10 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 12.30, 17.40, 19.45 »Kurja polt«; 13.25, 15.40 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 18.30, 20.30 »Most vohunov«; 19.00, 21.15 »Parkelj«; 17.00 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.00, 20.50 »Spectre«; 15.20 »Steve Jobs«; 11.35 »Ups! Noe je odšel...3D«. NAZIONALE - 18.45, 21.15 »007 Spectre«; 16.40, 18.20, 20.30, 22.10 »Il sa-pore del successo«; 11.00, 15.20, 17.00, 18.45 »Il viaggio di Arlo«; 16.30, 20.00, 22.15 »Hunger Games -il canto della rivolta parte 2«; 16.30, 18.20, 20.30, 22.10 »Regression«; 16.30, 18.30, 20.10, 22.10 »11 donne a Parigi«; 11.00, 15.20 »Snoopy & Friends«; 11.00 »Pan - viaggio sull'iso-la che non c'e«; 11.00 »Giotto l' ami-co dei pinguini«; 11.00 »Iqbal«. SUPER - 16.00, 19.30 »Natale all' im-provviso«; 17.50, 21.30 »The Visit«. THE SPACE CINEMA - 11.05, 13.10, 15.15, 17.20, 19.25, 21.30, 22.10 »Chiamatemi Francesco«; 11.10, 13.20, 15.10, 15.30, 17.20, 17.40, 19.50 »Il viaggio di Arlo«; 13.30, 17.50, 22.10 »The Visit«; 11.10, 15.40, 20.00 »Il sa-pore del successo«; 10.50, 13.20, 16.05, 18.50, 21.35 »Hunger games -Il canto della rivolta 2«; 11.00, 13.20, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Regression«; 11.10, 13.45, 16.20, 18.50, 19.40, 21.20, 22.00 »Heart of the Sea - Le ori-gini di Moby Dick«; 10.50, 12.55 »Pan - viaggio sull' isola che non c'e«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 20.00, 22.15 »Heart of the Sea -Le origini di Moby Dick«; Dvorana 2: 14.50, 16.30, 18.20 »Il viaggio di Arlo«; 20.00 »La felicita e un sistema com-plesso«; 22.10 »Il sapore del successo«; Dvorana 3: 15.45 »Il sapore del successo«; 17.45 »Hunger games - Il canto della rivolta 2«; 20.10 »Il viaggio di Arlo«; 22.00 »The Visit«; Dvorana 4: 17.30 »La felicita e un sistema com-plesso«; 15.30, 20.00, 22.10 »Regression«; Dvorana 5: 16.00 »Mr. Holmes - Il mistero del caso irrisolto«; 17.45, 19.50, 22.00 »Chiamatemi Francesco«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v ponedeljek, 7. decembra, uradi zaprti. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bodo šolska stavba in uradi v ponedeljek, 7. decembra, zaprti. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo v ponedeljek, 7. decembra, šola zaprta. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 11. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. □ Obvestila SKD Tabor -Prosvetni dom Opčine OPENSKA GLASBENA SREČANJA ANSAMBEL ZA SODOBNO GLASBO MD7 danes, 6. decembra ob 18.00 KRU.T sporoča, da v ponedeljek, 7. decembra, bodo društveni prostori zaprti. NŠK, Oddelek za mlade bralce, Odsek za zgodovino ter Knjižnica D. Feigla bodo zaprti v ponedeljek, 7. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta v ponedeljek, 7. in v sredo, 9. decembra, zjutraj. ZSKD obvešča, da bodo uradi ZSKD v Trstu in Solbici v ponedeljek, 7. in torek, 8. decembra, zaprti. ZSŠDI obvešča, da bosta v ponedeljek, 7. decembra, urada v Trstu in Gorici zaprta. SKP - KROŽEK »GOAT-KRAS« vabi na tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v torek, 8. decembra, ob 13.30 v Kulturnem domu na Proseku. SRENJA DOLINA ZA ČLANE IN VAŠ-ČANE vabi v sredo, 9. decembra, ob 18. uri v društveno dvorano SKD Valentin Vodnik na srečanje glede aktualnih dejavnosti dolinske srenje. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v sredo, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v četrtek, 10. decembra, ob 20.00 na sedežu, Doberdobska ul. 20/3. SKD GRAD OD BANOV prireja božični sejem, ki bo potekal v društvenih prostorih 12. in 13. decembra, od 16. do 19. ure. Toplo vabljeni. KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni! KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Lepo vabljeni prijatelji knjig in branja! Info na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri NŠK. OBČINA DOLINA, Odborništvo za produktivne dejavnosti, vabi vse osmi-čarje Občine Dolina na sejo, ki bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri na sedežu Občine. SLOV.I.K.: prvo predavanje ciklusa »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum« bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Raid al-Daghistani, diplomirani filozof in magister islamskih ved, bo predstavil temeljne pojme islama in jih primerno umestil v zgodovinski, kulturni in teološki kontekst. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita, ob prihajajočem prazniku Božiča, na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, ki bo v sredo, 16. decembra, v novi kapeli v I. nadstropju. Ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bosta darovala msg. Franc Vonči-na in p. Rafko Ropret, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj, sledi prijateljsko druženje. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV bo znova potekala v soboto, 19. decembra, od 15. ure dalje v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini. Vodil jo bo Aleš Ernst. Info in vpis na tel. št. 3496483822 (Mileva). AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devi-na-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Na-brežina poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v gostilni v Ul. Gruden, Bazovica. Info in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), ob priliki praznika sv. Treh kraljev, organizirajo v sredo, 6. januarja, kosilo z glasbo v agriturizmu v Samatorci za osebe nad 65. letom, s stalnim prebivališčem v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Vpis od 14. do 18. decembra (do 12. ure), od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure: v tajništvu občine Repentabor in občine Zgonik ali na sedežu Socialne službe, Naselje sv. Mavra 124 (Sesljan). ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v januarju in februarju, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Info in vpis: info@mladi-na.it ali tel. št. 347-0473606. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. 0 Mali oglasi ČERNIGOJEVO GRAFIKO večjega formata, črno-bela, l. 1960 prodam za 450,00 evrov. Tel. št.: 338-6603682. NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (avtonomno ogrevanje, parkirišče, dve sobi, kuhinja, balkon in kopalnica). Tel. št.: 040225320, 333-1129574. PRODAJAM suho listje za kompostiranje. Cena po dogovoru. Tel. št. 3483030022. PRODAM železni voz za prevoz težkih tovorov (do 60 kvintalov) z ojačenimi gumami. Cena po dogovoru. Tel. št. 339-1314308. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD SKD IGO GRUDEN vabi na BOŽIČNI SEJEM od srede, 9. do sobote, 12. decembra od 16. do 20. ure Kulturni dom v Nabrežini Spremni program: sreda: 17.00 pevski zbor OŠ Virgil Šček in Mladinski pihalni orkester Nabrežina 18.00 baletna skupina Relevé četrtek: 18.00 nastop kitaristov GM petek: 17.30 Otroški pevski zbor I. Gruden 18.00 Mladinski pevski zbor I. Gruden sobota: 17.00 Folklorna skupina Stu ledi 19.00 Božične pesmi z vsega sveta - violinisti šole Suzuki iz Trsta S Poslovni oglasi SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU je odprta v nedeljo zjutraj. ZAČETNA DELAVNICA EFT v soboto, 12. decembra Vodi Barbara Žetko. Informacije na 3472787410 ali www.eft-trieste.it. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 6.12.2015. Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah. ITI Osmice ERIK IN JADRAN imata odprto osmi-co, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 9 i'/ruit ru ¿ivlrndj, li ri^l-rajn.....-k HM : c? It i J« . ■■ f T J11" IA. r ■h.11:■ 11 .i ¡Miri vPi'lH'ilin'ivii: dvgr.inp, DoniKUtjrvi 3, rjij predstavitev hnjiqc ijiommov MOJE ŽIVLJENJE, k-j lere d Vitt p Virgil Goni bal Knjigo bo s-ta prediuvila zgodovinar ftcnalo Podbe^ii ml In Andrej Aplenc Zaïolsk Qb 2Ü 30 H Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi danes, 6. decembra, na predstavo »Čudežno darilo« v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Prva predstava ob 16.00 in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD OPLA, v sklopu projekta Božič v Bregu, vabi na tradicionalni božični sejem, ki bo v Boljuncu do danes, 6. decembra, od 9.30 do 20.00. SKD TABOR - Opensko glasbeno srečanje bo danes, 6. decembra, ob 18. uri s koncertom rnsambla za sodobno glasbo Mr7 v Prosvetnem domu na Opčinah. TS360, Oberdankov trg, vabi na ogled razstave stolov »Sunrise design« od ponedeljka do sobote, od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. DSI IN MLADIKA vabita na predstavitev knjige spominov Moje življenje, katere avtor je Virgil Gomizel. Knjigo bosta predstavila zgodovinar mag. Renato Podberšič ml. in Andrej rplenc v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 7. decembra, ob 20.30. MIKLAVŽ PRIHAJA V PREBENEG v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri. Nastopali bodo domači otroci. in-gelčki bodo na razpolago istega dne od 10.30 do 11.30. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri v Štalci nastop otroške pevske in glasbene skupine Vigred. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS IN ŽUPNIJA PROSEK, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas, prirejata koncert zbora Cappelle Terge-stine »Oritur Lux Mundi« v torek, 8. decembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Martina na Proseku. SKD LIPA, AŠD ZARJA in Zadružni pašnik iz Bazovice vabijo v torek, 8. decembra, ob 18. uri v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2016 - Dogodki in doživljaji tekom strašne Svetovne vojske«. Sodeluje MoPZ Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin. MLADIKA, ZTT IN TKS360 vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 9. decembra, ob 10.00. V Tržaškem knjižnem središču (Oberdankov trg), se bo Manca Košir z Jankom Petrovcem pogovarjala o svoji knjigi Darovi minevanja. NA POSTAJI ROGERS, Nabrežje Gru-mula 14, bo v sredo, 9. decembra, ob 18.00 predstavitev razstave o slovenski ženski toponomastiki. Sooblikujejo kulturni in glasbeni program profesorica Marija Pirjevec, učenci Glasbene matice in Jasmina Gruden. Prisrčno vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi v društvene prostore na Božični sejem, od 16. do 20. ure: v sredo, 9. decembra, ob 17.00 nastop šolskega pevskega zbora Virgil Šček (vodi Barbara Corbatto), nato mladi godbeniki Mladinskega pihalnega orkestra Nabrežina, ob 18.00 baletke skupine Relevé; v četrtek, 10. decembra, ob 18.00 nastop mladih kitaristov Glasbene matice iz razreda prof. Janoša Jurinčiča; v petek, 11. decembra, ob 17.30 nastop OPZ Petpedi in MlPZ I. Gruden (vodi Mirko Fer-lan); v soboto, 12. decembra, ob 17.00 Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ob 19.00 nastop violinistov iz razreda prof. Cristine Verità. DRUŠTVO TINA MODOTTI vabi v četrtek, 10. decembra, ob 20. uri v Ljudski dom na Pončani na večer z Gior-giom Sternom na temo »Zgodovina Severne Amerike: umor Sedečega bika in poboj plemena Sioux«. KINEMATOGRAFSKI KROŽEK CHAPLIN vabi v četrtek, 10. decembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na ogled filma »A qualcuno piace caldo«. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK vabi na srečanje s pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 10. decembra, ob 16.30 v prostorih Narodnega doma v Ul. Fil-zi 14. V pričakovanju Miklavževega obiska bo pravljico za male obiskovalce knjižnice podal očka in igralec Franko Korošec. SKD DRAGO BOJAN in OV Gabrovec, prirejata v petek, 11. decembra, ob 18. uri v zunanjih prostorih otroškega vrtca Božičnico in prižig božičnih lučk. V praznično vzdušje bodo pospremile note Mladinskega orkestra godbe Nabrežina. Toplo vabljeni. SPDT IN NŠK prirejata ob svetovnem dnevu gora v petek, 11. decembra, ob 17.00 uri v čitalnici NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, dogodek z naslovom »Brati gore«. Avtorji in recitatorji bodo prebirali odlomke iz planinske literature dr. Rafka Dolharja, Dušana Jelinčiča, Matjaža Klemšeta, Bojana Pavletiča in Igorja Škamperleta, povezoval bo Ev- POGREBNO PODJETJE fl „ v ^ Ž cm* ' .v 07 trenutku žabsti... w / v H ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! gen Ban. V knjižnici bo na ogled tudi priložnostna razstava domače planinske literature. TPPZ P. TOMAŽIČ, COŠ P. Tomažič in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabijo, ob 100-letnici rojstva P. Tomažiča, v petek, 11. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine na večer »Jutri bo sonce in Kras bo čudovit«. TS360, Oberdankov trg 7, vabi v petek, 11. decembra, ob 18. uri na na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča »Nocoj bom ubil Chomskega«. Sodelujejo dijakinje liceja Prešeren in harmonikar Igor Zobin. NSŠ SIMON GREGORČIČ - DOLINA, OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Ste-pančič - Škedenj, OŠ Alojz Gradnik -Repentabor, OŠ Lojze Kokora-vec/Gorazd - 1. Maj 1945 - Zgonik, OŠ Prežihov Voranc - Dolina in OŠ Fran Milčinski - Katinara, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabijo na ponovitev prireditve »Kej se držiste ta-ku štemane... « v božičnem duhu, ob dnevu Evropske kulturne dediščine, ki bo v Športno kulturnem centru v Zgo-niku v soboto, 12. decembra, ob 18. uri. Poklon 70-letnici obnovitve slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri na koncert Čarobni december, ki ga bodo oblikovali UPZ Dotik Hrpe-lje - Kozina in Vokalna skupina Slavna iz Slavine - umetniški vodja Jelka Bajec Mikuletič, citrarka Maruša Pišljar ter ZPZ Ivan Grbec - vodi Silvana Dobrilla. KD KRAŠKI DOM vabi, ob 45-letnici društva in 30-letnici dramske skupine, na »Sprehod po prehojeni društveni poti«, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. VZPI-ANPI ANED ANPPIA Trst, ob 74-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu, vabi v nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri na opensko strelišče, na spominsko svečanost: Viktor Bo-bek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko To-mažič, Ivan Vadnal. Slavnostni govor Vesna Pahor. Zapel bo MoPZ Tabor. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. s. Francesco 20. Info na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072 ali pri NŠK. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vljudno vabi na predstavitev knjige Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre v torek, 15. decembra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču, Oberdankov trg 7. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila prof. dr. Vera Smole z Oddelka za slovenistiko Univerze v Ljubljani. Na predstavitvi bo pesnica Alferija Bržan prebrala nekaj svojih pesmi v istrskem narečju. »BILA JE LUČ, BILA JE PESEM« - koncert, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZeVS Bar-kovlje in v sodelovanju s III. Rajonskim okrajem, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v Cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo ZeVS Barkovlje (dir. Aleksandra Pertot), Glasbena kambrca (dir. Tina Renar), Mladinska skupina Glasbene kambrce (dir. Aleksandra Pertot) in Vokalna skupina Lijak Vo-grsko (dir. Mojca Sirk). »ZDRUŽENI V MELODIJI« - koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji KD Skala-Gro-pada bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. Nastopajo MePZ Skala-Slovan, Gopa-da/Padriče in MlVS Anakrousis (dir. Jari Jarc) ter MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric). V ADVENTU, koncert, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas ter v organizaciji Slovenskega kluba, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba pri Sv. Jakobu v Trstu. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 (dir. Fulvio Jurinčič). SKD PRIMOREC vabi na predstavo za otroke »Božična nevihta« v izvedbi gledališke skupine »Blabla teater« - Trebče v soboto, 19. decembra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. Sledi družinska kreativna delavnica za predšolske otroke s starši in razstava izdelkov otrok, ki se udeležujejo Ur pravljic. BOŽIČ IN STYLE - v raznobarvnih glasbenih stilih prepleteno božično drevo, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MoVS Lipa bo v nedeljo, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi Chiesa Madonna della Neve v Vidmu. Nastopata MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric) in MlVS Anakrousis iz Trsta (dir. Jari Jarc). BOŽIČNI SEJEM IN BOŽIČNA RAZSTAVA (za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja članic in članov Krut) sta odprta v Štalci v Šem-polaju do 20. decembra, od 15.30 do 18.00, ob nedeljah tudi od 9.30 do 11.00. RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. ZAHVALA Gino Gruber Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Kontovel, 6. decembra 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali ob izgubi naše mame in none Marije Brce vd. Kralj Svojci Opčine, 6. decembra 2015 Pogrebno podjetje Lipa - San Giusto ZAHVALA Vida Uršič vd. Rudež Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Nabrežina, 6. decembra 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina 6.12.2013 6.12.2015 Davorin Križmančič Lepota tvojih fotografij ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate. Svojci Bazovica, 6. decembra 2015 t Zapustil nas je naš dragi Romano Succi Žalostno vest sporočajo žena Lucia, sin Denis in ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili jutri, v ponedeljek, 7. decembra. Pokojnik bo ležal v kapelici na repentabrskem pokopališču od 12. do 13. ure. Sledila bosta blagoslov in pokop. Repen, 6. decembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Za dragim Romanom žaluje sestra Jelka z družino Ob boleči izgubi dragega Romana Succija izrekamo Denisu in svojcem iskreno sožalje. Kolegi, upravni in nadzorni odbor Društvene prodajalne na Opčinah t Za vedno je zaspala Maria Starc vd. Pertot Žalostno vest sporoča sin Livio z ostalim sorodstvom Od nje se bomo poslovili v sredo, 9. decembra, ob 11.00 v barkovljanski cerkvi. Od 9.30 do 10.30 bo ležala v ul. Costa-lunga. Barkovlje, 6. decembra 2015 Žalovanju dragega Livia se pridružujeta Vali in Ilaria Kozina Ob težki izgubi drage mame Marice izrekamo Liviu Pertotu iskreno sožalje Marino, Rosana, Mojmir in Samo Ob boleči izgubi drage mame izrekamo podpredsedniku Liviu Pertotu iskreno sožalje odborniki in člani TPK Sirena ZAHVALA Ob izgubi naše drage Anice Gruden se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ter so na katerikoli način počastili njen spomin. Bratje in sestre Salež, 6. decembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Nedelja, 6. decembra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Z OBJAVO SKLICEV OBČINSKE SKUPŠČINE SAMO V VALIŽANŠČINI Mala valižanska vasica Cynwyd odprla novo jezikovno fronto Vasica Cynwyd je nekakšen sinonim podeželskega miru; ženske se mirno pogovarjajo na avtobusni postaji, moški prenaša vrečo premoga v eno od belo obarvanih kamnitih hišic. Vendar je ta mir samo navidezen. Dejansko je ta vasica valižanskega podeželja sprožila pravi vihar in je postala, kot pišejo nekateri angleški dnevniki, bojna črta nove jezikovne gverile, ki zadeva prihodnost va-ližanskega jezika. Potem ko se je prebivalka te vasice, ki se je podpisala samo kot Mrs. X, pritožila, ker krajevna občinska uprava objavlja sporočila samo v valižanskem jeziku in v angleščini ne objavlja niti dnevnega reda svojih zasedanj, je moral poseči varuh človekovih pravic. Slednji je valižansko govorečim svetnikom priporočil dvojezičnost v obvestilih za javnost, kar je ocenil »edino razumsko«, naletel pa je na gluha ušesa. Jezikovna bitka je tako postala glavna pogovorna tema, ki je krepko presegla ozemlje vasice, ki šteje 550 prebivalcev. Seveda se je takoj oglasilo Društvo za valižanski jezik, osrednja vali-žanska organizacija za promocijo jezika, ki je v odgovor obtožila bližnjo župnijo Penarth, da svoja sporočila vernikom objavlja samo v angleščini. Za prebivalce Cynwyda, ki se zbirajo pred edino trgovino v vasi, pred katero visi oglasna deska z občinskimi obvestili, samo v valižanščini, je jezikovno vprašanje edina pogovorna tema. V pogovoru z novinarji dnevnika Independent, ki je tej temi posvetil zelo veliko pozornost, pa jih veliko meni, da bi bila dvojezična objava primernejša. »To je bila nekoč popolnoma valižanska vas, ampak časi se spreminjajo,« pravi 70-letni Mair Davies. Njegov materni jezik je valižanščina, vendar ugotavlja, da je v vasi veliko angleško govorečih ljudi in »je treba uporabljati oba jezika, če se ljudje nočejo naučiti valižanščine«. 24-letna Jody Jones, ki prihaja v trgovino z otrokoma, pravi: »Jaz sem Valižan-ka, ampak vsi prebivalci ne govorijo vali-žanščine.« Njen 31-letni prijatelj Lowri Jones pa je drugačnega mnenja: »Vsakdo mora biti dvojezičen. Tako mora biti. Potem bo lažje preprečiti polemike. Veliko važnejših vprašanj je, zaradi katerih moramo biti zaskrbljeni.« Pred kratkim objavljeni podatki kažejo, da raba valižanščine ne upada. Prav v zadnjih dneh je javnomnenjska raziskava pokazala, da se število ljudi, ki govorijo ta jezik, v zadnjih desetih letih ni spremenilo. Trevor Owmans, ki prenaša na ramenih vrečo premoga, ki ga v teh vaseh še vedno uporabljajo za ogrevanje, je glede zadnjih dogajanj dokaj jasen: »Slabo bi bilo, če bi imeli vse samo v valižanščini. Preveč angleško govorečih ljudi je tukaj. Zgrešeno bi bilo, če bi jih izločili iz naše skupnosti. Če hočeš biti preveč ekskluzi-ven, boš izginil,« je dejal. S tem soglaša 82-letna Dolly Nuttall, ki se je pred nekaj leti preselila v to vasico z otoka Man: »Mi imamo na otoku Man svoj jezik manx, ki izumira in ljudje bi ga morali ohraniti. Valižanščino je treba ohraniti pri življenju. Sama bi se rada naučila tega jezika, ampak menim, da bi morala biti sporočila dvojezična, da bi jih razumeli tudi tisti, ki ne govorijo va-ližanščine.« Občinski svet še ni uradno odgovoril varuhu človekovih pravic, ker so njegovi člani zahtevali, da jim varuh piše v vali-žanščini. V izjavi za javnost pa so zapisali, da svet ne namerava spremeniti svojih stališč in ocenjuje, da je ta razprava dolgočasna. Svetniki tudi pravijo, da se Mrs. X stalno nekaj pritožuje. Večina je celo mnenja, da sploh ni potrebno, da bi občinski svet Cynwyda odgovarjal, ker naj bi bila pritožba »neutemeljena, izguba časa in denarja, varuhov poseg pa neprimeren«. Svetniki so prepričani, da je vali-žanščina jezik občinskega sveta, večina obvestil je dvojezičnih, dnevni red zasedanj pa je »trenutno« samo v valižanščini. Pravijo tudi, da občina zagotavlja prevajalsko službo, nima pa denarja za poklicne prevajalce. »Če pa bi katerikoli občan želel prisostvovati zasedanjem sveta, kar se še nikoli ni zgodilo, lahko pripelje s seboj tolmača,« so zapisali. Edini občinski uradnik, 73-letni upokojeni nadučitelj Alwyn Jones Parry, se je z novinarjem dnevnika Independent pogovarjal kar med okopavanjem vrtička pred svojo hišico. Povedal je, da je občina prejela 21 sporočil v podporo svoji pobudi. »Sedaj moramo odločiti, ali bomo pristali na varuhovo zahtevo. To je resno vprašanje, ne zadeva samo naše vasi ampak celotni Wales,« je dejal in dodal: »Sicer pa, radi imamo Angleže, razen kadar nas premagajo v ragbiju.« Pod naslovom tabla pred vasico Cynwyd; v sredini: napisi na Malti kažejo na jezikovno mešanico: nekateri na arabski izvor, drugi na bližino Italije; spodaj: bretonska zastava Malteščina zanimiva mešanica arabščine, italijanščine in angleščine Marsikdo bo presenečen, ko bo ugotovil, da je med uradnimi jeziki Evropske unije tudi nekakšno arabsko narečje. Pa vendar je tako, komaj kakih 100 kilometrov južno od Sicilije, kajti uradni jezik Malte, ene najmanjših evropskih držav, ki zveni zelo nenavadno, je dejansko neke vrste arabsko narečje. Malteški jezik, ki ga govori kakih 450.000 ljudi, je postal uradni jezik Evropske unije leta 2004, ko je Malta postala njena članica. Malta je tudi članica Common-wealtha; ko so se pred kratkim predstavniki vseh držav nekdanjega britanskega imperija zbrali prav na Malti, so morali prisluhniti malteščini, čeprav je angleščina edini uradni jezik te mednarodne organizacije. Malteščina je edini preživel jezik arabskega izvora, ki so jih govorili v srednjem veku v Španiji in v Siciliji in je tu- Rennes uvaja bretonščino, vendar ne brez polemik Tudi v Franciji prihaja počasi do sprememb v zvezi z manjšinskimi jeziki. Občinski svet mesta Rennes je namreč sprejel nekatere ukrepe za zaščito bretonskega jezika, kar je več svetnikov pozdravilo s posegi v bretonščini. Odbor-nica za jezikovno politiko in za premoženje Ana Sohier je predstavila besedilo, sestavljeno iz 17 členov, ki potrjujejo zavzetost mesta Rennes za bretonski jezik. Med cilji je najpomembnejši člen, ki določa, da bo občina zagotovila vsem prebivalcem Rennesa, otrokom in odraslim, da se naučijo bretonščine, z začetnimi in nadaljevalnimi tečaji, je pa tudi člen, ki zagotavlja prisotnost bretonšči-ne v javnosti. Predstavnica ekologistične stranke Nadège Noisette je pohvalila odločitev, da bodo v knjižnicah zagotovili poseben knjižni fond v bretonskem jeziku in da bodo uvajali smerokaze tudi v francoščini. Predsednik opozicijske Bretonske stranke Yves Pelle je pozdravil novo usmeritev občinske uprave, vendar je ocenil, da je sklep, ki namenja 300.000 evrov za bretonski jezik, medtem ko proračun občine za kulturo znaša 10 milijonov evrov, kar pomeni, da je za bretonski jezik določeno samo 3 odstotke vseh sredstev za kulturo. Sicer pa je sklep izzval tudi nekaj polemik. Predstavnik radikalne levice Ho-norè Puil je dejal, da je popolnoma nesmiselna zahteva, naj Francija ratificira Evropsko listino o regionalnih jezikih, ker država in mesto že zagotavljata poučevanje jezika. Fronta levice pa je v svojem stališču kritizirala mestno upravo, ker pre- bivalcem Rennesa vsiljuje jezik, »ki ga praktično nihče ne govori.« Po padcu rimskega cesarstva se je, po mnenju te stranke, bretonščina uveljavila v Bretaniji, ne pa v spodnji Bretaniji, kjer leži Rennes, ki od 9. stoletja dalje promovira romanski jezik, gallo, kot mu pravijo domačini. To stališče je podprl tudi opozicijski svetnik Antoine Cressard, ki se je zavzel za trijezične smerokaze, poleg francoščine in bretonščine tudi v jeziku gallo. di edini semitski jezik v latinici. Če jezik poslušaš, zveni kot arabščina s številnimi angleškimi vložki, če ga bereš, je podoben italijanščini z dodatkom nekaj posebnih znakov. Odkod torej izvira moderna malteščina? Tako kot njena družba je tudi malteški jezik rezultat več stoletij kulturne mešanice. Od 9. stoletja pa vse do leta 1964, ko je Malta postala neodvisna država, je veliko osvajalcev pustilo sledi na tem otoku sredi Sredozemskega morja. To je razvidno tudi iz arhitekture in celo iz tipičnega jedilnika. Do največje spremembe v jeziku je prišlo okoli leta 1050, ko so arabski oblastniki krajevnemu prebivalstvu vsilili tudi svoj jezik. Sicilijanci in malteški vitezi temu niso kljubovali. Sicilsko narečje, latinščina in italijanščina, ki je kasneje postala celo uradni jezik, so uživali stoletja velik ugled, ampak arabska govorica ni izginila; vztrajala je. Leta 1880 je Malta postala angleška kolonija in angleščina je počasi prevladala nad drugimi jeziki. Malteščina se je razvijala vzporedno z jeziki osvojevalcev. Od vsakega je prevzela nove elemente in jih vključila v poenostavljenje arabske jezikovne strukture. Celo potem, ko so jo Britanci priznali kot nacionalni jezik leta 1934, je vključevala nove elemente. Poleg malte-ščine je bila in še vedno je angleščina eden izmed dveh uradnih jezikov Malte, čeprav je bila do leta 1959 Malteža-nom na razpolago samo italijanska televizija. Ta večjezična kultura je v osrčju sodobne malteške družbe. Raziskava, ki jo je Eurobarometer izvedel leta 1912, približno 90 odstotkov prebivalcev Malte govori angleško. 36 odstotkov jih obvlada italijanščino. Polovica pouka v malteških šolah poteka v angleščini in predavanja na univerzi so v angleščini. Napisi na trgovinah in jedilniki so v angleščini in italijanščini, dnevniki v angleščini in malteščini. Identiteta in jezik sta med seboj tesno povezana, vendar pa visoka raven dvojezičnosti v zadnjih letih peša. Raba angleščine se čedalje bolj uveljavlja tudi v neformalnih pogovorih, uveljavlja se tudi veliko italijanskih besed. Obstaja strah, da bi ljudje opuščali malteški jezik. Nekateri pa so prepričani, da je ta strah odveč. Profesor Joseph Brin-cat, ki uči jezikoslovje na univerzi na Malti, pravi, da je prezgodaj, da bi ugotovili, ali bo malteščina preživela. Čeprav je malteščina proizvod dolgega premešavanja, ni več podrejena zunanjim oblastnikom. Tako kot o malteškem gospodarstvu, bodo tudi o jeziku odločali tisti, ki ta jezik govorijo. KO STISNE MRAZ - Grappa Za domače tropinovec Besedilo in slike Toni Gomišček /- o stisne mraz, ko se prebujamo s slano in se jutranje megle kar nočejo razkaditi, je čas za nekaj močnega, da pre-ženemo mraz iz kosti. Za požirek, pa tudi za kuhanje tropi-novca, v številnih vinorodnih krajih verjetno najbolj razširjenega žganja. Italijani mu pravijo grappa, v Gruziji je čača, na Cipru zivania, za Srbe loza, za Slovake terkelica, za Francoze (eau de vie de) marc, v Makedoniji in Turčiji raki (ali ra-kija), na Madžarskem törkolypalinka, v španski Galiciji orujo, v Peruju pisco... Na Sardiniji pravijo žganju železna žica (fi-lu e ferru), ker so na polne steklenice, ki so jih pred dacarji skrivali v kupe kamenja, namestili žico, da bi jih lažje našli. Na svetu je namreč le malo držav, ki bi dovoljevale neobdavčeno kuhanje žganja za lastne potrebe, zato pa je toliko več držav, kjer si vsak »pošten dedec« na podeželju prizadeva za vsaj nekaj malega kuhanja na črno. Ker je ta dejavnost pogosto potekala v zavetju noči, se je v Ameriki takega destilata oprijelo ime moonshine (mesečina). Kratka zgodovina ognjene vode Žganjekuho imamo za nekaj tako samoumevnega, da se niti ne vprašamo več, od kdaj človeški rod sploh pozna „ognjeno vodo". Izraz aqua ardens so v dvanajstem stoletju skovali italijanski menihi, benediktinci iz Salerna, navdih za kuhanje žganja pa so dobili ob prebiranju del arabskih učenjakov! Vodo, ki gori, naj bi prvi zvaril Perzijec Geber oziroma Jabir Ibn Hayyan (721-815), ki je med svojimi alkimističnimi študijami izpopolnil posodo za ločevanje tekočin z različnim vreliščem, alambik. Sam postopek destilacije so sicer obvladovali že Babilonci (kakih dva tisoč let pred našim štetjem), ki so varili parfume, in Egipčani, kjer so se z njim zagotovo seznanili tudi Grki in Rimljani, vendar se jim očitno ni zdel posebej uporaben. Sicer pa naj bi se tudi Geber pri zapisih o odkritju vode, ki gori, zmotil: označil ga je za tehnološko pomemben dosežek, vendar je istočasno menil, da je najverjetneje neuporaben. Vsestranski arabski znanstvenik Al Kindi (801-866 ali 873) je že vedel, za kaj pri žganju gre, vendar alkohol v muslimanskemu svetu ni bil ravno iskan artikel. Kuhanje vseh vrst žganj, vključno s tropinovcem, se tako dejansko začne šele z evropskim srednjim vekom. Z žga-njekuho so se sprva ukvarjali predvsem v samostanih, kjer so redovniki odkrili mnogotere uporabne vrednosti te močne alkoholne pijače. Navduševalo jih je spoznanje, da že en požirek poživi duha in telo, in ko so opazili, da žganje kljubuje času, da se z razliko od vina ne spremeni v kis, so mu pripisali tudi velike zdravilne sposobnosti. Žganjekuho so združili z bogatim zeliščarskim znanjem in v to čudežno ognjeno vodo so začeli namakati razna zeli, korenine, sadeže... Menihi so skoraj povsem opustili pripravo zeliščnih vin in se ogreli za močnejše in trajnejše grenčice ali sladke likerje na osnovi žganja. Pravoverni ra-nocelniki so pri tem zmajevali z glavo, saj naj bi bilo vino z zelišči krepčilno in namenjeno bolnim, žganje z zelišči pa naj bi lahko pili predvsem zdravi. Kar nam posredno pove, da se je dokaj zgodaj utrlo spoznanje, da je pitje žganja predvsem - užitek. Grappa, tropinovec z evropsko zaščito Kljub temu, da tropinovce kuhamo od Gruzije do Čila, ga imajo še najbolj za svojega Italijani. Kuhanje žganja iz tropin je bilo bojda najbolj razširjeno v Benečiji in na Tridentinskem, beseda grappa pa naj bila izpeljana iz narečnega izraza za tropine, grasp. Če brskamo po starih enciklopedijah, ne bomo dobili za grappo nič kaj častitljivih opisov. Označena je kot manj vredno žganje, vendar je v novejših izdajah že bolje ovrednotena, čeprav še zdaleč ni tako cenjena kot kak konjak, armagnac, vodka ali viski. Dejstvo, da jo pridobivamo iz tropin, torej nekakšnih ostankov, je zagotovo dolgo časa zaviralo tržni uspeh grappe, vendar prav to postaja danes, ko želimo vse reciklirati ali vsaj do dobra izkoristiti, njena prednost. Zadnje čase številni italijanski avtorji zagovarjajo izpeljavo imena z goro Grappa in z dejstvom, da je prav v Bas-sanu di Grappa gospod Bortolo Nardini leta 1779 začel na sodoben način kuhati tropinovec, vendar bodo morali še nekaj časa ponavljati to laž, da bo postala resnica. Bassano je dobil podaljšek imena »di Grappa« šele po prvi svetovni vojni, in to v spomin na alpine, ki so pustili svoja življenja na gori Grappa, ključnemu italijanskemu braniku pred pro-dirajočo avstro-ogrsko armado v ofenzivi po preboju pri Kobaridu. Mimogrede, Hemingway je bil tudi tam, vozil je sanitetno vozilo in poslušal zgodbe, ki so botrovale njegovemu romanu Zbogom orožje. No, dejstvo je, da uredba EU št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 daje samo Italijanom (in italijanskemu delu Švice, kantonu Ticino) pravico do označevanja tropinovca z grappo, pri čemer je določeno še, da mora biti najmanjša stopnja alkohola 37,5 vol %, predvidena pa sta dva načina destilacije: na paro ali v kotlu z dvojnim dnom. Italijani sami so kasneje pravilnik dopolnili in danes dopuščajo samo destilacijo suhih tropin s pomočjo pare, kar naj bi dalo grappi manj robat vonj in okus. Predvsem pa so na Apeninskem polotoku pred desetletji uvedli obvezno oddajo tropin destilar-nam, kar je, z roko v roki z večanjem pri- / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI delave vina, privedlo do naraščanja številna žganjarn, večje konkurenčnosti, dvigu kakovosti, novih marketinških potez in uspešnega izvoza grappe kot sestavnega dela italijanskega life style. Poleg velikih žganjarn, kot je Nar-dini, ki s štirimi milijoni steklenic predstavlja četrtino trga, in nekoliko manjših, a vseeno velikih, kamor sodijo Nonino, Domenis (Furlanija), Marolo (Piemont) ali De Negri (Benečija), ki imajo razvejano mrežo dobaviteljev tropin in so na trgu z lastnimi blagovnimi znamkami, se je v zadnjem času razširilo tudi nudenje uslug vinskim kletem, ki bi se rade pohvalile z grappo iz lastnih tropin, katerih oddaja ni več obvezna. Šilce domačega Še vedno pa je živa tudi žganjeku-ha brez vsakršnih dovoljenj, torej na črno. Seveda gre pri tem skoraj izključno za domačo rabo, ki vključuje le še nekaj zaupnih prijateljev, saj so kazni za tovrstno žganjekuho v mesečini od nekdaj visoke. O tem bi vedeli marsikatero zanimivo zgodbo natresti primorski očanci, ki so v letih med obema vojnama občutili fašistični teror in prepoved pod avstro-ogrsko krono dovoljene domače žganje-kuhe. „Je bila pa donosna," sta mi nekoč, prav ob kotlu za kuhanje žganja, pripovedovala zdaj že pokojna Mirko Kri-stančič - Movia in Tone Rusjan iz Brd. „Žganje so kuhali predvsem neporočeni moški in mladež, saj bi gospodar, če bi ga ujeli na delu, zapravil celo kmetijo! Do tropin si prišel brez težav; plačal si jih s polovico nalovljenega žganja. Kuhali smo ob kakšnem potoku, in ta najbolj vztrajni so si prikuhali dober zaslužek. Marsikdo si je na ta način v eni sezoni prislužil novo kolo, ki je takrat veljalo toliko, kot bi danes avtomobil. Tisti, za katere se je vedelo, da kuhajo žganje, so bili najbolj zaželeni birmanski botri, saj so skoraj obvezno razveselili birmanca s kakim darilom." Mirko in Tone sta se tudi spominjala nekega Pecina, Furlana iz Krmina, bojda komunista, ki se je pred fašisti skrival pri briških kmetih. „Opri-jel se je vsakega dela, še najraje pa je popravljal kotle za kuhanje žganja. Takrat je imela večji ali manjši kotel že skoraj vsaka kmetija, saj je bile nepogrešljiv za gretje vode med kolinami, pa še kak drug namen se mu je našlo. Zato jih financarji niso zaplenili, le klobuk (pokrov) so razbili. Takrat je nastopil Pecin, ki ga je po-krpal in ponovno usposobil. Pa tudi puške, ki so jih imeli krivolovci, je z veseljem popravljal," sta mi pripovedovala. Zgodbe o podobnih junakih sem slišal tudi v Beneški Sloveniji, kjer pa so kuhali predvsem sadjevec. Med bolj zabavnimi je tista o finančnih stražnikih, ki so šli v gostilno proslavljat zaplenjen kotel. Zadržali so se dovolj časa, da so iznajdljivi domačini kotel pobrali s tovornjaka in ga ponovno skrili ter tako kuhali dalje, le da ob kakem drugem potoku. Po drugi svetovni vojni je kuhanje tropinovca v tistih primorskih krajih, ki so bili priključeni Jugoslaviji, ponovno oživelo. Pravijo, da so tovrstno svoboščino obljubljali partizanski komisarji, da bi pritegnili Primorce v svoje vrste. Besedo so držali, tropinovec pa je po razmejitvi kmalu našel pot do ljubite- Nedelja, 6. decembra 2015 135 ljev domačega žganja, ki so ostali pod Italijo, in bil dolga leta eden glavnih tihotapskih artiklov. Osnove domače žganjekuhe Delo v domačih žganjarnah skoraj vedno spremljajo napake, ki so s časom močno načele priljubljenost tropinovca. Kotli za kuhanje z direktnim ognjem so najbolj preprosti in poceni, vendar je takšna destilacija polna pasti. Pravzaprav so se napake začele še na samem začetku, pri tropinah. Pecljalnikov ni nihče poznal, zato so šle tropine po stiskanju v celoti v velike, odrabljene sode, na fermenta-cijo. Malo jih je bilo potrebno zrahljati, nato pa spet dobro stlačiti, da je bilo čim manj zraka, sicer bi splesnele. Ko je bil sod poln, se ga je nepredušno zaprlo s plastjo gline. Tropine so nato čakale na čas, ko bo - čas. Žganjekuha je prišla na vrsto po končanju bolj nujnih jesenskih in zimskih del, pogosto v turobnih meglenih in deževnih dneh, ki niso bili primerni za delo na prostem in so si možje krajšali čas ob kotlu. V kotel so dali že fermentirane tropine, jih zalili z vodo in zanetili ogenj v kurišču. Iz izkušenj so vedeli, da morajo najprej držati močan ogenj, ko pa se je klobuk tako ogrel, da ni bilo več mogoče polagati roko nanj, je bilo potrebno zmanjšati moč ognja in se pripraviti na lovljenje žganja. Za otroke, ki smo dežurali ob kotlu, je bil to znak, da moramo po starejše, ki so nato prevzeli nadzor nad žganjem, ki je kmalu po tem priteklo. Para, ki se nabere v prvem kotlu, je po serpentini speljana skozi drugo posodo s hladno vodo, da se ponovno utekočini. Številni najprej skuhajo t.i. ko-rento, in nato šele z drugo destilacijo pridobijo pravo žganje. Uporabni del je zgolj srce destilata, medtem ko sta glava in rep nepitna. Ko lovijo srce, mora biti curek tanek in enakomeren. In čimveč časa naj teče, jasno! Proces destilacije temelji na spoznanju, da imajo različni alkoholi različna vrelišča, ki so vsa nižja od vode. Najbolj zaželeni etanol je nekje v sredini. Zlasti prvi del bi morali kar sproti zavreči, ker vsebuje visok delež bolj hlapnega metanola; drugače je z repom, v katerem je že toliko vode, da žganje ni več bistro, vendar je v njem še nekaj dobrega alkohola, zato gre lahko ponovno v kotel. V številnih naših krajih je uveljavljena navada, da se med tropine pomeša celo vrsto zelišč, brinja, janeža, kumi-ne in podobnih aromatičnih zeli, plodov in semen, tako žganje pa postane zdravilna methana. Da bi bila še prijetnejša, nastavijo pod nitko, preko katere lovijo žganje, vrečko s sladkorjem, ki se tako počasi topi in prehaja v tropinovec. Tropinovec za 100 % izkoristek grozdja Običaj, da bi s šilcem ta močnega začel dan, se žal (ali na srečo) izgublja. Tudi domačinov, ki bi ti na ta način izkazali dobrodošlico, ni več mnogo. Tro-pinovec si danes išče mesto med dige-stivi, pogosto skupaj s kavo. Številni skorajda ne znajo piti kave brez grappe, čemur pravijo popravljena kava, caffe cor-retto. V Benetkah velja za pravi ritual re-sentin, ko žganje nalijejo na sladkor, ki je ostal v še topli kavni skodelici, pomešajo in popijejo. Večina prisega na tro-pinovec brez vseh dodatkov, marsikdo se začenja navduševati nad v lesu staranimi žganji, tretji obožujejo zeliščne dodatke, med katerimi velja za klasiko grappa z ruto. Grappa torej nikakor ni več samo robata pijača italijanskega severa. Postaja modna, trandy. Energetsko manj potratna od drugih alkoholov in predvsem del verige za vsestransko izrabo grozdja. Velike destilarne namreč po končani destilaciji ločijo lupinice od pešk: prve gredo v tovarne krmil, druge v oljarne. Grozdje nam torej da sadje, sok, vino, kis žganje in olje, zraven pa še nakrmimo kakega kopuna ali telička, tako da prav ničesar ne zavržemo. 12 Nedelja, 6. decembra 2015 KULTURA / likovna umetnost - Po petkovi dražbi slovenskih umetnin v —7 .v|. • Ze razmišljajo o novi TRST - Kdo si je zagotovil najdragocenejši sliki, ki so ju v petek zvečer prodali v dražbeni hiši Stadion? Na čigavih stenah bosta po novem viseli umetnini Kozolci Ivana Groharja in Pogled čez most Vena Pilona, ki so ju na dražbi prodali preko telefona? V slovenski javnosti še dalje odmeva petkova dražba, na kateri so prodali številna dela slovenskih slikarjev in kiparjev. Ne samo omenjeni sliki, s katerima sta neznana prodajalca (morda pa je bil njun lastnik ena in ista oseba ...) iztržila preko 160.000 evrov, temveč tudi razne Sternene, Jakopiče, Černigoje, Spacale in številna druga bolj ali manj uveljavljena imena slovenskega slikarstva. Kaj več o tem smo skušali izvedeti pri koordinatorju tržaške dražbe Nedirju Princivalu, saj je bil med tistimi Stadionovi-mi sodelavci, ki so petkov večer preživeli na telefonu s potencialnimi kupci. Njihovih imen nam seveda ni mogel razkriti, potrdil pa je, da sta tako Groharja kot Pilona kupila kupca iz Slovenije. In da v obeh primerih ni šlo za javno galerijo ali drugo kulturno institucijo. »Prebivalci imajo očitno več denarja kot država,« je pripomnil »in kljub mnogim načelnim izjavam, da bi morale biti omenjene slike del javnih zbirk, država ni imela interesa za nakup«. Veliko večino del so vsekakor kupili Slovenci, kar potrjuje ugotovitve tistih (na primer tržaškega podjetnika in zbiratelja Vanje Lokarja), da se za slovenske slikarje zanimajo skoraj izključno slovenski zbiratelji. »Zelo smo veseli, da so večino kupili Slo- Nedir Princival med petkovo tržaško dražbo v avkcijski hiši Stadion: najdragocenejši sliki so prodali po telefonu ... fotodamj@n venci, saj smo računali nanje. Nekaj slik pa je šlo tudi v roke italijanskih kupcev, to pa predvsem dela tržaških slikarjev, na primer Černigoja in Spacala. Kot zanimivost pa lahko povem, da bodo nekateri eksponati šli tudi v London.« Se torej za slovensko slikarstvo zanimajo celo na Otoku? »Se... ampak to je Slovenec iz Slovenije, ki živi v Londonu. Zanimivo, da kupec doslej ni bil med našimi strankami, kar pomeni, da je za dražbo izvedel samostojno, preko spleta. Po zaslugi interneta lahko danes ljudje res kupujejo po vsem svetu.« Celotna zbirka, predstavljena na pe- tkovi dražbi, je bila ocenjena na okoli 800.000 evrov. Princival ni želel razkriti, kakšen je bil končni izkupiček dražbe, dejal pa je, da je bil najbrž tudi nekoliko višji od omenjene vsote. In to kljub temu, da so prodali »le« okrog 80% razpoložljivih umetnin. »Kar je odličen rezultat. Pričakovali smo, da bomo prodali morda polovico del... zato že razmišljamo o novi dražbi, ki bi jo radi priredili čez leto dni. Prepričani smo namreč, da je petkova dražba predramila marsikoga, ki morda ni vedel, da ima doma dragoceno umetnino. Zakaj je ne bi poskusil prodati na naši prihodnji dražbi?« (pd) TOMIZZEV DUH Terorizem -edino orožje šibkih Piše Milan Rakovac Čaka nas vsesplošna vojna proti sovražniku vseh sovražnikov -mednarodnemu terorizmu. Toda, kaj je to in kje je ta mednarodni terorizem? Je to, kot nekoč Varšavski pakt, nevaren rival Zahoda in krščanske civilizacije? Vsekakor. A planetarni terorizem ni enovita organizacija: nimamo opravka z vojsko, teritorijem, temveč s kapilarno razpredenim svetovnim pojavom v krvotoku osiromašenega in zapuščenega Tretjega sveta, katerega sinovi, preseljeni v Prvi svet, ostajajo revni in prezrti. V času popolne norosti, ko so se klovni iz cirkusa preselili v parlamente, kabinete in redakcije, je edina odrešujoča tolažba najti prave besede. Natančna in lucidna sporočila nam pošilja veliki starec iz Izraela, dvaindevetdesetletni Uri Avnery (rojen 1923. kot Helmut Ostermann), pisatelj, mislec, vodja mirovniškega gibanja Gush Shalom. Njegovo knjigo Moj prijatelj sovražnik (My friend, the enemy) sem nekdaj bral tako strastno kot prakomunisti Marxov Kapital. Uri je tisti izjemno pogumni človek, ki je leta 1982 sredi obleganja Bejruta, odšel osebno k Jaserju Arafatu. Veliki starosta! Nekoč se je svet še oziral k modrim starcem. Na misel mi pride še en velikan 20. stoletja, Bertrand Russell (1872-1970), ki se je brez dlake na jeziku sam definiral kot liberalec, socialist in pacifist. Je to mogoče? Je. Za levo in desno politično kulturo praznega blebetanja je bil enako neprijeten kot Avnery danes. Russlla sem se spomnil zaradi lakoničnega vzdiha, v katerem je strnjena srčika problema človeštva: »Vsa težava sveta je v tem, da so bedaki in fanatiki vselej tako zaverovani vase, modri pa vedno polni dvomov.« Uri Avnery nedvomno je moder človek, toda tudi eden redkih, ki jih dvomi nikakor ne mučijo. V svojem pogumnem traktatu, rekel bi, manifestu, si drzne dregniti v osje gnezdo zahodne civilizacije. Tu je nekaj njegovih misli iz besedila, ki ga je objavilo ljubljansko Delo: »".Mednarodni terorizem" ne obstaja. Napovedati vojno "mednarodnemu terorizmu" je nesmiselno. Politiki, ki to storijo, so ali tepci ali ciniki, verjetno pa oboje hkrati. Terorizem je orožje, tako kakor top. Vsi bi se smejali nekomu, ki bi napovedal vojno "mednarodnemu topništvu". Top pripada vojski in služi interesom te vojske. Topovi na eni strani streljajo na topove na drugi. Terorizem je način delovanja in pogosto se zanj odločijo zatirani ljudje. Med drugim je to storilo francosko odporniško gibanje proti Nemcem med drugo svetovno vojno. Vsi bi se smejali nekomu, ki bi napovedal vojno "mednarodnemu odporu"... Terorizem dobesedno pomeni prestrašiti žrtve tako, da se nazadnje podredijo volji terorista. Terorizem je orožje. Na splošno je orožje šibkih. Tistih, ki nimajo atomskih bomb, takšnih, kakršni sta padli na Hirošimo in Nagasaki in sta s terorjem prisilili Japonsko, da se je predala. Ali pa letal, kakršna so uničila Dresden in (zaman) poskušala prestrašiti Nemce, da bi se predali. Večina skupin in držav, ki se odločijo za terorizem, ima različne cilje, ki pogosto nasprotujejo drug drugemu, zato res ne moremo trditi, da je "mednaroden". Vsaka teroristična kampanja je zgodba zase... Številni Izraelci so bili zelo zadovoljni po dogodkih v Parizu. "Tisti prekleti Evropejci zdaj končno vedo, kaj moramo nenehno prestajati!"... Najbolj absurdno je bilo dogajanje v Bruslju, ko je en sam terorist na begu za več dni ohromil ce- lotno prestolnico, ne da bi izstrelil en sam naboj. To je bil popoln uspeh terorizma v najbolj dobesednem pomenu: uporabljati strah kot orožje... Naslednji najboljši prijatelj terorista je politik... Zaradi panike ljudje hrepenijo po "močnem vodji". To je prvin-ski človeški nagon. François Hollande je popoln primer. Povprečen, toda zvit politik, ki je izkoristil priložnost, da je lahko nastopil kot vodja. "C'est la guerre!" je napovedal in spodbudil bes državljanov. To seveda ni nikakršna "guerre".« To ni tretja svetovna vojna. Samo teroristični napad skritega sovražnika ... Žalostno je bilo gledati vse svetovne voditelje, poveljnike močnih držav, ki tekajo naokoli kakor miši v labirintu, se srečujejo, javno nastopajo, izgovarjajo nesmiselne izjave in so popolnoma nemočni, ko se spoprijemajo s krizo. Težava je zaradi nekega nenavadnega dejstva precej bolj zapletena, kakor bi hotele verjeti preproste glave: sovražnik tokrat ni narod ali država, niti pravo ozemlje, ampak neopredeljen subjekt, ideja, stanje uma, gibanje, ki ima neki ozemeljski temelj ... Če bi bil veren, bi za-šepetal:»Bog ne daj.« Kako grozno je, ko ti nehvaležni temnopolti brezbožci z bombami pobijajo dobrotnike, ki smo jim dali dom in prijazno gostoljubje! Strašljivo. A strašljivih je tudi zadnjih 25 let, v katerih smo kristjani uničili nekaj držav od Afganistana, Iraka, Sirije, Libanona do Libije. Pobili milijone ljudi, desetine milijonov ljudi pa »odrešili« vsega: dela, zaslužka, miru, kulture, človečnosti. Preostalim milijonom ostane le še beg pred bedo in upor proti nam, civiliziranim demokratom. Neposrednim tvorcem njihovega terorizma. trst - Samo še danes razstava akvarelov Pravljični svet Vesne Benedetič Vesna Benedetič se spogleduje s svojimi junaki fotodamj@n TRST - Marsikdo meni, da so ilustracije izključno otroška zadeva, kdor pa se je že kdaj potopil v akvarele Vesne Benedetič, se bo najbrž strinjal, da se v njenem pravljičnem svet tudi (nekateri) odrasli počutimo doma. V studiu umetnika Maria Sillanija Djerrahiana je še danes na ogled izbor Vesninih akvarelov »za mačke in odrasle«. V Gorici rojena slikarka, ki se je po večletni tržaški izkušnji preselila v Škrbino na Krasu, se je namreč odločila za dvodnevni povratek v mestno središče, natančneje v Ulico Palestrina 1. Tu včeraj in danes razstavlja svoje akvarele, v prvi vrsti tiste, na katerih so upodobljene njej zelo ljube živali. Vesna Benedetič se zelo spretno spogleduje s svojimi junaki, izbor živalskih vrst pa nikakor ni naključen, saj se v njem zrcali slikarkina življenjska zgodba, prepletanje domačega in tujega sveta, Evrope in Afrike, ki zanjo pravzaprav ni tuja, saj si je družino ustvarila s Sene-galcem in se, kot pravi, zaljubila tudi v afriške savane in oceane. In tako na glavi domače muce najdemo afriškega ptička »ramatou«, rdečega vrabčka, ki Senegalcem prinaša srečo. Tu so še rjavi kosmati medvedi, simpatične žirafe, gosposki levi, zaljubljene žabe in prav tako zaljubljeni pari na obalah oceana, pogumne deklice, ki se ne bojijo nočnih sprehodov po gozdu ... najbrž tudi zato, ker nad njimi bdi prijazna luna. Živalim in pravljicam manj naklonjeni obiskovalci pa imajo na voljo afriške pejsaže v jutranji zarji, zatone na oceanu, kraške gmajne ... Prodajna razstava je odprta še danes med 10. in 21. uro; tu je mogoče ves dan poklepetati z umetnico, ob 18. uri pa je predviden tudi praznični aperitiv. koncertno društvo Degenerirana glasba v izvedbi kvarteta Lyskamm TRST - Kadar se etika združi z estetiko, postane koncertni dogodek nekaj, kar preseže občasni užitek, kajti ponudi nam možnost za globok razmislek: večer, ki ga je v gledališču Verdi Koncertno društvo organiziralo v sodelovanju s festivalom Viktor Ulmann, je vseboval dela dveh skladateljev, čigar glasbo je nacistična oblast najprej označila kot degenerirano in jo zato prepovedala, nato pa je komponista aretirala ter ju umorila v koncentracijskem taborišču. Tako Erwin Schulhoff, rojen v Pragi leta 1894, kot Pavel Haas, rojen v Brnu leta 1899, sta stopala v evropsko glasbo z originalnostjo ter izrazno močjo, ki je odlikovala največje mojstre njunega časa. Najprej smo poslušali Pet jazzovskih etud za klavir Erwi-na Schuloffa, v katerih je komponist pokazal svoj izostren čut za novitete, ki so v začetku 20. stoletja oplajale evropsko glasbo: Charleston, Blues, Chanson, Tango in Toccata na Shimmy Kitten on the Keys Zeza Confreya so okusni primeri kontaminacije, ki je takrat okužila tudi mojstre kot so Ravel, Bartok itd.. Pianist Ales-sandro Taverna je vtisnil vsaki etudi pravi značaj, njegovo muziciranje je bilo doživeto in prepričljivo, nato je nastopil tolkalec Simone Rubino s skladbo Iannisa Xenakisa; lahko bi upravičeno trdili, da je izbira nekoliko ošibila doslednost programa, izvedba pa je bila na tako visoki ravni, da nam je pregnala vse dvome. Ru-bino je na kakih desetih različnih tolkalih poustvaril bogate ritmične kombinacije s pravo rokohitrsko spretnostjo, res občudovanja vreden nastop, ki je obenem osvetlil ustvarjalno fantazijo grškega mojstra. Sledil je godalni kvartet Pavla Haasa št. 2 op. 7 z naslovom Z opičjih gora (gre za pogorje na Moravskem), ki smo ga poslušali v izvedbi odličnega kvarteta Lyskamm: violinistki Cecilia Ziano in Clara Franziska Schötensack, violistka Fran-cesca Piccioni in čelist Giorgio Casati so se združili pred sedmimi leti na milanskem konservatoriju, odtlej pa prehodili že zelo uspešno pot. Treba bo še nekoliko izpiliti intonacijo, pristop do interpretacije pa je pokazal že veliko zrelost, pa tudi poustvarjalni užitek, ki ga prva violina uspešno posreduje svojim kolegom. Prekrasne Haasove zamisli, ki deloma spominjajo na Janačka (pri katerem je Haas študiral), nato pa na Bartoka, pa ne s posnemovalnim namenom, kajti Haas je svoje zamisli razvil z markantnimi, izvirnimi potezami, ki kljub drznosti ohranjajo globoko ekspresivnost, so venomer spreminjale značaj glasbe, ki je v posameznih stavkih čarala krajinske slike. Naravnost genialno je zazvenela zamisel, ki je v zadnjem stavku kvartetu dodala tolkala ad libitum, skratka, pravi biser, ki je lepo sklenil prvi del programa, žal pa tudi izčrpal vodilno nit, kajti drugi del koncerta je bil posvečen Kvintetu v Es-Duru op. 44 Roberta Schumanna. To je skladba, ki jo vedno z užitkom poslušamo, še posebej, če so interpreti polni poustvarjalnega žara in medsebojno povezani z enovito interpretativno vizijo. Alessandro Taverna je bil pri klavirju zanesljiva in muzikalno privlačna os, okrog katere so godalci spletli gosto mrežo, bogato na dinamičnih in agogičnih odtenkih. Člani Koncertnega društva, ki niso najbolj dovzetni za sodobnejšo glasbo, so pokazali skoraj presenetljivo navdušenje in z dolgimi aplavzi nagradili odlične mlade glasbenike. Katja Kralj / KULTURA Nedelja, 6. decembra 2015 13 dokumentarec - V Turinu slavil Vladimir Tomic Ko so se sanje Sarajevčanov razblinile na danski ladji ... Tisoč beguncev. Predvsem mam z otroki, a tudi moških in žensk srednjih let in nekaterih mladeničev; tisoč oseb, ki se na lepem znajde daleč od doma, kjer jih začasno nastanijo, da bi jih tako rešili pred vojno. Flotel Europa, ki je na Torino Film Festivalu pravkar prejel nagrado za najboljši dokumentarec, ne pripoveduje o vojnih beguncih iz Libije, Sirije ali Malija, temveč o ljudeh, ki so v juliju leta 1992 zapustili Sarajevo in se znašli na danskih tleh. Nastanili so jih na veliki ladji, zasidrani v kopenhagen-skem kanalu: več deset metrov visoka, bela velikanka je tako postala njihov novi dom. Režiser filma je Vladimir Tomič, ki se je kot dvanajstletni deček znašel z mamo in starejšim bratom Goranom na severu Evrope. Kot sam pripoveduje na začetku filma, »smo tudi tistega julija pripravljali kovčke za počitnice, pa čeprav mi je brat razlagal, da tokrat ne bomo šli v Dalmacijo, ampak na sever«. Družinica, ki je za sabo v bivši Jugoslaviji zapustila očeta, dedka, babici in strica, si je v družbi drugih beguncev skušala urediti čim bolj čedno življenje v prepričanju, da se bodo v kratkem spet vrnili domov. V to so bili celo tako prepričani, da otrok, ki so živeli na ladji v Kopenhagnu, na začetku niso pošiljali v danske šole, temveč so poskrbeli za pouk v srbohrvaškem jeziku. Učile so jih nekatere mame, ki so že v Sarajevu bile profesorice. Zgodovina je seveda šla drugače in film, ki je nastal kot diplomsko delo na filmski fakulteti v Ko-penhagnu danes triintridesetletnega režiserja, vse to zelo doživeto opisuje. Dokumentarec ob uporabi številnih originalnih posnetkov, ki so nastali na ladji med letoma 1992 in 1994, pripoveduje o ma- lem mikrokozmosu sredi severnih voda. Režiser je namreč rešil pozabe nekatera »video pisma«, kot jih je imenovala njegova mama, s katerimi so s pomočjo VHS kaset in video kamere seznanjali sorodnike o svojem vsakdanu. V dokumentarnem delu tako skupina ljudi, ki se je znašla na ogromni ladji, najprej živi v »bratstvu in jedinstvu«, a kot napetost postopno raste v njihovi bivši domovini, se sovraštvo kaže tudi na ladji v Kopenhagnu. Nekateri fantje, v katerih je Vladimir videl vzornike, so daleč od doma postali narkomani in nekaj jih je tudi umrlo. Starejši moški so, kot pripoveduje režiser, »dneve in noči buljili v televizijo, ki je neprestano poročala o tem, kar se je dogajalo v bivši Jugoslaviji, z upanjem, da bi na ekranu videli katerega od sorodnikov in znancev«. Flotel Europa je tako metafora tega, kar se je dogajalo na Balkanu in se je nato odsevalo znotraj orjaškega plovila. Na ladji so si sprva vsi pomagali in živeli z velikim upanjem v prihodnost; a tistim sanjam žal v določenem trenutku niso mogli več verjeti. (Iga) tržaški niz raz/seljeni - Obračun koordinatorke Mirno rušijo zidove TRST - Z gledališko predstavo Kebab se je v prejšnjih dneh zaključil niz prireditev na tematiko izseljevanja in priseljevanja, ki nosi naslov Raz/seljeni. Zadnji od sklopa dogodkov, ki so ga letos šestnajstič priredili istoimensko društvo in številni partnerji, med temi tudi Slovensko stalno gledališče, je bila namreč gostujoča predstava gledališke ustanove Aria Teatro iz kraja Per-gine Valsugana pri Trentu. Besedilo za predstavo Kebab, ki jo je reži-ral Riccardo Bellandi, je napisala mlada in uspešna romunska dramatičarka Gianina Carbunariu. Gre za zgodbo treh mladih Romunov, ki se preselijo na Irsko tako rekoč s trebuhom za kruhom in z velikimi pričakovanji, v upanju na boljši jutri. Irska realnost je pa vse prej kot idilična in sanje se za mlada moška in žensko kmalu spremenijo v moro. Uprizoritev je potekala 25. novembra, to se pravi ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami, in je združila v poldrugi uri dramskega dogajanja tako tematiko mashilističnega nasilja kot tudi pripoved o izselitvi iz domače države. Izjemno besedilo so Chiara Benedetti, An-dreapietro Anselmi in Daniele Ronco uprizorili pogumno in prepričljivo, kar potrjuje, da so marsikatere lokalne produkcije manjših zavodov v Italiji veliko bolj inovativne od institucionalnih gledaliških hiš. Ob zaključku dogodka je koordinatorka niza S/paesati - Raz/seljeni Sabrina Morena za Primorski dnevnik izjavila, da je obračun letošnjega niza uspešen. »Izpostavila bi koprodukcijo s slovenskim stalnim gledališčem Kako postati Slovenci v 50 minutah in ravno gostovanje predstave Kebab, ki prihaja iz dolin, kjer so manjšinski jeziki (variante ladinščine) in stiki različnih ljudi »na meji« še kako živi,« je izjavila Morena. »Letos se je razvilo tudi sodelovanje z državnim zavodom za gluhe in naglušne s projekcijo filma Družina Belier, kar bo upam sprožilo nova sodelovanja.« Tržaška re- Sabrina Morena fotodamj@n žiserka je omenila tudi predstavitev knjige Piere Principe Zattera di nessuno (Nikogaršnji splav), ki obravnava plesno terapijo za telesno hendikepira-ne osebe, iz katere se je rodila zamisel o tečaju za usposabljanje vaditeljev te tipologije plesa. Savrina Morena je tudi poudarila, da »je dragoceno še zlasti sodelovanje s šolami. Z dogodki, ki jih prirejamo, se želimo dotakniti src ljudi in s tem dotikom zrušiti stereotipe, ki nas obkrožajo.« O odzivu občinstva meni, »da vzbujajo obravnavane tematike veliko zanimanja, pa čeprav ne odpiramo ravno lahkih vprašanj«. Na mogoče banalno, ampak v tem obdobju potrebno vprašanje o aktualnosti obravnavanih tem, je Sabrina Morena odgovorila, da »je bil niz Raz/seljeni - S/paesati, ko je pred šestnajstimi leti nastal, v primerjavi z današnjim časom veliko manj aktualen«. Meje, stereotipi ter miselne in fizične pregrade obstajajo in ostajajo: naj jih ti dogodki rušijo vztrajno in brez nasilja. (mlis) Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno. informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Primorski r dnevnik 14 Nedelja, 6. decembra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Novo pokrajinsko vodstvo Poleg številnih taborov smo letos tržaški skavti izbrali tudi novo pokrajinsko vodstvo, ki bo v triletnem mandatu speljalo svoj program. Na pokrajinskem občnem zboru so bili v torek, 25. avgusta izvoljeni člani novega pokrajinskega vodstva. Dotedanja načelnika Edwin Bukavec (Prisrčno brundajoči volk) in Elena Bogatec (Športna lisica) sta pozdravila prisotne in imela krajši poseg o opravljenem delu, poročilom poletnih taborov pa so sledile volitve. Za nova načelnika sta bila izvoljena Matia Pre-molin (Neskončno govoreči jelen) in Nada Petaros (Ljubkovalna koala), za tajnico Mojca Briščik (Ponosna lisica), za gospodarja Jan Zobec (Bistri orel), za blagajničarko je bila potrjena Sara Semec, kot duhovni asistent pa je bil potrjen Tone Bedenčič. Poleg teh imata mesto v pokrajinskem vodstvu stego-vodje Kraškega stega in stega Trst, Edwin Bukavec in Luka Kocijančič. Za troletje 2015-2018 si je novo pokrajinsko vodstvo postavilo številne cilje, kot je na primer preureditev sedežev in skladišča, spodbuditi sodelovanje starejših neaktivnih članov, večji poudarek na čut do narave, domovine in vere ter nuditi voditeljem dodatna sredstva za izvajanje, preverjanje in primerjanje vzgojnega posega. Pokrajinsko vodstvo bo spremembe uvajalo postopoma s pomočjo in sodelovanjem vseh tržaških voditeljev. Tabor volčičev in volkuljic krdela Rdeče rože stega Trst "Gor!" (26. julij - 1. avgust) Nedelja 26. julija, prvi dan tabora volčičev krdela Rdeče rože stega Trst: poletna vročina postaja le spomin, ko se avtobus pelje iz Žiri proti lovski koči LD Gorenja vas. Oblačno in hladno vreme pa je v skladu s temo letošnjega tabora, ki je slonela na risanki "Up!', v kateri mali skavt Russel pomaga ostarelemu Karlu Friedricksenu. Po prvem dnevu, ko so volčiči postavili zgradbe in pripravili taborni prostor, so se začele dogodivščine, in sicer ko je Russel (Sara Kos) potrkal na vrata Karla, da bi mu pač pomagal pri hišnih opravilih. Karl (Luka Kocjančič) je bil prodajalec balonov, ki je ostal sam po ženini smrti; njegove sanje so, da bi zletel s hišo do Nebeških slapov (kraj, kamor si je vedno želel z ženo). Da bi se ta želja uresničila, pa rabi pomoč volčičev pod vod- stvom Russla, ki so v teku tabora preko iger in raznih preizkušenj napihnili dovolj balončkov, da so lahko odleteli proti Nebeškim slapovom. Na poti pa jih je čakalo veliko nevarnosti, s pomočjo psa Duga (Karmen Biancuzzi) in Klju-nolinota (Petra Debelis) pa je volčičem uspelo, da so opravili vse naloge. Škoda, da je bilo vreme v prvi polovici tabora deževno in megleno, kar pa ni preprečilo, da so se volčiči podali na izlet na krožno pot skozi Zalo, kjer jih je čakal ogromen medved iz maha. Obiskali so tudi seveda okoliške kmetije in spoznavali kmečka opravila, kar je volčiče zelo pritegnilo. V drugi polovici tabora se je vreme izboljšalo in postalo je spet topleje, kar je bilo ravno prav za zaključno veliko igro: volčiči so rešili ugrabljenega Kljunolinota, premagali hudobne pse in prispeli končno do Nebeških slapov. Zadnji dan, v soboto 1. avgusta, je bilo na vrsti prijetno druženje s starši pri koči, maša, ki jo je daroval g. Klemen Zalar in še zaključni taborni ogenj. Refleksivni gams Tabor volčičev in volkuljic krdela Črnih tačk Kraškega stega Sherwood 2015 (7. - 12. avgust 2015) Bilo je nekega sončnega jutra, ko smo se volčiči Krdela črnih tačk, stari volkovi in pomočniki zbrali na Opčinah. Vkrcali smo se na avtobus in veseli odpotovali proti Idr-skem pri Kobaridu. Kmalu smo srečali Cantagalla in Little Johna. Rekla sta nam, da poznata našega Bag-heero, le da ga oni imenujejo Robin Hood. Pospremila sta nas v Nottingham. Sredi mesta je stal jambor, na katerem je visela slika kralja Riharda Levjesrčnega, krasile pa so jo rde-če-modre zastavice. Naslednjega dne smo izvedeli, da je moral naš kralj v vojsko, zavladal pa nam je princ Ivan Brez zemlje. Kralju Rihardu smo obljubili zvestobo, da se bomo zanj borili vse do konca. Obiskal nas je duhovni vodja Fra Tak, s katerim smo razmišljali o sherwoodskih vrednotah in imeli sveto mašo. Zvečer nam je Lady Marion povedala, da so ujeli Robina, medtem ko je sledil šerifom. Kljub temu smo se odločili, da se ne bomo predali in da bomo v vsakem primeru pripeljali Robina domov. Da bi rešili sirarno kmeta Milana, smo se podali v vas Kamensburg na celodnevni izlet, kjer smo prvič premagali šerife. Pričakovali smo si, da nas bodo spet napadli, in zato smo imeli športni dan. Urili smo se v poligonu, hoji po deskah, lokostrelstvu in skavtbo-lu, popoldne pa smo imeli veliko igro, v kateri smo tekmovali v petelinjem boju in približevanju. In tako je nastopil zadnji dan. Izvedeli smo, da je Robin zbežal iz zapora, mi pa smo imeli še zadnjo nalogo: dokončno premagati šerife. Najti smo morali čimveč tiralic, saj so nas te pripeljale do zaklada. Ko smo se z zakladom vrnili v tabor, smo tam zagledali Robina. Vsi smo bili presrečni, da smo ga našli. Povedal nam je, da mu je uspelo zbežati iz zapora in nas je pravočasno dohitel. Še zadnjič smo spustili zastavo, zapeli pesem slovesa in se ganjeni poslovili od nepozabnega tabora. Pravi zaklad namreč ni bil tisti, ki smo ga našli v skrinji: pravi zaklad je spomin na letošnji tabor, vsa nova prijateljstva, nepozabna doživetja, saj bo te vsak izmed nas za vedno hranil v srcu. Zanesljiva panda Tabor klana "X" Kraškega stega (Od)govorno na pot (6. - 11. julij 2015) Kraški klan in noviciat, deset fantov in deklet, sta se odpravila na potovalni tabor od 6. do 11. julija. V prvih štirih dneh so prehodili pot od Postojne do Ljubljane, zadnja dva dneva pa so opravili služenje v Sostrem. Vsak dan je bil posvečen eni izmed odgovornosti, s katerimi se človek vsakodnevno sooča in jih sprejema. Prvi dan so se soočili z oblikami odgovornega državljanstva, h katerim vzgaja skavtizem in razmišljali med »skavtsko« oziroma »neskavtsko« vzgojo. Sledila je odgovornost do družine, narave, partnerja, vere in sebe. Za duhovnost so klanovci vsak dan prebrali kratek življenjepis godujočih svetnikov, med katerimi je bilo veliko mu-čencev. Skavti so se s težkimi nahrbtniki na pot podali z Opčin zgodaj zjutraj in se z vlakom odpeljali proti Postojni, nakar so krenili čez Javornik, skozi Rakov Škocjan do Rakeka. Drugi dan so se povzpeli na Slivnico in nato prespali v Begunjah pri Cerknici. Tretji dan so se podali skozi sotesko Pekel, v kateri voda ustvarja šest slapov, pot pa so otežkočili hlodi dreves, ki so podlegla lanskemu žledu. Noč so skavti prebili v župnišču v Rakitni, od koder so naslednji dan štarta-li, da bi osvojili vrh Krim. S Krima so se spustili v dolino in dospeli na Ig. Obroke so si kuhali sami, razdeljeni v potovalne skupnosti, na manjših gorilnikih. V Ljubljani so se z avtobusom peljali v Sostro, kjer so pomagali na oratoriju: 120 osnovnošolcev so spremljali na katehezah in delavnicah ter predstavili skavte, Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo in nasploh Slovence v Italiji. Dobrosrčna panda / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 15 r Tabor Wen Pwčn klana stega Trst Pot v Emavs (9. - 17. julij 2015) Wčn Pwčn klan smo se letos odločili, da gremo poleti za spremembo na romanje v Santiago de Compostela. Med letom smo nekaj nedelj šli v nekatere župnije, kjer smo zbirali prostovoljne prispevke za tabor, v zameno pa smo ljudem dali kavo, čaj in kaj za pod zob. Potovanje smo začeli 09.07. Prvi dan smo prepotovali iz Trsta do Ferrola, kjer se romarska pot začne. Tretji dan smo prišli do mesteca Betanzos. Tam so imeli srednjeveški praznik, zato smo se odločili, da se ustavimo, si malo odpo-čijemo in tam prespimo. V šestih dneh smo prehodili 122 km in v Santiago smo prišli 14.07, kjer smo se okoli 12 ure zbrali pri sveti maši. Prijetno doživetje je bilo, da smo se zbrali z romarji iz drugih držav in različnih narod- nosti. Precej jasno je bilo, kdo je v romarsko središče prišel peš, kdo pa je bil tam le za turistične namene. Srečo smo imeli, da smo prisostvovali značilnosti mesta, in sicer spustu ogromne kadilnice, ki jo vleče šest odraslih moških. Odločili smo se, da bomo tam prenočili dvakrat, tako smo imeli cel naslednji dan čas za ogled tega krasnega mesta. Dan kasneje smo se odpravili proti zahodu. Šli smo v Finisterre, ki velja za zadnjo etapo romarske poti. Tam smo se kopali v ledenem Atlantskem oceanu in prespali pod milim nebom. Tako se je tabor zaključil in 17.07. smo se počasi odpravili proti mestu A Coruna, kjer smo imeli let v Barcelono in dan kasneje še domov. Iskreno se zahvaljujemo župnijam in tistim, ki so nam pomagali omogočiti to krasno, verjetno neponovljivo izkušnjo. Električna vidra -J ■za Tabor izvidnikov in vodnic tržaške pokrajine "Ankatatanka tabor" (22. julij - 2. avgust 2015) Ob pomanjkanju hrane so se poglavarji indijanskih plemen Apačev in Assiniboinov, vodniki in podvodniki Kraškega stega in stega Trst, 22. 7. podali na iskanje novega tabornega prostora. V objemu gora v Čezsoči pri Bovcu so našli primeren kraj in se ob postavljanju tabora poglobili v pomen vloge vodnika. Ko so postavili še pravi "teepee', so jih dohiteli člani 'plemen'. Skupaj so zgradili manjkajoče zgradbe in se podali odkrivat okolico z obiskom maše v Bovcu in izletom na planino Bale. V bližini ni bilo dovolj bizonov, da bi nahranili 60 članski tabor izvidnikov in vodnic (11-16 let), zato so najbolj hrabri indijanci, v parih ali majhnih skupinah, šli na hike in raid, dvodnevno pot, na kateri so razmišljali o svoji skavtski poti, o narodnosti in jeziku. Vrnili so se z dobrimi novicami, zato so se sprostili ob športnem dnevu, ko so se pomerili v igrah indianball ter indijanček. Sožitje je skalil pohlep po zlatu, zato so starešine preizkusile plemeni na celodnevnem orienteeringu. Med nočno igro, ko sta si plemeni kradli živež in kose zemljevida skrivališča zlata, so indijance napadli belci in ugrabili poglavarje. Indijanci so zakopali bojno sekiro, skupaj rešili prijatelje in se 2. 8. složno vrnili na vzhod. Starešina Hatatitla-Energični galeb 1 6 Nedelja, 6. decembra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu sovodnje - Karabinjerji v dveh tednih kaznovali enajst voznikov Poostren nadzor hitrosti, kjer vozniki radi »dirjajo« Karabinjer z merilnikom hitrosti v Prvomajski ulici Enajst kaznovanih voznikov v štirinajstih dneh. To je dosedanja »bera« goriških karabinjerjev, ki so zadnje čase poostrili nadzor hitrosti na cestah v sovodenjski občini. Kontrole z laserskim merilnikom so v minulih dveh tednih opravljali zlasti na pokrajinski cesti št. 8 oz. v Prvomajski ulici, ki jo zaradi njenih značilnosti - ulica je ravna GORICA-TERAMO Azilanti ali teroristi? V Gorici je odjeknila vest, da so pri Teramu karabinjerji prijeli skupino Afganistancev in Pakistancev, ki so osumljeni, da so ponarejali osebne dokumente z namenom pridobitve statusa azilanta. Z njih naj bi izhajalo, da prihajajo migranti iz krajev, kjer so izpostavljeni političnemu pregonu. Preiskovalci menijo, da so na takšen način priskrbeli mednarodno zaščito tujcem, ki so k nam prišli s terorističnimi naklepi. Izkazalo se je, da je 19 od 29 preiskanih migrantov pri sebi res imelo ponarejene dokumente. Del le-teh naj bi v Italijo vstopilo pri Gorici, kar sta desničarja Francesco Del Sordi (Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale) in Fabrizio Oreti (Per Gorizia) izkoristila, da sta napadla tiste, ki v Gorici skrbijo za dostojanstven sprejem prebežnikov. in dokaj široka - mnogi vozniki zamenjujejo za dirkalno progo. »Vzdolž te ceste imamo hiše, šolo, trgovino in športne objekte, zato je nedopustno in nevarno, da vozniki preveč pritiskajo na plin,« je povedal kapetan goriških karabinjerjev Lorenzo Pella in v isti sapi izpostavil, da namen poostrenega nadzora ni Županja Alenka Florenin: »Po odprtju nove ceste za obrtno cono bomo prepovedali tovorni promet skozi Gabrje in Rubije« kaznovanje voznikov, ampak upočasnitev vožnje avtomobilov, motorjev in tovornjakov. »Postavljamo se na lokacije, kjer nas vozniki zlahka opazijo. Pomembno je le to, da se povprečna hitrost vožnje zniža,« je poudaril Pella, po katerem kontrole opravljajo tudi drugod. Posebno pozornost posvečajo glavnim prometnicam, kot sta državna cesta št. 55 in deželna cesta št. 56, kar pa ne pomeni, da zanemarjajo pokrajinske in lokalne ceste. »Tako kot na pokrajinski cesti št. 8 nameravamo poostren nadzor izvajati tudi na pokrajinski cesti št. 13 med Ru-bijami in Gabrjami,« je napovedal kapetan. »Ti dve cesti sta iz prometnega vidika najbolj problematični. Nelagodje med občani ustvarja predvsem neprilagojena hitrost j K IL CI bi ril i -L'l1 II Efa-r Lo}» Bntvž kratek K V liiiun SREČANJA P(H> LIPAMI /a mej s ka zadrti/110 bančništvo O Lhi i.Kiij'.i i; pomenu ¿adruJJKtg^ baniniiJva, igegovi ^odm im in vlögi slo^TiAjmfcio iiupnori i FJK kisli ipregpronlä pciJüidiiik ^JiJminc fcanta' Pohcrjah Simidniu iti>i k,- m dntiü in pivd-^drv.k /;»dmirk: knilt tulili1 AdriJiHu Kut V^tnjr \ ;ll ii :k ;ir JuEii.in O-ljvtkk v tartafc, ic, dmmibm »iS^ ob ». ud Kulturni center loj le &r atu i - Gorica števerjan - Sedež civilne zaščite v šoli Imenovali izvajalca, januarja začetek del Števerjanska ekipa civilne zaščite bo prihodnje leto dobila sedež v šolskih prostorih. Občina je imenovala podjetje, ki mu bo zaupala gradbena dela. Med šestimi podjetji, ki jih je povabila na dražbo, je najboljšo ponudbo vložila firma Edilverde iz kraja Martignacco. Dela se bodo predvidoma začela januarja, trajala bodo šest mesecev. Prostovoljci bodo sedež dobili v stavbi osnovne šole Alojz Gradnik, ob kateri bodo zgradili manjšo garažo za vozilo in opremo, ki jo uporabljajo prostovoljci. Sklep o sobivanju med učenci in prostovoljci v istem poslopju je že lani sprejela vaška uprava, ki je za potrebe civilne zaščite sprva nameravala zgraditi nov objekt, zaradi pomanjkanja denarja pa se je naposled odločila drugače. Podjetje Edilverde je na izklicni ceni ponudilo 15,46-odstotni popust. Vključno z davkom na dodano vrednost bo uprava vložila v gradnjo 134.400 evrov; dežela je denar za števerjansko občino namenila že pred leti. Števerjanska ekipa civilne zaščite bo svoj sedež dobila v levem oz. zgornjem delu stavbe osnovne šole, ki ga bo občina ob- Šolska stavba v Števerjanu bumbaca novila, ta dela pa je že zaupala podjetju Egidio Braidot iz Moša. Poskrbeli bodo za zamenjavo žlebov, obnovo teras, sanacijo strehe in za druga vzdrževalna dela, nato pa bodo stavbo v celoti prepleskali. Del notranjih prostorov bo kot omenjeno na voljo za potrebe civilne zaščite. vožnje po Prvomajski ulici, od prihoda prosilcev za azil pa na problem prometne varnosti opozarjajo tudi v Gabrjah, saj se je povečalo število pešcev in kolesarjev,« pravi so-vodenjska županja Alenka Florenin, ki se je o tem nedavno pogovorila s Pello. »Odziv je bil takojšen. Ti dve cesti sicer do zdaj nista bili prizorišče prometnih nesreč, zato tudi ne moremo pričakovati, da bi pokrajina na njih izvajala kakšne posebne varnostne ukrepe, kontrole pa lahko pomagajo, da nesreč ne bo niti v prihodnje,« je pojasnila županja in napovedala, da bo k varnosti na cesti med Ga-brjami in Rupo pripomogla tudi sama občina s tem, da bo po odprtju nove ceste, ki Štra-dalto povezuje z obrtno cono, po njej prepovedala tovorni promet. Kaj pa vprašanje varnosti na državni cesti 55 in predvsem na križišču, ki Ulico Jakil v Rupi povezuje z glavno prometnico? »Vozniki še vedno preveč pritiskajo na plin, od postavitve svetlobnih oznak pa je na tem odseku vsaj manj prehitevanja,« pravi Floreninova, po katerem zahteva vprašanje državne ceste št. 55, ki jo upravlja družba Anas, širšo obravnavo, v katero bi bila vključena tudi občina Doberdob. »Spoznavno srečanje z novim odgovornim funkcionarjem družbe Anas sem imela septembra. Ob tej priložnosti sva že načela vprašanje avtobusne postaje pri Rupi, kjer bi bilo potrebno urediti odstavni pas, da bi avtobusi lahko lažje ustavljali,« je zaključila županja. gorica - Trgovina Bernardi zaprt, kdaj novi lastnik? Goriška trgovina Bernardi bumbaca Trgovino Bernardi v Tržaški ulici v Gorici so zaprli. Kot znano ima furlanska družba, ki je še pred nekaj leti veljala za pravega velikana na področju tekstila, že dve leti izrednega upravitelja. Po finančnem krahu družbe so se hudi časi začeli tudi za številne uslužbence, ki so bili zaposleni v 185 trgovinah Bernardi v Italiji in drugod. Nekaj trgovin je prevzela skupina Coin, v lasti propadle družbe pa ostaja še 24 trgovin s 190 uslužbenci v Emilii Romagni, Venetu in FJK, med katerimi je goriška. »Trgovina v Tržaški ulici je za javnost zaprta od petka. Uslužbenci opravljajo popis blaga,« je za Primorski dnevnik pojasnil sindikalist Fiscat-CISL Diego Marini, po katerem ima goriška trgovina štiri zaposlene. »Le-ti so že dalj časa v dopolnilni blagajni, ki bi se morala zaključiti 28. decembra. Še pred tem, 16. decembra, pa bo na vrsti dražba: naprodaj so vse trgovine verige Bernardi vključeno z goriško. Kaže, da se nekdo zanima za odkup, kar je nas navdaja z upanjem,« pravi Marini, po katerem so v pričakovanju na dražbo in morebitni prevzem trgovin zaprosili za podaljšanje dopolnilne blagajne do februarja. (Ale) gradež - Smrtna nesreča v naselju Pineta Usoden padec s strehe 60-letni Raffaele Iannarelli padel z višine desetih metrov in pri priči umrl - Popravljal je anteno Stanovanjska hiša v Ulici Alcione, s katere je moški padel bonaventura V občini Gradež se je včeraj dopoldne zgodila nesreča, v kateri je izgubil življenje 60-letni moški. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev, ki preiskujejo okoliščine tragičnega dogodka, je moški opravljal popravila na domači strehi, pri tem pa je zdrsnil in padel na dvorišče. Ko so reševalci prišli na prizorišče, zanj ni bilo več pomoči. Nesreča se je zgodila okrog poldneva v naselju Pineta. 60-letni Raffaele Iannarelli je splezal na streho trinadstropne stanovanjske hiše v Ulici Alcione, v kateri je stanoval. Nameraval naj bi popraviti anteno, v še nepojasnjenih okoliščinah pa je izgubil ravnotežje in padel z višine desetih metrov. Prihitela je rešilna služba 118, ponesrečencu pa zdravniki niso mogli pomagati. Okoliščine nesreče preiskujejo karabinjer-ji, ki so za pomoč zaprosili tudi gasilce. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 141 goriška - Občni zbor Sindikata slovenske šole Reforma razočarala, denarja primanjkuje V Selah na Krasu je v petek potekal občini zbor goriškega tajništva Sindikata slovenske šole (SSŠ). Na njem se je dve leti od zadnjega občnega zbora zbralo 45 članov: na dnevnem redu srečanja, ki je bilo tudi družabnega značaja, sta bila ob tajniškem in blagajniškem poročilu še obnovitev sestave goriškega odbora sindikata in izročitev priznanj upokojenim članom. V tajniškem poročilu se je Joško Prinčič zaustavil predvsem pri šolski reformi - t.i. »dobri šoli« - in parlamentarnem postopku, ki mu je sindikat v zadnjih dveh letih pobliže sledil. »Reforma, ki je sicer prinesla nekaj pozitivnega, kot je ureditev statusa prekernih učiteljev, je obenem napovedovala vrsto drugih ukrepov, ki pa so ostali pri dobrih namenih. Za slovensko šolo smo pričakovali veliko, kajti začetne obljube so bile obetavne, a se žal niso uresničile,« je začel Prinčič in se osredotočil na ministrski odlok za slovensko šolo, ki je »po oceni SSŠ v popolnem nasprotju z zahtevami slovenskih šolskih subjektov in hromi določila zaščitnega zakona, saj vsebinsko zanemarja in celo ponižuje vlogo slovenskega urada«. Edini pozitiven element odloka je po Prinčičevih besedah takojšnja nastanitev šolskega inšpektorja, med kritičnimi točkami pa je izpostavil 8. člen, ki obravnava določanje seznama osebja. »To je velik korak nazaj, saj prenaša odgovornost za odločitve o številu mest slovenskega organika z ministrske ravni na mizo deželnega šolskega ravnatelja, kar bo nedvomno ustvarilo nepotrebne napetosti med slovenskim in italijanskimi sindikati. To dokazuje že dejstvo, da Deželni šolski urad pri določitvi organika za okrepitev učne dejavnosti ni upošteval niti 9. člena odloka, ki obravnava seznam osebja, namenjenega avtonomiji,« je dejal Prin-čič, po katerem pa bi na tem področju lahko prišlo do pozitivnih premikov. Tajnik je ne nazadnje spomnil na problem slovenske izpostave pri goriškem šolskem skrbništvu: »Tu od začetka leta 2014 nimamo več svojih predstavnikov, če ne le nekaj ur ob ponedeljkih in še to ne redno. Po več kot letu dni še vedno čakamo na odločitev pristojnih organov.« Prinčič je omenil ostale dejavnosti, ki jih je SSŠ izpeljal v zadnjih letih, ob zaključku pa se je dotaknil še dveh perečih vprašanj. Najprej je opozoril na nerešen problem priznanja SSŠ; le-ta, pravi Prin-čič, bi moral nujno razpolagati z vsaj eno osebo, ki bi bila oproščena pouka in bi skrbela za vse organizacijske posle. »Mislim, da tako ne moremo več naprej. Zahteve so namreč vedno večje, našo funkcijo pa lahko opravičimo le s kvalitetnim delom,« je poudaril Prinčič in načel še problem finančnih sredstev: »Še do pred nekaj leti smo lahko krili večji del stroškov za dejavnosti s prispevkom Urada za Slovence po svetu. V nekaj letih je ta prispevek zdrknil od 4.500 evrov na letošnjih 500 evrov. Ostajajo nam sicer članarine, s katerimi krijemo le strošek za najemnino in telefon, ostalim projektom pa se moramo odpovedati.« Novi goriški odbor SSŠ sestavljajo Dario Bertinazzi, Flavija Bezeljak, Irena Ferlat, Dario Frandolič, Solange Degenhardt, Mirella Gergolet, Luana Drigo, Milan Jarc, Sonja Klanjšček, Bernarda Kofol, Maja Peterin, Matej Pintar, Mihaela Pirih, Joško Prinčič, Martin Srebernič in Marjan Vončina. Kot predstavnik slovenske šole v italijanskem Višjem šolskem svetu je avtomatično član odbora tudi Peter Černic. Kot omenjeno so v petek izročili priznanje tudi navzočim članicam sindikata, ki so se upokojile. Delo umetnika Ivana Žerjala so prejele Živa Gruden, Nadja Nanut, Mihaela Pirih, Maura Marini, Anica Gravner in Ljubica Butkovič. Upokojeni goriški šolniki, ki so se udeležili sindikalnega zborovanja gorica - Botanični vrt ob slovenskih šolah V svoji mestni oazi si želijo klopi in igrišča Včerajšnja sadilna akcija v Puccinijevi ulici gorica - Odbornice in organizatorji ZSKD na obisku Prišli so po razlage Ob Trgovskem domu, knjižnici Damir Fiegel in Kinoateljeju postanka še pred Gregorčičevim kipom in ploščo puntarjem Skupina dvajsetih mladih odbornic in organizatorjev ZSKD iz Trsta in Gorice je padla kot muha v močnik v vrvež Andrejevega sejma včeraj zjutraj v okviru obiska v Gorici, Čedadu in Špetru. Po ozemlju so se premikali, da bi ga spoznali, obiskali nekatere sedeže in prostore ter poslušali razlage s številnimi zemljepisnimi, zgodovinskimi, arhitektonskimi, kulturnimi in družbenimi podatki. Da bi zunaj vrveža lahko sploh kaj slišali in si zapomnili, so se v mestu »zatekli« v predavalnico Trgovskega doma, v knjižnico Damir Fiegel in v prostore Kinoateljeja na Travniku. Za Gregorčičev doprsni kip v Ljudskem vrtu in za ploščo, posvečeno tolminskim puntarjem na Travniku, je bil seveda najbolj razumljiv postanek na prostem. Za informatorja so si izbrali Martino Humar in Alda Rupla bumbaca Za informatorja o zgoraj navedenih vsebinah so si izbrali Martino Humar, ki dobro pokriva sedanjo stvarnost Trgovskega doma, knjižnice in Kinoateljeja, ter Alda Rupla za zgodovinske in družbene okvire naštetih postaj vključno z osnovnimi opisi o nastajanju in razvoju mesta od prve slovanske poselitve pobočij grajskega griča do nerodno načrtovane vzpenjače nad predorom. Pozornost mladih obiskovalcev je bila zelo osredotočena, saj ni bilo težko pritegniti njihovega zanimanja, ko pa je časa na razpolago bilo le za poldrugo uro, osnovnih, tudi anekdotično posredovanih opisov, pa je na splošno veliko, takšnih vezanih na slovensko narodno skupnost pa nič koliko: od gradnje reprezentančne stavbe na Korzu po Fabianijevi zamisli do njenih različnih poimenovanj, od sosedstva Gregorčičeva in Ascolijevega doprsnega kipa do knjižnične kocke, proslavljene pred leti v evropsko znanih revijah za arhitekturo, od eklektičnega mestnega gradbeništva do nikoli oskrunjene štirijezične table, posvečene enajstim vodjem kmečkega upora, od opozorila glede goriške stolne cerkve, ki ne stoji na Travniku, do upoštevanja »jezikovne budnosti« na vsakem koraku javnega in zasebnega življenja. foto a.v. Botanični vrt ob slovenskih višjih srednjih šolah v Puccinijevi ulici v Gorici je z včerajšnjem dnem bogatejši za 62 rastlin. Podaril jih je deželni gozdni rastlinjak, pripadajo pa 37 različnim vrstam, med katerimi jih je za šolski vrt 30 novih. Sredi včerajšnjega dneva je potekala že druga sadilna akcija v novem šolskem letu, med katero so rastline posadili dijaki vseh smeri licejskega pola Trubar-Gre-gorčič s pomočjo učnega in neučnega osebja. Botanični vrt je obiskala tudi podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki si ga je ogledala v spremstvu prof. Harjet Dornik, mentorice šolskih »vrtnarjev«. »V goriški pokrajini edino slovenske šole se lahko ponašajo s takšnim vrtom, ki je raz-sežen zelen kotiček v mestnem središču. Veliko je grmovnic in dreves, ki so jih dijaki in profesorji opremili s kartončki, na katerih je njihovo slovensko, italijansko in znanstveno ime. Gre za zelo prijetno mestno oazo, zato je pokrajina podprla prošnjo slovenskega višješolskega centra, ki želi v parku namestiti nekaj klopi in urediti manjše igrišče. Lokacija bi bila ustrezna tudi za učenje,« pravi Mara Černic. Poudarek zasluži, da v šolskem vrtu najdemo enega izmed treh plutovcev (Quercus suber), zasajenih v Gorici. Druga dva sta v parku dvorca Coronini Cronberg in v parku uršulink. Včerajšnje rastline - gre za alpske oz. subalske vrste - so zasadili za poslopjem šol Vega-Zois, botanični park pa je urejen s tematskimi kotički, tako da se lahko med sprehodom po vrtu premikamo od kraške gmajne tja do sredozemskih rastlin in oljk. (av) gorica - Dijaki humanističnega liceja Skozi gledališče in film spoznavali drugačnost Dijaki slovenskega licejskega pola Simon Gregorčič iz Gorice so si sredi novembra ogledali dve predstavi v okviru festivala Gledališče drugačnosti. V predstavi Robot, ki jo je uprizorilo društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske s sedežem v Novi Gorici, je bil govor o današnji postmoderni družbi, ki je zaznamovana s stalnim tehnološkim napredkom. »S prototipom robota, ki je sposoben narediti vse, so igralci jasno izpostavili, da smo ljudje sužnji tehnologije, ki vpliva na vsa področja našega zasebnega in javnega življenja,« so ugotavljali dijaki tretjega in petega razreda humanističnega liceja. Predstavo Maschere ovvero il na- so pa je uprizoril ansambel Magnifico tea-trino errante iz Bologne. Nosilno vlogo je odigral Gabriele Tagliavini, ki je nekega dne »izgubil nos«, zato pa se je odločil, da se bo s prijatelji odpravil ga iskat. Na poti sreča veliko mask in literarnih osebnosti, nazadnje najde izgubljeni nos, a se ta noče vrniti na njegov obraz. »Glavno sporočilo predstave je, da lahko na različne načine dojamemo drugačnost, ki ni nujno nekaj negativnega. Zavedati se moramo, da si vsi nismo enaki, da smo enkratni. Dejstvo, da so bili igralci fizično in psihološko prizadeti, je dokaz, da se moramo sprejemati takšne, kakršni smo,« so še ugotavljali dijaki. Režiser Ivan Gergolet med dijaki liceja Simon Gregorčič V sklopu istega festivala so si v travniškem Kinemaxu ogledali tudi film Dancing with Maria avtorja Ivana Gergoleta. Protagonistka je argentinska plesalka Maria Fux, ki se ukvarja s plesno terapijo, v filmu pa nastopajo tudi osebe s psihičnimi in fizičnimi težavami. Dijake je nagovorilo predvsem spoznanje, da s pomočjo plesa kdorkoli lahko prosto izraža svoje duševno stanje. Projekciji je sledil pogovor z režiserjem. Prisotna je bila tudi njegova žena Martina Serban, ki nastopa v filmu in je ob zaključku predstavitve skupaj s svojo skupino prikazala primer plesne terapije. 1 8 Nedelja, 6. decembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Andrejev sejem Stojnice in vrtiljaki • ■ v • privlačni Stojnice v mestu do torka, vrtiljaki do 13. decembra bumbaca Množica obiskovalcev z obeh strani meje je včeraj preplavila goriško mestno središče. Vanj jo je seveda privabil priljubljeni Andrejev sejem, pa tudi lepo sončno vreme in prijetne temperature, ki so nedvomno pripomogli k uspešnemu začetku tradicionalne, a še vedno očarljive poulične prireditve. Med stojnicami z najrazličnejšim blagom in vrtiljaki je bilo živahno že dopoldne, po kosilu pa se je udeležba bistveno povečala. Še večjo gnečo gre verjetno pričakovati danes: okrog 250 stojnic bo mestno jedro zasedalo do torka, vrtiljaki in druge atrakcije pa bodo v mestu ostali vse do 13. decembra. Ob samem sejmu so včeraj dober obisk zabeležile začasne restavracije in lokali, ki so jih odprli v Raštelu. Zanimanje je dalje vzbudil Expojev »goriški krožnik«, ki so ga ponujali pred županstvom ob uri kosila. Sir liptauer, zeliščna frtalja, polenta, goriška roža in gubanca so hitro pošli, med po-kušnjo pa so ljudje z zanimanjem sledili tudi razlagi člana italijanske kuharske akademije Roberta Zottarja, ki je z zgodovinskimi in drugimi zanimivostmi začinil kuharski spektakel Michele Fabbro. Z Andrejevim sejmom se je včeraj v Gorici začel niz prireditev Goriški decem- ber. Ob 18.30 je mesto zažarelo v lučkah, s katerimi je občinska uprava dala okrasiti ulice, trge in javne stavbe. Slovesen prižig bo-žično-novoletne jelke je občina priredila na Travniku, kjer so se ob županu Ettoreju Ro-moliju zbrali številni krajevni upravitelji, pre-fektinja Isabella Alberti in odhajajoča italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis, ki so ji na županstvu pred tem srebrni grb mesta. Na Travniku je zaigrala godba Brigade Pozzuolo, priložnostni nagovor je imel Romoli, ki se je spomnil pariških žrtev in opozoril na pomen ohranjanja krščanskih korenin. Pred županstvom še najbolj teknila zeliščna frtalja Prikaz priprave »goriške malice« je zadel v polno. V okviru sejma sv. Andreja so ga včeraj organizirali pred županstvom, kjer so degustacije nekaterih najbolj značilnih jedi iz krajevne tradicije privabile radovedne in lačne ljudi. Še najbolj je teknila zeliščna frtalja, ki jo je cvrla Michela Fabbro ter jo pospremila s polento in goriškim radičem. Postregli so še z vini in razlagami Roberta Zottarja. »Goriška kuhinja je edinstvena ravno zaradi kontaminacij in prepleta različnih kultur,« je dejala odbornica Arianna Bellan. gorica - Na šoli, v vrtcu in Kulturnem domu Miklavža pričakali z željami in pesmijo Miklavž med pevmskimi otroki (zgoraj) in v goriškem Kulturnem domu, kjer je otročiče in njihove odrasle spremljevalce pred njegovim prihodom pozabaval Sten Vilar (desno) foto vip, k.d. Sveti Miklavž že nekaj dni obiskuje goriške otroke. Na povabilo krajevne skupnosti se je najprej odpravil na osnovno šolo Josip Abram v Pevmi. Šolarji so mu lepo zapeli in zrecitirali pesmice, pokazali pa so tudi znanje v poštevankah in reševanju ugank. Bradati dobrotnik jih je obdaril, v zameno pa so mu otročiči obljubili, da bodo v novem letu še marljivejši. Miklavž je v Pevmi obiskal tudi vrtec Pikapolonica, nakar je nadaljeval svojo pot. V goriškem Kulturnem domu ga je pričakalo veliko število otrok, njihovih staršev pa tudi dedkov in babic. Že vrsto let Miklavža vabi v goste Kulturni dom, ki njegov obisk popestri s spremljevalnim programom. Tokrat so udeležencem postre- gli z glasbeno-animacijsko predstavo, ki jo je s petjem, plesom in pripovedmi uprizoril Sten Vilar. S petjem in ritmičnim ploskanjem so se v odrsko dogajanje z naslovom Veseli vrtiljak vključili vsi navzoči v veliki dvorani Kulturnega doma. Po koncu predstave so z glasnim klicanjem medse povabili Miklavža, ki se je, po oceni otrok, predolgo obotavljal pred vrati dvorane. V spremstvu parkeljna s šibami v pesti in angelčka je sveti možakar naposled le vstopil, pozdravil malčke in njihove starše ter se z njimi kar dolgo zadržal. Otrokom je razdelil darila in se z njimi fotografiral, poslovil pa se je z obljubo: »Če boste pridni in se boste v šoli marljivo učili, vas bom prihodnje leto ponovno obiskal.« (vip) GiRISKI IECEMIER 2Í15 Do ne Veliko silvestrovanje na prostem Do nedelje, 13. decembra Andrejev sejem mbra . decembra Razstava in degustacija vin Palača Simon Volker Von Ungerspach Raste! 78 Glasba, hrana in pijača, ognjemet na Travniku Vsak konec tedna Četrtek, 10. decembra L'anno che verra. Poklon Luciu Dalli Pot okusov Raste! Od 11. do 13. in od 18. do 20. Sladka Gorica Travnik Silent Way Glasbena predstava. 'o polnoči Tihi disko s slušalkami Rastel Koncert, nastopa RON Gledališče Verdi, Ul. Garibaldi Četrtek, 10. decembra ob 18. Čokolada v času 1 svetovne vojne Odprtje razstave pločevinastih škatel, reklamnih letakov in drugih predmetov Fundacija Carigo, ulica Carducci 2 Od 12. decembra do 10. januarja Drsalisce Oglas, izdelan z državnim prispevkom, dodeljenim na podlagi Zakona št. 38/2011. GORICA ravnik Boljši sejem v ulicah Mazzini in Garibaldi / Mamljive pokušnje v Ljudskem vrtu in na Korzu Verdi / Q www.facebook.com/DicembreGoriziano / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 19 gorica - Na razstavi poudarek na perspektivah svilogojstva Vračajo se »kavalirji« »Svilogojstvo ter z njim povezano sajenje in gojenje murve je predstavljalo za Gorico in njeno okolico pomembno dejavnost, ki je bistveno zaznamovala kulturno in gospodarsko življenje ljudi na Goriškem.« Na tej ugotovitvi raziskovalca krajevne zgodovine Duilia Contina sloni razstava Gorizia, capitale della seta (Gorica, prestolnica svile), ki so jo v petek odprli v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju. Contin je tudi njen avtor. Na preko dvajsetih panojih je prikazan razvoj svilogojstva na Goriškem: od sprejetja t.i. terezijanskega jus plantandi -spodbujal je sajenje murv - do popisov nasadov in študij o boleznih svilenih prelcev, ki so na začetku dvajsetega stoletja pripomogle k zatonu svilogojstva na avstro-ogr-skih tleh. Med eksponati je tudi bogato umetnostno-zgodovinsko gradivo, zlasti jedkanice in stare razglednice. Med udeleženci na odprtju je bil deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli. Izpostavil je zasluge zavoda ERSA in goriške pokrajine pri ovrednotenju dediščine svilogojstva ter povedal, »da bi v deželi FJK lahko razpolagali s 1000 hektarji murvinih nasadov, kar zadostuje za proizvodnjo 80 ton zelo kakovostne svile, bistveno kakovostnejše od kitajske«. Da nismo priča »zgolj romantičnemu in nostalgičnemu oživljanju svilo-gojstva«, so poudarili tudi podpredsednica pokrajine Mara Černic, občinski odbornik Guido Pettarin in deželni predsednik zavoda ERSA Paolo Stefanelli. Razstavo v prostorih palače Tasso si bo mogoče ogledati do konca aprila, priredili pa bodo tudi spremne dogodke. »V Gorici bomo gostili posvet o svilogojstvu, ki se ga bodo udeležili predstavniki Unesca. Prikazali bodo primerjalno študijo o razvoju svilo-gojstva na Goriškem in Kitajskem,« je v imenu goriške podružnice zavoda ERSA napovedala Paola Coccolo. DEDIŠČINA NEKDANJEGA GORIŠKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA Na razstavi je veliko še neobjavljenega gradiva. »Ostal sem presenečen nad obsegom in kakovostjo gradiva, s katerim razpolaga arhiv zavoda ERSA. V depojih najdemo preko dva tisoč knjižnih enot na temo agronomije, enologije, rastlinske patologije, farmacevtike in ne nazadnje svilogoj-stva - teh je več kot polovica. Veliko je tudi kartografskih dokumentov in rokopisov, ki segajo v drugo polovico osemnajstega stoletja. Gre za pomembno znanstveno-nara-voslovno zbirko, ki jo lahko primerjamo z Poleg knjig, podob in dokumentov so v grajskem naselju razstavljeni tudi primerki opreme, ki so jo uporabljali v svilogojstvu foto vas gorica - Knjiga Po Soči še Kras Po zgledu monografije LIsonzo, posvečene Soči, ki je šla dobro v prodajo, je pri goriški založbi LEG pravkar izšla knjiga Carso (Kras), ki sta jo oblikovala ista avtorja: pisec Andrea Bellavite in fotograf Massimo Crivellari. Tudi tokrat je Kras prikazan skozi naravne, zgodovinske, kulturne in antropološke značilnosti, hkrati je obravnavan kot celota ne glede na državno mejo. V uvodu je zapisano: »Knjiga je pričevanje ljubezni in jo navdihuje želja po spoznanjih. To je umetniška knjiga.« Avtorja sta svojo pot po Krasu začela na Tabru, šla sta mimo Tomaja, Komna, izliva Timave in Doberdoba vse do Glinščice. Krstno jo bodo predstavili v četrtek, 10. decembra, ob 18. uri v knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici; ob avtorjih bodo sodelovali slovenski pesnik Ciril Zlobec, tržiški novinar Roberto Covaz in recitator Pierluigi Pintar. zbirkami iz prestižnih florentinskih knjižnic,« je o vsebini arhiva s sedežem v Pozzuolu povedal Contin in spomnil, da zavod razpolaga tudi z gradivom Inštituta za raziskavo svi-loprejk, ki ga je avstrijsko namestništvo za Goriško-Gradiščansko ustanovilo leta 1869 v Gorici. ZA GORIŠKE KAVALIRJE STA VEDELA TUDI JAPONSKI MINISTER IN PASTEUR Ob vstopu v muzejski prostor obiskovalčevo pozornost pritegnejo japonske grafike, ki upodabljajo prizore iz svilogojskega delavnika: uprizorjeni so tudi številni detajli sušenja goseničnih kokonov. Inštitutu za raziskovanje sviloprejk jih je po vsej verjetnosti podaril visok uradnik z japonskega kmetijskega ministrstva Nagaatsu Sassaki, ki je leta 1873 obiskal Gorico. Svilogojstvo se je na Goriško razširilo iz Beneške republike že v sedemnajstem in osemnajstem stoletju. V drugi polovici devetnajstega stoletja je z rekordno podražitvijo svilenih tekstilnih izdelkov prišlo od pomembnega preobrata. »Evropa se je začela soočati z uvozom svile iz vzhodnoazijskih dežel. Kmalu sta svetovno proizvodnjo svile prevzeli Japonska in Kitajska, kar je povzročilo opuščanje nasadov tudi na Goriškem,« je pojasnil Contin. Vzorce goriških sviloprejk ali »kavalirjev«, kot je gosenico, ki potrebuje neprestano nego, poimenovalo goriško prebivalstvo, je med drugimi preučeval tudi francoski kemik Louis Pasteur. (vas) ronke - Spominski koncert Ljudje v Laškem tudi danes hvaležni Bernardki Radetič V cerkvi sv. Nedelje v Ronkah, kjer se enkrat mesečno zbira slovenska verska skupnost iz Laškega, je prejšnjo soboto potekal koncert v spomin na Bernardko Rade-tič Mucci, ustanoviteljico in nato prvo predsednico kulturnega, rekreacijskega in športnega društva Tržič. Na njeno pobudo je društvo tudi dobilo sedež v občinskih prostorih. Na začetku spominske prireditve je Lucia Germani, sedanja predsednica društva, izpostavila Bernardkine zasluge. V imenu pokrajinske uprave je pozdravil Fabio Delbel-lo in med drugim povedal, da se je z zaščitnim zakonom za Slovence okoristil tudi italijanski licej v Tržiču. Koncert so oblikovale sopran Enza Pe-corari, mezzosopran Mirjam Pahor in kitaristka Martina Gereon, ki so predstavile izbor pesmi Ljubke Šorli, Celsa Macorja in Silvia Dominija. Mirjam in Enza sta tudi prebrali nekaj grških, slovenskih in furlanskih narodnih pesmi v priredbi Marca Sofianopu-la. Ob koncu dobro obiskanega dogodka sta nastopajoče obdarila Lucia Germani ter predsednik društva Jadro in Bernardkin življenjski sopotnik Carlo Mucci. Večer je skle- Mirjam Pahor, ena izmed nastopajočih nil duhovnik Renzo Boscarol in poudaril, da je bil koncert molitev in hkrati dokaz prisotnosti slovenskega življa. Sledila je družabnost v bližnji gostilni. Večer sta priredili društvi Jadro in Tržič v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca. Ravno danes pa bo Ženski pevski zbor praznoval 35-letnico petja pri slovenski maši v Laškem. gabrje - Danes Miklavž bo prinesel nov župnijski dom V Gabrjah bodo danes praznovali Miklavževo nedeljo, saj je župnija posvečena svetemu Nikolaju škofu. Ob 10.30 bo praznično bogoslužje vodil nadškof Carlo Redaelli, ob 11.30 pa bo sledilo odprtje novega župnijskega doma. Tega so uredili v nekdanjem kmečkem poslopju, ki stoji pod zvonikom ob gabrski cerkvi; pobudo za njegovo obnovo je dal pokojni župnik Viljem Žerjal. V njem bosta dve sobi za srečanja, dalje higienski prostori, primerni tudi za invalide, in manjši zunanji prostor pod skalo. Dom bo v prvi vrsti namenjen mladini in otrokom. števerjan - V soboto proslava • v ■ • • V • Briški grič ima 70-letno zgodbo Briški grič praznuje 70. jubilej. Pomembno obletnico bodo pri števerjanskem kulturnem društvu proslavili v soboto, 12. decembra. Na odru se bodo zvrstili re-citatorji, ki bodo uprizorili prve društvene sestanke izpred sedemdesetih let, skozi fotografije pa bo občinstvo podoživelo prehojeno pot od ustanovitve društva do današnjih dni. Društveno zgodbo bo prebiral Aldo Rupel. »Odločili smo se, da 70-letnico prikažemo v obliki zgodbe: prvo Kroniko društvenega življenja je zapisal Aldo Rupel in ravno iz naše Kronike smo črpali idejo za kratke gledališke prizore, ki se bodo dogajali na odru,« pravi Daniela Štekar, ki je zasnovala sobotni program. Društveni zborček Mali briški slavčki in vokalna skupina Sraka bosta popestrili dogajanje. Prireditev bo na društvenem sedežu na Bukovju s pričetkom ob 20. uri. celovec-gorica-nova gorica - Včeraj 50 let partnerji Župan Gorice in podžupanja Nove Gorice na sprejemu pri celovški županji Ettore Romoli (z leve), Maria-Luise Mathiaschit in Ana Zavrtanik-Ugrin fritzpresse V rotovžu v Celovcu je včeraj potekala slovesnost ob 50-letnici sklenitve partnerstva med Celovcem, Gorico in Novo Gorico. Celovška županja Maria-Luise Mat-hiaschitz je ob jubileju v mestni hiši sprejela župana Gorice Ettoreja Romolija in pod-županjo Nove Gorice Ano Zavrtanik-Ugrin. Vrhunec proslavitve 50-letnice partnerstva med tremi mesti - s Celovcem sta namreč pobratena tako Gorica kot Nova Gorica - je bila trijezična maša v celovški stolnici. Župan Romoli je ob včerajšnji priložnosti dejal, da je sklenitev partnerstva leta 1965 dogodek, »ki sega sicer v preteklost, ima pa za nas še vedno velik pomen«. Ko so meje še stale, je bilo takšno partnerstvo pomembno politično dejanje, ki je okrepi- lo odnose med ljudmi v obmejnem prostoru treh držav. Takrat nastale vezi so obrodile pomembne sadove, je poudaril. Pod-županja Zavrtanik-Ugrinova je ocenila, da je to partnerstvo pomenilo tudi temelj za tesno povezavo z Gorico, da so številni projekti, ki so bili ob sklenitvi partnerske pogodbe med tremi mesti še želja, medtem postali realnost. Za celovško županjo pa je partnerstvo med tremi mesti lahko zgled za današnji čas in znamenje složnosti med narodi. Obletnica naj bo obenem priložnost za okrepitev prizadevanj za Evropo enotnosti in miru, ki naj presega gospodarske interese. »Naj partnerstvo med našimi mesti raste še naprej,« je zaključila županja MariaLuise Mathiaschitz. (il) 20 1 8 Nedelja, 6. decembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Mala Cecilijanka v torek v centru Bratuž Na vrsti zborovski podmladek Z bogatim sporedom ljudskih in umetnih pesmi bo nastopilo dvanajst otroških in mladinskih zborov - Na odru kar 250 mladih pevcev Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice prireja tudi letos, na dan Brezmadežne, pevsko revijo Mala Cecilijanka. V torek, 8. decembra, z začetkom ob 16. uri bo na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž prepevalo kar 250 mladih pevcev. Z bogatim sporedom ljudskih in umetnih pesmi bo nastopilo dvanajst otroških in mladinskih skupin. Med njimi dva zbora delujeta v šolskem okolju - to sta otroški pevski zbor osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana (vodi Lucija Lavrenčič Terpin) in otroški pevski zbor osnovne šole Josip Abram iz Pevme (Marta Ferletič). Trije zbori prihajajo iz sovodenjske občine, in sicer otroški pevski zbor Kulturnega društva Sovod- nje - Mali (Valentina Nanut), otroški pevski zbor Rupa-Peč (Zulejka Devetak) in otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela (Karen Ulian). Doberdob bo zastopal otroški pevski zbor Veseljaki (Lucija La-vrenčič Terpin). Poleg navedenih bodo zapeli še otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice (Damijana Čevdek Jug), otroški pevski zbor Štmaver (Nadia Kovic), cerkveni otroški pevski zbor Štandrež (Lucrezia Bogaro), otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana (Martina Hlede), otroški pevski zbor Plešivo (Alessandra Schettino) in mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice (David Bandelj). Občinstvo bo uvodoma nagovoril Dario Bertinazzi, zborovodja in predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov. Otroški pevski zbor z dirigentko na Mali Cecilijanki iz prejšnjih let arhiv [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. ~M Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti-Dobrova, prodaja vstopnic eno uro pred predstavo. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI 10. decembra ob 21. uri poklon italijanskemu kantavtorju Luciu Dalli, nastopil bo pevec Ron. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 8. decembra, ob 20.15 »Slovenska literatura od A do Z«, igra Lado Bizovičar; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 9. decembra nastopata Istvan Vardai (violončelo) in Zoltan Fejervari (klavir). 11. in 12. decembra »La cativissima epopea di Toni Sar-tana«, igra Natalino Balasso; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 9., 10. in 11. decembra ob 20. uri »Lepa Vida« (Ivan Cankar); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 »Il viaggio di Arlo«; 10.50 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 2: 16.15 »Il viaggio di Arlo«; 11.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Chia-matemi Francesco - Il papa della gen-te«. Dvorana 3: 15.15 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«; 10.45 -17.10 - 19.40 - 22.00 »Mon roi - Il mio re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -20.00 - 22.15 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 - 18.20 »Il viaggio di Arlo«; 20.00 »La felicita e un sistema complesso«; 22.10 »Il sa-pore del successo«. Dvorana 3: 15.45 »Il sapore del suc-cesso«;17.45 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del; 20.10 »Il viaggio di Arlo«; 22.00 »The visit« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 17.30 »La felicita e un sistema complesso«; 15.30 - 20.00 -22.10 »Regression«. Dvorana 5: 16.00 »Mr. Holmes - Il mi-stero del caso irrisolto«; 17.45 - 19.50 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.20 -20.00 - 22.00 »Belle & Sebastien - L'av-ventura continua«. Dvorana 2: 15.45 »Il viaggio di Arlo«; 17.40 »Mon roi - Il mio re«; 19.50 -22.10 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 3: 15.30 »Heart of the sea -Le origini di Moby Dick«; 17.45 -20.10 - 22.10 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.10 - 22.10 »Belle & Sebastien - L'av-ventura continua«. Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 20.00 -22.15 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Il professor Cenerentolo«. Dvorana 4: 14.50 - 16.30 - 18.20 »Il viaggio di Arlo«; 20.00 - 22.10 »Regression«. Dvorana 5: 15.45 - 17.45 - 19.50 -22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Dheepan - Una nuova vita«. Razstave V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati«; do 28. februarja 2016 ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo bodo potekali vodeni ogledi razstave ob 17. uri. Razstava bo odprta 8. decembra. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled dobrodelna prodajna razstava umetniških del »Umetniki za karitas 2015«. Izkupiček prodanih del bo šel v Sklad Bogdana Zorža za pomoč otrokom. »FRANCO DUGO - I COLORI DELL'ARIA« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV maggio 15/c v Gorici v petek, 11. decembra, ob 18. uri; predstavil jo bo Saša Quinzi. Na ogled bo do 9. januarja od torka do sobote 9.30-13.00, 16.00-19.00. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled likovna razstava slikarja Evarista Ciana; do 20. decembra od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. Informacije na tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava »Med tukaj in onkraj - Andrej Jemec«; do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481531445, info@centerbratuz.org. M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 7. decembra ob 20.15 koncert slovaškega komornega orkestra Cappella Istropolitana (Dušan Sodja, klarinet); informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 11. decembra ob 20.45 koncert Edith Piaf Quartet z naslovom »Edith mon amour«, nastopajo pevka Valentina Vanini, harmo-nikaš Lorenzo Munari, kitarist Enzo Crotti in kontrabasist Antonio Me-nozzi; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). »GO-GOSPEL 2015«: v sredo, 16. decembra, ob 20.30 bodo v Kulturnem domu v Gorici nastopile Bisserov sisters iz Bolgarije. Združenje InCanto prireja 17. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici božično prireditev »Wonderful Christmas«. Nastopile bodo skupine Cadmos, Pleia-di in Freevoices. Izkupiček večera bo namenjen dobrodelnemu združenju Il Focolare. V Kulturnem domu v Novi Gorici na Bevkovem trgu 4, bo v ponedeljek, 21. decembra ob 20.15 nastopil ameriški ansambel Anania Mar-key Montague & Fellowship; pred-prodaja vstopnic v Kulturnem domu, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it. S Izleti ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036. Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fototeka bodo zaprti do 28. februarja 2016. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici pa bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob ponedejkih in sredah 9.00-13.00 in 14.30-17.30, ob torkih 9.00-13.00. Katalog knjižnice je na spletnem naslovu www.biblioest.it/SebinaOpac/Opac. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, vsi uradi občine zaprti za javnost. Za prijave smrti v občini klicati na tel. 348-7795064. PORTRETI STAVB - SPOMINODA-JALSKA AKCIJA: v ponedeljek, 21. decembra, od 10. do 13. in od 15. do 19. ure na železniški postaji v Novi Gorici bodo zbirali spomine in fotografije novogoriških in goriških stavb. Fotografije bodo skenirali in takoj vrnili lastnikom. Z vsakim darovalcem fotografije bodo posneli tudi video spomin. Prireja Kinoatelje. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 19. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2016 ter se s prisotnimi pogovorila o pobudah in proslavah v naslednjem letu. SPREJEMNI CENTER GRADINA v Doberdobu obvešča obrtnike in prodajalce, da je še nekaj prostih mest za udeležbo na božični tržnici, ki bo potekala 8. decembra; informacije po tel. 333-4056800. ALCI obvešča, da bo v soboto, 12. decembra, od 15. do 18. ure novembrska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677. OBČINA SOVODNJE obvešča, da ob zapadlosti izplačila salda davkov IMU in TASI 2015, ki bo 16. decembra, bo skupni urad Collio Isonzo nudil pomoč plačevalcem v prostorih občine Sovodnje v ponedeljek, 7. decembra, od 11.30 do 13. ure. ZSKD obvešča, da bo v ponedeljek, 7. decembra, urad v Gorici zaprt. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja 12. decembra, vsakoletno druženje z včla-njevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega z mašo, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 9. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. -/ SKRD A. PAGLAVEC sklicuje redni občni zbor v sredo, 16. decembra 2015, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Podgori. Dnevni red: imenovanje predsednika občnega zbora, poročilo o društvenem delovanju v letih 2014-2015, stanje društvenega sedeža, volitve novega odbora, razno. 0 Prireditve AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, tradicionalno božičnico. Nastopili bodo otroci skupine Zumbe kids, društveni gojenci harmonike, gosta večera sta DVS Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom Aleksandre Pertot in MVS Anakrousis iz Gropa-de pod vodstvom Jarija Jarca. BOŽIČNE LUČI V PARKU CORONINI v Gorici bodo prižgali v petek, 11. decembra, ob 17.30. Nastopil bo otroški pevski zbor Emil Komel. V bivši konjušnici bodo na ogled jaslice, ki jih je izdelal kipar Giorgio Burgnich. KD BRIŠKI GRIČ vabi na 70. obletnico delovanja v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v dvorani na Bukovju v Šte-verjanu. Večer oblikujejo mali Briški slavčki, recitatorji Oder mladih, Aldo Rupel in Vokalna skupina Sraka. V HIŠI FILMA na Travniku v Gorici potekajo srečanja, delavnice, seminarji za učenje filmske umetnosti za višješolce, univerzitetne študente in učno osebje z naslovom »Filmski poklic«. V ponedeljek, 7. decembra, od 9. do 12. ure dokumentarni film »Pisanje, produkcija, distribucija« Ludovice Fales (DAMS Gorica) in Tomasa Sheridana (dokumentarist). V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri predavanje Leona Sakside z naslovom »Sredozemska kulinarika ter mediteranska dieta«; več na www.ng.sik.si. V GRADU KROMBERK bo v torek, 8. decembra, ob 20. uri predavanje Marka Štepca z naslovom »Izkušnja vojne v dnevnikih in spominih slovenskih vojakov avstro-ogrske armade«. V drugem delu večera bo Društvo Soška fronta 1915-1917 predstavilo 10. jubilejno številko revije »Na fronti«, ki prinaša pestre vsebine iz obdobja prve svetovne vojne. Revijo bo predstavil glavni urednik Simon Kovačič. Občinstvu bo podana tudi informacija o poteku priprav za postavitev spomenika feldmaršalu Sveto-zarju Boroevicu von Bojna v letu 2016. KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi v četrtek, 10. decembra, ob 10. uri na kavo s knjigo. Marijan Brecelj bo predstavil »Brazilsko-slovenski slovar - Dicionario Brasileiro-Esloveno«. DIJAŠKI DOM vabi na gledališko-ple-sno predstavo »Mačke iz visoke družbe« v petek, 11. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo učenci Dijaškega doma in ludo-teke Pikanogavička; vstop prost. Več na www.dijaskidom.it. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481883020, 347-1216398). Prispevki V spomin na očeta Julka Lakoviča daruje sin Fabrizio z ženo Marino 200 evrov za moški pevski zbor Jezero. V spomin na drago Paolo Mlač daruje Miro Buzin 50 evrov za športno društvo Sovodnje. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Irma Cremo-nese vd. Cosani s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja ob 10. uri, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.30, Fer-ruccio Fontana (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 145 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana V petek, 18. decembra, ob 20.30 / Ivan Cankar: »Lepa vida« / ponovitve: v soboto, 19., ob 20.30 in v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00. Klubski prostor Danes, 6. decembra, ob 16.00 / Lot Ve-kemans: »Ismena, njena sestra« / Ponovitve: v četrtek, 10., v petek, 11. ob 20.30 ter v soboto, 12. decembra, ob 19.00. Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 6. decembra, ob 16.00 / Juliette Towhide & Tim Firth: »Calendar girls«. V sredo, 16. decembra, ob 20.30 / Anton Čechov: »Ivanov« / Regia: Filippo Dini / Ponovitve: od četrtka, 17. do sobote, 19. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00. KRIZ Kulturni dom V četrtek, 10. decembra, ob 20.00 / Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan: »Kako postati slovenci v 50.minutah« BOLJUNEC Društvena dvorana V petek, 11. decembra, ob 20.00 / Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan: »Kako postati slovenci v 50.minutah«. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 11. decembra, ob 20.45 / Na- talino Balasso: »La Cativissima - Epo-pea di Toni Sartana« / Ponovitev: v soboto, 12. decembra, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 16. decembra, ob 20.45 / Flo- rian Zeller: »Un'ora di Tranquillita«. / Režija Massimo Ghini / Nastopajo: Massimo Ghini, Claudio Bigagli, Massimo Ciavarro, Alessandro Giuggioli, Gea Lionello, Galatea Ranzi in Luca Scapparone. / Ponovitve: v četrtek, 17. in v petek, 18. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V sredo, 9. decembra, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Lepa Vida«. / Ponovitev: v četrtek, 10. in v petek, 11. decembra, ob 20.00. V soboto, 12. decembra, ob 20.00 / Rainer Werner Fassbinder: »Grenke solze Petre von Kant«. V nedeljo, 13. decembra, ob 17.00 / Jera Ivanc: »Prevare«. V torek, 15. decembra, ob 17.00 / »No-voletna.net« - Gostuje Gledališče KU-KUC. KOPER Gledališče Koper V ponedeljek, 7. decembra, ob 20.00 / Adam Szymkowicz - Zala Sajko, Katja Pegan: »Živci«. V torek, 8. decembra, ob 20.00 / Ray Cooney - Edita Frančeškin: »Plešejo z denarjem«. V četrtek, 10. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. LJUBLJANA Cankarjev dom SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 7. decembra, ob 19.30 / Martin Crimp: »V republiki sreče«. / Ponovitve: v soboto, 5. v ponedeljek, 7. in torek, 8. decembra ov 19.30. V sredo, 9. decembra, ob 19.30 / Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 19.30. V petek, 11. decembra, ob 19.30 / Vinko Möderndorfer: »Evropa«. / Ponovitev: v soboto, 12. decembra, ob 19.30. V ponedeljek, 14. decembra, ob 19.30 / Rudi Šeligo: »Svatba« Mala drama V ponedeljek, 7. decembra, ob 20.00 / Vesna Hauschild: »Inventura«. V torek, 8. decembra, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Hotel Modra opica«. V sredo, 9. decembra, ob 17.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V četrtek, 10. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 11. decembra, ob 20.00 / Jo-sif Brodski: »Demokracija!«. / Ponovitev: v soboto, 12. in v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.00. MGL Veliki oder V torek, 8. decembra, ob 18.00 in ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. V sredo, 9. decembra, ob 20.30 / Komedija / Jera Ivanc: »Prevare«. / Ponovitev: v nedeljo, 13. decembra, ob 17.00. V petek, 11. decembra, ob 19.30 / Črna komedija / Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. V soboto, 12. decembra, ob 19.30 / Komedija / Colin Teevan: »Švejk«. Mala scena V petek, 11. decembra, ob 20.00 / Nejc Gazvoda: »Menjava straže«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V pojedeljek, 21. decembra, ob 21.00 / »Mario Biondi "Beyond Tour"«. Gledališče Verdi V petek, 18. decembra, ob 20.30 / opera / »L'elisir d'amore« / Dirigent: Ryuic-hiro Sonoda / Režija Fabio Sparvoli. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 9. decembra, ob 20.45 / koncert / Nastopata: Istvan Vardai - violončelo in Zoltan Fejervari - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V četrtek, 31. decembra, ob 18.00 / koncert / »Botschafter Der Wiener Musik« / Dirigent: Peter Guth / Alexandra Reinprecht - sopran / Nastopa: Strauss Festival Orchester Wien. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Kino Šiška V ponedeljek, 7. decembra, ob 20.00 / Nastopajo: Crippled Black Phoenix. V torek, 8. decembra, ob 20.00 / »Iz-štekanih 10 2015« / ljubljanski raper-ski duo MURAT & JOSE; izjemni glasbeni avtor in basist ROBERT JUKIČ s projektom "Ženske', na Izštekanih 10 bosta z njim nastopili nekdanja Tabu-jevka Nina Vodopivec in operna pevka Gordana Hleb; Primorska region's own gangsta raper SMAAL TOKK; angažirani rokerji s Celjskega BO!; pes-niško-glasbeni dvojec NATRILETNO KOLOBARJENJE S PRAHO, mariborski alternativci NINA BULATO-VIX, keltski folkpankerji HAPPY OL' McWEASEL, metalske legende NOC-TIFERIA, vedno samosvoje in neulovljive SAME BABE, čudoviti ženski rock duo ALL STRINGS DETACHED in temačni alter countryjaši MONOWI TWINS. Ter gostje MI2 in člani Simboličnega orkestra. SNG Opera in balet Danes, 6. decembra, ob 18.00 / opera / Georges Bizet: »Carmen« / Ponovitev: v torek, 8. decembra, ob 19.00. V četrtek, 10. decembra, ob 19.00 / opera / Giuseppe Verdi: »Rigoletto« / Ponovitev: v soboto, 12 decembra, ob 19.00. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevič: na ogled je razstava furlanskega fotografa Danila De Marca »Partizani neke druge Evrope«. Razstava bo na ogled do 8. decembra in sicer dopoldne od 10. do 13., popoldne pa od 16. do 19. ure (ob ponedeljkih bo, z izjemo 7. decembra, zaprta). Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. GORICA Galerija Kulturnega doma v Gorici / v okviru praznovanja 34-letnice Kulturnega doma v Gorici (1981 -2015). je na ogled razstava slikarja Evarista Ciana iz Rude (Videm - Italija). PEVMA Razstavni prostor: do konca decembra je na ogled samo po dogovoru razstava »Vojna je uničila vse... Pevma, Osla-vje, Štmaver, Solkan 1915-1918« _SLOVENIJA_ ŠTANJEL TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO LETOVIŠČE PRI RIMINIJU NASVETI, PODUKI KDOR USTVARJA ZAPREKE AM. IGRALKA FARROW KANADSKI PEVEC ADAMS NEKDANJI PREDSEDNIK ŠD POLET KOKOROVEC Četrti RIMSKI KRALJ DEL REKE Z NOGOMET. STADIONOM IGOR KOMEL ZEMELJSKO NADGLAVIŠČE VRSTA ELEKTRODE LETOVIŠČE V HRVAŠKI ISTRI HUNSKI KRALJ OZEK KONEC POLOTOKA PROVINCA V KANADI ANTON INGOLIČ LOPE, VEŽE, DVORANE TERME PRI PADOVI NARKOTIČNO SREDSTVO NEKDANJI ITALIJANSKI SENATOR STRAMPELLI ZDRAVNIK ZA NOSNE BOLEZ. ONASSISOV VZDEVEK PREBIVALEC NAJVEČJEGA POLOTOKA NA SVETU PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK / SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA SREBOTNIK PREBIVALCI ZDA ITAL. NAFTNI KONCERN KANON GLASBILA V OBLIKI CEVI ITALIJANSKI SPOLNIK SKLADBA ZA ZBOR IN ORKESTER KANARSKI OTOK TUR. LJUDSTVO V RUSIJI ITALIJANSKI RAPER ISSAA LETOVIŠČE PRI CHIETIJU V ABRUCIH SL. ATLETINJA BUKOVEC AM. IGRALEC PACINO KMETJE BREZ IMETJA V STARI GRČIJI POŽELENJE, STRAST ... DELLA FRANCESCA NAŠ TRENER JURKIČ BRIGITTE BARDOT ANTON AŠKERC ALOJZ REBULA VRSTA METULJA DOMINIK SMOLE OSTRA RESA NA KLASU MI, VI, .. AMERIŠKI IGRALEC LADD SEČNINA PRIPRAVA ZA UPODABLJANJE S ČRTAMI TOM DIXON VARIANTA SLOVENSKA HUMORISTKA PUTRIH SEVERNO-ATLANTSKI VOJAŠKI PAKT Švedski KNJIŽEVNIK HANSSON ZVEZDOGLED "VEČNO MESTO" PRISTANIŠČE V IZRAELU IVO DANEU LEPOSLOVNO DELO EDWARD (KRAJŠE) RIMSKA BOGINJA JEZE SUROVINA ZA BARVILA IN ZDRAVILA KDOR SE UKVARJA ZGLASO-SLOVJEM / SULTANOV RAZGLAS EDVARD GRIEG KRALJICA V ŠAHU SLOVARČEK - KARLE = ameriški fizik, nobelovec • NAZARENO = nekdanji italijanski politik Strampelli • ORTONA = letovišče pri Chietiju (23.000 prebivalec) • ROMAIN = mestece v Franciji • TETI = kmetje brez imetja v stari Grčiji 22 Nedelja, 6. decembra 2015_RADIO IN TV SPORED ZA DANES _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok. film: Doberdob, sledi Čezmej-na Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Film: Sister Act 2 - Piu svitata che mai (kom., '93, i. W. Goldberg) _RAI2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Frigo 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.15 Cronache ani-mali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 22.40 La domenica sportiva _RAI3_ 6.00 Fuori orario 7.10 Serija: Zorro 8.00 Film: Classe di ferro (kom.) 9.35 Nad.: Doc Martin 10.20 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 Il posto giu-sto 13.15 Correva l'anno 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo _RAI4_ 14.15 Film: Young Detective Dee - Il ris-veglio del drago marino (pust.) 16.3017.40 Delitti in paradiso 17.35 Novice 18.45 Atlantis 19.40 Teen Wolf 21.10 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.45 Film: Derailed - Punto d'impatto (akc.) _RAI5_ 14.10 La Terra vista dal cielo 15.05 India selvaggia 16.05 Gledališče: Sabato, domenica e lunedi 18.30 Novice 18.35 Petruška: Anni di galera 19.10 Lezione Chailly 19.50 Sinfonia per le citta 20.45 Le lezioni dei maestri 21.15 I due oceani del Sudafrica 22.10 Roma: la storia dell'arte 23.10 Giu-bileo, l'altro sguardo 23.45 Film: Nord (dram.) RAI MOVIE 14.50 Moviextra 15.25 Film: Priscilla, la regina del deserto (kom.) 17.15 1.00 Novice 17.20 Film: Lontano dal paradiso (dram., '02, i. J. Moore) 19.15 Film: Le avventure di Huck Finn (pust.) 21.15 Film: Rendition - Detenzione illegale (triler, '07, i. R. Witherspoon, M. Streep, J. Gyllenhaal) 23.30 Serija: Hell on Wheels RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Tutti i padri di Maria 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 Buone vibrazioni: Renzo Arbore 15.05 Serija: Padre Brown 16.50 Nad.: Compagni di scuola 17.45 Novice 17.55 Nad.: Tutta la musica del cuore 19.40 Nad.: Il maresciallo Rocca 21.20 Stasera tutto e possibile 0.00 Mister Premium _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Serija: Due per tre 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Agatha Christie - Assassi-nio alla specchio (krim.) 14.00 Donnav-ventura 15.00 Film: Captain Sinbad (pust.) 16.45 Film: L'oca selvaggio colpisce ancora (voj., '80, i. G. Peck) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Maurizio Costanzo Show _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Pianeta mare 11.00 Le sto-rie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 X-Style _ITALIA1_ 7.30 Risanke in otroške serije 8.45 Film: C'era una volta... Lupin (anim.) 10.35 Film: Ci pensa Beaver (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fra-tello 14.05 Nad.: The Musketeers 16.15 Film: Dolf e la crociata dei bambini (pust.) 19.00 Film: Il signore degli anelli - La com-pagnia dell'anello (fant., '02, i. E. Wood, O. Bloom) 21.25 Film: Batman Begins (fant., '05, r. C. Nolan, i. C. Bale) _IRS_ 12.55 Film: La guida indiana (vestern, '59) 14.50 Film: Criminal (krim.) 16.35 Film: Turista per caso (dram., '88, i. W. Hurt) 19.00 Film: Il sesto senso (triler, '99, i. B. Willis) 21.00 Film: Quei bravi ragazzi (tri-ler, '90, i. R. De Niro) 23.50 Film: Basic Instinct 2 (triler, '06, i. S. Stone) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.20 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.35 L'aria che tira - Il diario 10.45 Tagada 12.05 Gustibus 12.50 Chi guida meglio? 14.00 Kronika 14.20 Serija: La libreria del mistero 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie 21.10 Film: Torna "El Grinta" (vestern, '75) 23.15 Film: Django (vestern, '66) _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.30 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.10 Film: Il principe delle maree (dram.) 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 19.30, 23.00 Dnevnik 9.45 Apriti cielo 9.50 La parola del signore 10.15 23.15 Rotocalco Adnkronos 13.00 20.05 Qui studio a voi stadio 19.15 19.50 Dodici minuti con Cristina 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 13.00 Il re dello street food 14.0518.05 Pos-so dormire da voi? 16.10 Serija: Omicidi tra i fiordi 19.10 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Il cuoco vagabondo 21.10 Marco Paolini racconta 21.25 Marco Paolini - Il milione 23.05 Film: Transamerica (dram.) _CIELO_ 12.05 23.10 Ti aspetto fuori 13.05 Novice 13.10 20.15 Affari di famiglia 14.05 Film: In Hell (akc.) 15.50 Film: House Broken -Una casa sottosopra (kom., '09, i. D. DeVito) 17.35 Film: Il mistero dei teschi di cri-stallo (zf) 19.15 Affari al buio 21.10 Film: L'arte della guerra (akc., '00, i. W. Snipes) _DMAX_ 13.25 Storage Wars Canada 14.20 Affare fatto! 15.10 Orrori da gustare 16.05 La pro-va del diavolo 16.55 21.10 Affari a quattro ruote 17.50 Supercar: auto da sogno 18.40 Affari in valigia 19.30 Cacciatori di tesori 20.25 Banco dei pugni 22.05 Nudi e crudi SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.15 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Film: Ljubezen na tujem (kom., '48) 16.35 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 23. Dobrodelni Miklavžev koncert 22.40 Dok. odd.: Tu je bila Kuba - Svarilo kubanske raketne krize SLOVENIJA2 6.35 Duhovni utrip 6.50 City Folk - Obrazi mest 7.25 Zdravko Švikaršič - Zapisovalec in prireditelj koroških ljudskih pesmi 8.35 Posebna ponudba 9.20 11.45 Nan.: Peta hiša na levi 10.55 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m), prenos 12.45 Avtomobil- nost 13.25 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž), prenos 14.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m) 16.40 20.10 Plavanje: EP v kratkih bazenih, vključitev v prenos 17.40 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), I. vožnja, prenos 18.55 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (ž), prenos 20.00 Žrebanje Lota 20.40 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 21.50 Vse je mogoče 23.25 Vikend paket _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Potopisi 16.15 Jazz koncert: How Deep in the Ocean 17.00 Avtomobilizem 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Klepet z... 21.30 Dok.: Tremitsko otočje 22.15 Alpe Jadran 22.40 6. Mednarodni zborovski festival Koper 23.20 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije II.40 Film: Božiček, vrni me nazaj! (dram.) 13.50 Slavni načrtovalci porok 14.45 Film: Ukradeni izum (dram.) 16.35 Film: Blon-dinki z gimnazije (kom.) 18.15 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 21.45 Film: Loči me in zapelji (rom., '03, i. G. Clooney, C. Zeta-Jones) _KANAL A_ 7.0013.55 Serija: Naša mala klinika 7.50 Serija: Novo dekle 8.15 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.45 Serija: Veliki po-kovci 9.15 Magazin Lige Evropa 10.15 Magazin Lige prvakov 10.45 Tv prodaja 11.00 Top Gear 12.10 Film: Ustvarjeni sovražnik (kom.) 14.50 Film: Umri pokončno 5 (akc., '13, i. B. Willis) 16.40 Volan 17.15 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpi-ja Ljubljana - Domžale 20.00 Film: Vojna svetov (zf, '05, r. S. Spielberg, i. T. Cruise) 22.10 Film: Dobri sosedje (triler) PLANETTV 12.00 Nan.: Vojaške žene 12.55 Hiša vaših sanj 14.00 Stroga ljubezen 14.55 Nan.: Žena kot trofeja 15.20 Film: Nancy Drew (krim.) 17.20 Ta teden z Juretom Godler-jem 18.00 23.45 Dok.: Galileo 19.00 21.40 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Avto št. 19 (akc., '13, i. P. Walker) 21.50 Film: Vremenar (kom., '05, i. N. Cage) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na -/ športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP Nedelja, 6. decembra Rai movie, ob 17.20 VREDNO OGLEDA Lontano dal paradiso ZDA 2002 Režija: Todd Haynes Igrajo: Julianne Moore, Dennis Quaid in Patricia Clarkson Začetek petdesetih let Cathy in njen mož Frank sta na videz srečen par. Živita v prijetni četrti v Connecti-cutu, imata lepo hišo ter dva srečna in zdrava otroka. Medtem ko se Frank v službi uspešno vzpenja po hierarhični lestvici, Cathy skrbi za dom in družino. Toda Cathy čuti, da z njenim zakonom nekaj ni v redu. Frank ostaja do poznih večernih ur v službi, preživlja vedno manj časa z družino in popiva. Ko mu nekega večera v službo odnese večerjo, odkrije, da se njen mož poljublja z drugim moškim. Frank gre na zdravljenje k psihiatru. Cathy skuša ohraniti optimizem in dobro voljo, a se zave, da nima nikogar, s katerim bi se lahko pogovorila. Po spletu naključij se zaplete v pogovor s temnopoltim vrtnarjem Raymondom Deaganom. Njegova razgledanost in sočutje jo privlačita. Njuno druženje pa v mestu sproži val govoric. Whita-kerjevim grozi, da bodo njihove skrivnosti prišle na plan. "DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A & OVEN 21.3.-20.4.: Uspešni boste na delovnem mestu in vaša samozavest bo močno napredovala. Dobro počutje vam bo v veliko podporo v izzivih, ki jih lahko pričakujete v zasebnem področju. m^l BIK 21.4.-20.5.: Nepremišljene poteze v službi lahko po nepotrebnem ogrozijo vaš zdajšnji dober odnos z nadrejenim. Zdravje: vaš imunski sitem se bo okrepil, zdravstveno stanje se bo izboljšalo. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na zasebnem področju lahko pričakujete spremembe, na katere boste morali biti psihično pripravljeni. Dvojčki v zvezi, bodite pozorni na partnerjeva čustva. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Zasebni od«« nosi bodo zelo trpeli zaradi vaše predanosti kolektivu in delu, kamor boste vlagali vso svojo energijo. Veselili vas bodo miselni izzivi. Na delovnem mestu vas bo šef nagradil. y^ LEV 23.7.-23.8.: Visoki ka-(^^r rierni cilji vas bodo navdali z motivacijo, ki bo pripomogla k velikim dosežkom. V odnosih s partnerjem boste blesteli, veliki sogovornik boste. Prosti čas: ukvarjajte se s športom. DEVICA 24.8.-22.9.: V novem ^^ tednu se vas bo polotil notranji nemir, ki vas bo popolnoma vrgel s tira. Zaprli se boste vase in veliko pozornosti namenili sanjarjenju in umetniškemu izražanju. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: De- ^ ^ lovali boste preveč razumno, iskali boste dejstva in objektivnosti. Zavedajte se, da jih včasih ni mogoče najti. Že v svojem pogledu na svet vidite stvari drugače kakor drugi. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Izredno boste osredotočeni na poslovne uspehe, zato boste večkrat slepi za dogajanje okoli sebe. V odnosih z bližnjimi se obetajo spremembe. Namenite svojcem več časa. STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu bo na površje privrela vaša umetniška žilica. Iskali boste kreativne rešitve za najrazličnejše probleme. Ljubezen: tudi na tem področju boste inovativni. KOZOROG 22.12.-20.1.: Nekaj temačne energije se je prikradlo v vašo podzavest, zato se boste bolj klavrno počutili. Prepustite se melanholiji in težkim, globokim mislim, vendar se jim ne podredite! VODNAR 21.1.-19.2.: Na- gnjeni boste k hitrim, intuitivnim odločitvam, kar se bo kazalo tudi v površnosti. Bodite pozorni na vsak korak, več pozornosti namenite medsebojnemu sodelovanju na delu. RIBI 20.2.-20.3.: Tekmovalni boste, včasih celo agresivni. Neprijateljski odnos bo slabo vplival na odnose s kolektivom in nadrejenim. Ljubezen: razum bo zameglil vaša čustva, zato boste nefunkcionalni. V tokratnem Primorskem obzorniku ob 12.00 bomo poročali o aktualnem dogajanju na narodnopolitičnem področju pa še o slovesnem večeru z naslovom LJUBILEJ v počastitev 70-letnice delovanja Glasbene matice, sledil bo pogovor o 34-letnici odprtja goriškega Kulturnega doma, o knjižnem daru Goriške Mohorjeve družbe in o knjigi UN TEATRO PER LA CITTA, ki jo je napisala Bogomila Kravos. V Istrskih srečanjih ob 14.15 bo Loredana Gec predstavila novinarko in voditeljico osrednjega slovenskega televizijskega dnevnika Elen Batista Štader. Televizijski program ponuja ob 20.00 v TV Kocki oddajo Prvi odcep desno. Gostja je Jasmin Pečar, geometrinja v prostem poklicu, ki je leta 2007 ma-turirala na geometrski šoli Žiga Zois v Trstu. Ob 20.50 »Doberdob - Roman upornika«, zadnje režijsko delo Martina Turka, igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lo-vra Kuharja - Prežihovega Voranca. Film je nastal v produkciji hiše Belafilm in v koprodukciji RTVSlovenija in Slovenskih program RAI za FJK. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 RAI5 13.40 La Terra vista dal cielo 14.35 India selvaggia 15.351 buongustai dell'arte 16.40 Lezione Chailly 17.20 Novice 17.30 Opera: Giovanna d'Arco 20.55 Gledališče: Lu santo jullare Francesco 23.15 Ubiq - Co-dici 23.45 Memo - L'agenda culturale RAI MOVIE CANALES 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Le nozze di Laura 23.25 Petrolio 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Sen-za identita 16.00 23.10 Grande Fratello 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: I misteri di Laura ITALIA1 6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Sorgente di vita 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 0.20 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza trac-cia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Monte Bianco 23.20 2Next - Economia e futuro 6.40 Risanke in otroške oddaje 8.15 Serija: Hart of Dixie 10.10 Serija: Royal Pains 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Serija: Mike & Molly 18.00 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Le Iene Show IRIS 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 L'erba dei vicini 23.00 Il processo del lunedi 13.05 Film: Che ora e? (dram., It., '89) 15.00 Film: Ciccio pedona... Io no! (vestern, '68) 16.55 Note di cinema 17.00 Film: Una ra-gione per vivere e una per morire (vestern, '72) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 14.25 Steins Gate 14.55 Stargate Atlantis 15.40 Andromeda 16.25 Star Trek: Enterprise 17.10 Novice 17.15 Xena 18.00 Star Crossed 18.45 Doctor Who 19.40 Supernatural 20.25 Ghost Whisperer 21.10 Trono di spade 22.15 Black Sails 23.10 Film: Conan the Barbarian (pust.) 13.40 Film: Rendition - Detenzione illegale (triler, '07, i. M. Streep) 15.45 Film: Ladies in Lavender (dram., '04, i. M. Smith) 17.35 0.40 Novice 17.40 Film: Narciso nero (dram.) 19.25 Film: Pappa e ciccia (kom., It., '83, i. L. Banfi) 21.15 Serija: Hell on Wheels 22.50 Film: Big Bad Wolves - I lupi cat-tivi (triler) RAI PREMIUM 11.20 Nad.: Un posto al sole 12.20 Nad.: Linda e il brigadiere 13.00 Nad.: Paura di amare 13.55 21.20 Serija: Last Cop - L'ul-timo sbirro 14.50 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 14.55 Serija: Im-pazienti 15.05 Serija: Un medico in fami-glia 16.55 Nad.: Cuori rubati 17.50 Novice 17.55 Nad.: Legami 18.45 Nad.: La si-gnora in rosa 19.30 Nad.: Terra nostra 20.20 Serija: Il commissario Manara _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in TV 16.55 Serija: Il ritorno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna 21.00 Film: The Illusionist - L'illusioni-sta (triler, '06, i. E. Norton, J. Biel) 23.10 Film: Nightmare 4 (horor) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.35 L'aria che tira - Il diario 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Grey's Anatomy _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.15 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Basket Ravenna - Pallacanestro Trieste 18.00 Trieste in diretta 19.20 Qua la zampa 20.00 Occhio alla spesa... 20.05 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe del-lo sportivo _LAEFFE_ 11.05 13.45, 20.05 Il cuoco vagabondo 12.55 Bourdain: Cucine segrete 14.50 Il re dello street food 15.55 18.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Menu in 15 minuti 19.55 Novice 21.10 Film: Sesso e filosofia (rom.) CIELO 12.15 13.10 MasterChef USA 13.05 Novice 14.05 MasterChef Nuova Zelanda 15.50 Fratelli in affari 16.45 Vendite im-possibili 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.10 Affari di famiglia 21.10 Film: Porky's - Questi pazzi pazzi porcel-loni (kom.) DMAX 13.20 Storage Wars Canada 14.15 Banco dei pugni 15.05 Dynamo: magie impossi-bili 17.50 Cattivissimi amici 19.25 23.50 Incidenti di percorso 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 Mangiatori di uomini 22.05 Grandi, grossi e cattivi 23.00 Nudi e crudi SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 18.20 Kviz: Vem! 11.50 NaGlas! 12.25 Nan.: Peta hiša na levi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 18.10 Risanke 16.00 Točka preloma 16.30 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Pisave 23.40 Koncert: Nordijsko tiho hrepenenje SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 18.50 Risanke in otroške oddaje 8.20 Zgodbe iz školjke 8.40 Film: Milina pomlad (anim.) 9.20 0.45 Točka 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 18.00 Nad.: Obupani starši 19.25 Kratki film: Izgubljeni in najdeni 19.40 Infodrom 20.00 Nan.: Gospodična Marple 21.30 Serija: Skrivnosti Brokenwooda 23.05 Film: Kamen potrpljenja (dram.) KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Cez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evrono-vice 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.25 6. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Špor-tel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 7.40 9.35, 10.50 Tv prodaja 7.55 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.50 Sanjski moški 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.15 21.00 Gostilna išče šefa 13.50 20.00 Nad.: Usodno vino 14.50 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Nad.: Kar bo, pa bo 17.0018.55, 23.00 Novice 22.25 Cel svet ima talent 23.25 Serija: Kosti KANAL A E P dl.k 7d b VREDNO OGLEDA Ponedeljek, 7. decembra - ¿J Slovenija 2, ob 23.05 Kamen potrpljenja Afganistan, Francija, Nemčija 2012 Režija: Atiq Rahimi Igrajo: Golshifteh Farahani, Hamid Djavadan, Hassina Burgan, Massi Mrowat, Mohamed Al Maghraoui Kamen potrpljenja je pretresljiv zapis usode mlade muslimanske ženske v represivnem afganistanskem režimu. Ob vzglavju svojega moža, medtem ko se zunaj prižigajo in ugašajo bombne zvezde, pred nami sestavlja mozaik svojega življenja in nam počasi odpira srce. Mož leži v komi, nepremičen in nem, brez slehernega upanja na ozdravitev. Mlada ženska mu pripoveduje o svojem življenju, brez zadržkov in strahu, prvič nekompromisno iskreno. Osvobaja se težkega bremena zakonskih, družbenih in verskih spon, vse do razkritja bridke skrivnosti. Kot bi govorila syngueju sabouru, mitološkemu kamnu potrpljenja, ki vpija nesrečo vseh trpečih, dokler se ne razpoči in osvobodi nesrečnega pripovedovalca vseh zaupanih tegob. PLANET TV 6.50 SKL - Šport mladih 7.20 Magazin Lige prvakov 7.50 Risanke in otroške oddaje 8.25 12.40 Serija: Odbita rodbina 8.55 16.35 Serija: Mrhi za šankom 9.20 13.40 Nad.: Terra Nova 10.20 13.10, 13.25 Tv prodaja 10.35 Nan.: Naša mala klinika 11.40 17.00 Serija: Lepo je biti sosed 14.40 Film: Loči me in zapelji (rom.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Možje v črnem 2 (zf, '02, i. W. Smith, T. Lee Jones) 21.35 Film: Poljub smrti (tri-ler, '95, i. N. Cage) 13.35 Nan.: Talenti v belem 14.30 Serija: Škorpijon 15.30 20.00, 21.10 Kmetija: Nov začetek 16.45 Nad.: Želite, milord? 17.50 Nad.: Esperanza 19.00 21.55 Danes 19.25 23.05 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.10 Serija: Kako se izmazati z umorom 23.30 Nan.: Prijatelji RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Romance, serenade, arije in samospevi italijanskih skladateljev 19. stoletja (pripravlja Ivan Tavčar); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paa-silinna: Zajčje leto - 11. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.30 Kotiček za jeziček; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Svetovni dan letalstva; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. 23.05 Film: Correndo con le forbici in mano (dram.) DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A »Vračanja h glasbi« je naslov novega niza trinajstih glasbenih srečanj, ki jih pripravlja Tomaž Simčič in bodo na sporedu vsak ponedeljek ob 10.10. Gre za poskus, da o glasbi in njenem pomenu razmislimo na podlagi izzivov in spodbud, ki jih najdemo v nekaterih literarnih delih in esejih pomembnih besednih umetnikov in mislecev 19. in 20. stoletja. V Studiu D po 12.00 bo predsta-viljen znanstveni projekt Zbor zbirk, kar je skupno ime za poglobljeno delo, ki je zajelo obmejno območje severozahodne Slovenije in zahodni rob slovenskega naselitvenega prostora. Hevreka ob 18.00 bo posvečena nagradam Miroslava Zeia, ki jih v spomin na velikega poznavalca rib in ribištva, rojenega v Nabrežini, vsako leto ob svojem prazniku podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani. Urednica Marija Brecelj se bo pogovarjala s predsednico komisije, ki je odločila o nagradah prof. dr. Marino Dermastia in z enim izmed nagrajencev prof. dr. Bojanom Sedmakom. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 148 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Odločala je prva serija LILLEHAMMER - Nemec Severin Freund je zmagal na tekmi svetovnega pokala smučarskih skakalcev v Lilleham-merju, kjer so v spremenljivih vetrovnih razmerah izvedli le eno serijo. doskočil je 95,5 m (129,7 točke) in le za de-setinko ugnal Norvežana Kennetha Gangnesa (95,5 m, 129,6), tretji pa je bil drugi Norvežan Andreas Stjernen (96 m, 127,8). Domen Prevc je bil 8. (94 m, 125,2), Peter Prevc 11. (91 m, 123,7). HCT] Vonnova drugič LAKE LOUISE/BEAVER CREEK - Američanka Lindsey Vonn je zmagala na drugem smuku v dveh dneh v kanadskem Lake Louisu in v 24 urah drugič premagala vse tekmice. Druga je bila Švicarka Suter, tretja je Avstrijka Hütter. V Beaver Creeku je na moške superveleslalomu slavil Avstrijec Marcel Hirscher, za njim se je uvrstil Američan Ligety, na tretjem mestu pa drug Američan Andrew Weibrecht. nogomet - V A-ligi Roma tudi tokrat le neodločeno Inter znova 1:0 Nogometaš Interja Adem Ljajic prihaja iz Novega Pazarja v Sandžaku v Srbiji ansa MILAN/TURIN - Inter ni pozabil, kako se zmaguje. Mancinijevi varovanci so znova z minimalno razliko, kot že kolikokrat v letošnji sezoni, osvojili vse tri točke in so v pričakovanju današnje tekme Napolija ponovno na vrhu lestvice. Z minimalno razliko so črno-pla-vi zmagali že osmič v petnajstih krogih. Odločilni zadetek je za Inter dosegel Ljajic v 59. minuti. Genoa se je vsekakor urejeno branila. Večjih skrbi pa slovenskemu vratarju Samirju Handano-viču ni povzročala. Zaradi močnejšega 3 zaporedne zmage je doslej dosegel videmski Udinese in bistveno popravil položaj na lestvici. Varovanci trenerja Stefana Colantuona čaka danes (ob 15. uri) težko gostovanje v Firencah. Kot kaže bo ka-petan Antonio Di Natale tekmo znova začel na klopi. Udinesejev trener naj bi proti Fiorentini potrdil napadalno dvojico Thereau-Aguirre. A-LIGA Izida 15. kroga: Torino - Roma 1:1, Inter - Genoa 1:0; Lazio - Juventus 0:2 (v petek). VRSTNI RED: Inter 33, Napoli 31, Fiorentina 29, Roma 28, Juventus 27, Sassuolo 23, Milan 23, Torino 22, Atalanta 21, Lazio 19, Udinese 18, Empoli 18, Chievo 16, Sampdoria 16, Genoa 16, Palermo 15, Frosinone 14, Bologna 13, Carpi 9, Verona 6. DANES: 12.30 Bologna - Napoli, 15.00 Atalanta - Palermo, Fiorentina - Udinese, Frosinone - Chievo, Verona - Empoli, 18.00 Sampdoria - Sassuolo, 20.45 Carpi - Milan B-LIGA - 16. krog: Entella - Brescia 0:0, Perugia - Modena 1:0, Bari - Ascoli 3:0, Crotone - Cesena 2:0, Latina - Livorno 3:1, Novara - Lanciano 4:1, Pescara - Spezia 2:2, Pro Vercelli - Ternana 1:2, Trapani - Avellino 2:1, Vicenza - Salernitana in Cagliari - Como danes. Vrstni red: Crotone 34, Cagliari 32, Bari 32, Novara 28, Cesena 27, Pescara 25, Perugia 24 (...). V SLOVENIJI - Izidi 21. kroga Prve lige Telekom Slovenije: Rudar - Zavrč 1:0, Maribor - Krško 6:0, Luka Koper - Celje 1:2. Danes: Krka Gorica, Olimpija - Domžale. VRSTNI RED: Olimpija 45, Maribor 40, Domžale 34, Gorica 34, Zavrč 27, Luka Koper 22, Rudar 22, Celje 22, Krka 19, Krško 16. Pro Recco premočan TRST - Kot po napovedih je državni ter evropski klubski prvak Pro Recco iz La Spezie na včerajšnji tekmi vaterpolske A1-lige v tržaškem bazenu Bruno Bianc-hi gladko z 10:2 premagal gostitelje Pallanuoto Trieste, Akcija prvega gola tržaških vaterpolistov Pallanuoto Trieste. Mrežo je zatresel mladi Tržačan Danjel Podgornik (letnik 1999), dijak liceja Galileo Galilei. Za Danjela, ki je igral tudi z mladinsko reprezentanco, je prvi gol v A1 -ligi fotodamj@n ki je pritisk gostov zdržal le v drugi četrtini (delni izid 1:1). Za varovance trenerja Piccarda sta v polno zadela Podgornik in Elez. V bazenu Bianchi se je včeraj zbralo okrog 900 gledalcev. Pallanuoto Trieste čaka prihodnji konec tedna pomembna tekma v boju za obstanek proti ligurijskemu Soriju. Tržačani zanesljivo Principe Trst - Malo 31:22 (14:10) Principe: Udovičič 2, Radojkovič 7, Oveglia 1, Dapiran 3, Anici 4, Pernic 1, Cunjak 3, Bellomo, Bozic, Di Nardo 3, Carpane-se, Dovgan 7, Postogna, Visintin. Trener: Oveglia. Tržaški rokometaši so v A1-ligi premagali ekipo Malo, ki je vodi slovenski trener Vanja Kralj. Tržačani so že po prvem polčasu vodili s prednostjo štirih golov. Nato sp v drugem delu povečali razliko in brez težav zadržali doma obe točki. Ostali izidi skupine A: Bozen - Mezzocorona 36:26, Bri-xen - Cassano 35:28, Meran - Pressano 17:23. PORAZ IZOLE - Izidi 1. slovenske moške rokometne lige: Dobova - Jeruzalem 26:19, Izola - Ribnica 21:27, Velenje - Krka 34:24, Trebnje - Slovenj Gradec 25:25, Maribor - Slovan 28:26, Sevnica - Loka 24:30. Verstappen že zvezdnik PARIZ - Mladi nizozemski dirkač Max Verstappen je sezono, v kateri je kot novinec zablestel v formuli 1, kronal še z nagradami krovne avtomobilistične zveze (Fia). Na slavnostni podelitvi v Parizu je dobil kar tri nagrade: za novinca leta, osebnost leta in potezo leta.Čeprav ima šele 18 let in je končal šele prvo sezono v formuli 1, je mladi Nizozemec z znanim dirkaškim priimkom pri nagradah premagal svetovnega prvaka Lewisa Hamiltona in serijskega prvaka v reliju Sebastiena Ogierja. Verstappen je prvi, ki je na podelitvi Fie dobil več kot eno nagrado. »Navdušen sem in vesel. Dobiti tri nagrade na tako pomemben večeru je nekaj fantastičnega. Poleg tega sem končal šele prvo leto v formuli 1,« je dejal zvezdnik zvezdniškega večera. udarca v glavo je moral na pregled v bolnišnico Felipe Melo. Zaradi rdečega kartona pa je moral predčasno z igrišča D'Ambrosio. Po novembrskem derbiju proti Laziu je Roma že tretji krog ostala brez zmage. Moštvo trenerja Garcie je bilo v Turinu že čisto blizu novih treh točk, ko je v sodnik Damato v 94. minuti doso-dil najstrožjo kazen v korist domačega moštva. Sodnikova odločitev je bila v očeh nogometašev Rome dokaj sporna, saj naj bi bil poseg Rominega branilca Manolasa nad Belottijem čist. Dotaknil naj bi se le žoge. Po dokaj ogretih protestih je Maxi Lopez hladnokrvno izvedel enajstmetrovko v korist Torina, nakar je sodnik žvižgal konec tekme. Srečanje je sicer najboljše začel Torino, v nadaljevanju pa je Roma stopnjevala pritisk, gol pa dosegla le v 85. minuti s Pjaničem, ki je predložek iz tri četrt igrišča poslal za hrbet vratarja Torina Padellija kar v mrežo. NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport hockey in line Polet iztrgal točko po kazenskih strelih Polet Kwins ZKB - Diavoli Vicenza 5:6 (3:3, 5:5, 5:5) Polet Kwins: Gallessi Quarantotto, Bia-son, Pezzetta, Mariotto (1), Zoll, Fu-magalli, Grusovin, Dakskobler, Hdidou, Cavalieri, Žerdin (1), De Vonderweid, Fabietti, Battisti (3), Poloni, Monteleo-ne. Trener: Rusanov. Poletovci so v osmem krogu A1-lige po podaljšku in kazenskih strelih klonili proti višje uvrščenim hudičem iz Vicenze, ki so pred tremi tedni na domačih tleh premagali italijanske prvake iz Milana. Gostje so tekmo začeli bolj zbrano in v četrti minuti prvič povedli. Vodstvo je trajalo manj kot minuto, saj je Battisti že naslednjo akcijo izenačil. Vicenza je v prvem polčasu še dvakrat povedla, obakrat pa je z lepim zadetkom izenačil razpoloženi Battisti. Po odmoru je bila tekma še naprej napeta: po golu Vicenze v deveti minuti je najprej Mariotto izenačil, nato pa je Žerdin poskrbel za prvo vodstvo svoje ekipe (5:4). Že je kazalo, da bodo poletovci ubranili tesno prednost do konca tekme, ko so v številčni premoči naivno klicali četrto minuto odmora in si nato nakopali še dodatno kazen zaradi prerekanja s sodniki. Hudiči so nepričakovano prednost izkoristili in izenačili. Tekma in podaljšek sta se zaključila brez dodatnih zadetkov. Pri kazenskih strelih so gostje zadeli enega že v prvi seriji, Rusanovi varovanci pa niso dosegli gola in so se tako morali zadovoljiti s točko. (MO) Federica Pellegrini kraljica tudi v kratkih bazenih TEL AVIV - Federica Pellegrini je tudi v kratkih bazenih nesporna kraljica. Včeraj je na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Netanyi v Izraelu zmagala v disciplini 200 m prosto. Zanjo je peti evropski naslov v zadnjih desetih letih. Pellegrinijeva je drugo kolajno včeraj osvojila še v mešani štafeti 4 X 50 prosto. Slovenski plavalec Damir Dugo-njic je osvojil 6. mesto na 100 metrov prsno. Dugonjic je razdaljo zmogel v času 57,58 sekunde. Zmagal je Nemec Marco Koch (56,78). Biatlon: Sanfilippo druga ÖSTERSUND - Na tekmi svetovnega pokala biatlonk v švedskem Östersundu je v sprinterski preizkušnji slavila Čehinja Soukalova. Brez zgrešenega strela je za 15 sekund premagala na strelišču prav tako nezgrešljivo Italijanko Federico Sanfilipo. Na tretjem mestu je končala Ukrajinka Olga Pidru-šna. Najboljša slovenska predstavnica je bila Teja Gregorin na 31. mestu. V moški konkurenci je-zmagal Francoz Fourcade. Flisar začel s 3. mestom FELDKIRCH - Svetovni prvak Slovenec Filip Flisar je odlično začel novo sezono smučarjev prostega sloga. Smučarji krosisti so opravili s prvo tekmo svetovnega pokala v tej sezoni. Zmage v avstrijskem Montafonu se je veselil Kanadčan Delbosco pred rojakom Lemanom in Mariborčanom Flisarjem. Skiatlon Norvežanoma LILLEHAMMER - Norvežan Martin Johnsrud Sundy je zmagovalec skiatlona na tekmi za svetovni pokal v smučarskem teku. V ženskem skiatlonu je zmagala Jo-haugova, ki si je na polovici proge v klasični tehniki pritekla pol minute prednosti pred rojakinjo Heidi Weng. ACH Volley šele po tie breaku KAMNIK - Ljubljanski ACH Volley je po hudem boju s 3:2 v Kamniku premagal Calcit. Trener ljubljanske ekipe Bogdan Kotnik je bil zadovoljen: »Mislim, da je bilo na obeh straneh veliko kakovostnih akcij in za slovensko odbojko je to samo dobro.« Odboj-kar ljubljanske ekipe Jernej Terpin ni dosegel točke. Moštvo Red Bull našlo rešitev DUNAJ - Moštvo Red Bull je vendarle našlo rešitev svojih motornih težav v formuli 1. Potem ko se je končalo sodelovanje z Renaultom in so v avstrijski ekipi grozili, da se bodo umaknili iz formule 1, so sporočili, da bo njihov dobavitelj motorjev v sezoni 2016 Tag Heuer. Triatlonca leta sta ... LJUBLJANA - Mateja Šimic in Jaroslav Kovačič sta triatlonca leta 2015 po izboru Triatlonske zveze Slovenije. Nagradi za posebne dosežke je dobil paratriatlonec Alen Kobilica in David Pleše, prvi Slovenec z zmago v seriji ironman med profesionalci, najboljša mlada triatlonca pa sta Eva Skaza in Matevž Planko. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 25 košarka - V deželni C-ligi silver Breg zmagal sedmič zapored Bor Radenska je bil v tržaškem derbiju brez moči d-liga - Kontovel Obvezni točki Tretji poraz Sokola Peter Lisjak (Kontovel)FOTODAMJ@N Dinamo GO - Kontovel 58:69 (18:20, 17:17, 11:17, 12:15) Kontovel: Šker\ 4 (0:1, 2:5, 0:3), Gantar 9 (1:2, 4:8, 0:2), Starc 13 (1:4, 3:7, 2:3), A. Daneu 8 (4:4, 2:3, 0:4), J. Zaccaria 4 (-, 2:3, -), Sossi 2 (-, 1:1, -), G. Regent 3 (1:2, 1:3, -), Lisjak 26 (10:17, 5:6, 2:3), nv: Žerjal, Mandič in S. Regent, trener Švab. Kontovel je v zadnjem krogu prvega dela prvenstva osvojil svojo drugo prvenstveno zmago. Uspeh je še toliko bolj pomemben, ker so ga varovanci trenerja Švaba dosegli v gosteh in to proti neposrednemu tekmecu z dna lestvice. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno. Naši igralci so zasluženo zmagali predvsem z dobro obrambo v drugem polčasu, ko so si priigrali rahlo prednost, ki so jo obdržali do konca tekme, kljub občasno tudi grobi igri gostiteljev. V končnici so bili natančni pri prostih metih. Za pomembno zmago si vsi kontovelovi igralci zaslužijo pohvalo. Nekaj več so pokazali Peter Lisjak, ki je bil s 26 točkami najboljši strelec moštva, Marko Gantar za požrtvovalnost v obrambi in mladi Aleksander Daneu za uspešno igro skozi vso tekmo. (lako) Santos - Sokol 73:70 (14:5, 34:23, 52:46) Sokol: Piccini nv, Coloni 4 (-, 2:3,-), Vi-sciano n.v., Seno 5 (-, 1:3, 1:4), Doljak 3 (1:1, 2:3, 0:1), Babich 18 (-, 3:3, 4:10), Peric n.v., Gallocchio 26 (8:10, 3:7, 4:10), Pizziga 4 (2:2, 1:5, -), Hmeljak 5 (2:4, 0:2, 1:1), Terčon (-, 0:1, -), Ušaj 5 (-, 1:5, 1:3), trener Vatovec. Igralci Sokola so utrpeli tretji prvenstveni poraz proti solidnemu Santosu, ki je v glavnem vodil skozi vso tekmo. Naši ekipi je bila usodna predvsem prva četrtina, ko je v desetih minutah zbrala le pet točk. V nadaljevanju je sicer z boljšo obrambo ves zaostanek nadoknadila in v zadnji četrtini, tri minute pred koncem tekme celo povedla za štiri točke. Nakar je spet napravila nekaj naivnih napak in si zapravila vodstvo. Končnica je bila razburljiva. Osem sekund pred koncem je domače vodstvo vodilo za tri točke, Sokol pa je imel v posesti žogo, da bi izid izenačil in si priigral podaljšek. Namera pa mu ni uspela in obe točki je osvojil Santos. Tokrat so vsi košarkarji Sokola igrali pod svojimi sposobnostmi, nekaj več sta v napadu pokazala Gallocchio (26 točk) in Babich, ki je prispeval 18 točk. (lako) Breg - Blue Service 81:77 (17:20, 36:49, 57:67) Breg: Carra 14 (6:6, 4:9, 0:2), Mattiassich nv, Zobec 2 (-, 1:1, -), Pigato 6 (2:2, 2:8, 0:1), Slavec 11 (-, 1:2, 3:6), Strle 8 (4:4, 2:6, -), Vecc-hiet 17 (6:7, 4:6, 1:2), Semec nv, Spigaglia 10 (2:4, 4:6, 0:4), Cigliani 7 (-, 2:7, 1:3), Cri-smani 0 (-, 0:2, 0:2), Gelleni 8 (-, 4:6, 0:1). Trener: Krašovec. Breg je dosegel sedmo zaporedno zmago v letošnjem prvenstvu. Uspeh je še posebej dragocen, saj so varovanci trenerja Krašovca prvič po dveh letih premagali zanje izredno neugodno Fagagno. Gostje so Carro in soigralce spravili v velike težave v prvem polčasu, ko so dosegli kar 49 točk, blestela pa je trojica zunanjih igralcev De Simon-Bardini-Manzon, ki je na koncu dosegla skupno kar 58 točk. Breg pa je osvojil dve točki po zaslugi solidnega drugega polčasa. Že v tretji četrtini so domači odigrali agresivneje v obrambi, do zmage pa so se dokopali z odlično poslednjo četrtino, ko so nasprotnikom dovolili le deset točk. »Proti neugodnemu nasprotniku smo si zaslužili zmago po zaslugi odlične obrambe v drugem počasu, pokazali pa smo tudi večjo željo do uspeha. Pohvalil bi predvsem Vecchieta in Gellenija, ki je odlični obrambi dodal osem točk v napa- Borovci so bili proti tržaškemu Don Bosco stalno v podrejenem položaju fotodamj@n du,« je po tekmi izjavil trener Brega Tomo Krašovec. (av) Bor Radenska - Don Bosco 56:87 (17:23, 29:50, 40:74) Bor Radenska: Basile 6 (-, 3:9, -), N. Danev 7 (1:1, 3:7, 0:1), Crevatin 3 (-, 0:1, 1:4), Scocc-hi 10 (-, 2:2, 2:9), Devčič 4 (0:1, 2:5, 0:1), T. Danev 2 (-, 1:2, 0:1), Marušič 11 (-, 4:7, 1:3), Mozina 7 (1:1, 3:5, 0:2), Doz 4 (0:2, 2:4, -), Kocijančič 2 (-, 1:3, -). Trener: Dean Oberdan. PON: N. Danev v 33. min.; izključen: Basile v 29. min. Bor je na domačem parketu utrpel četrti zaporedni poraz. O poteku samega srečanja ni kaj veliko napisati, saj so gostje zasluženo zmagali. S prepričljivo igro so po štirih minutah že vodili s 14:4. Varovanci trenerja Oberdana so slabo igrali v napadu, saj žoga sploh ni hotela v koš, poleg tega pa tudi na skoku so tokrat zatajili. O tem zgovorno kaže že sam statistični podatek, da so gostje pod košem plavih prestregli kar 15 skokov, od teh kar 10 v prvem polčasu. Dve minuti pred koncem prve četrtine so se Crevatin in soigralci nekoliko zdramili ter zaostanek znižali na same tri točke (15:18). Vendar to je bilo tudi vse, kar so sinoči uspeli pokazati. Don Bosco je takoj poprijel znova vajeti igre in jih dejansko ni nikoli več izpustil iz rok. Vsekakor sta vzdušje na tekmi skva-rila sodnika, ki sploh nista bila kos sojenju na derbiju. Napake sta delala tako na eni kot drugi strani (zmaga Don Bosca je čista kot solza, o tem ni dvoma) predvsem pa nista bila kos napetim trenutkom. Zveza bi na taka srečanja morala poslati veliko bolj pripravljene, predvsem pa bolj izkušene sodnike. (RAS) košarka Goriški Dom prekinil negativno serijo Dom - Pallacanestro Bisiaca 62:56 (20:15, 33:27, 46:37) Dom: Voncina 10, Sanzin, Tercic, Za-vadlav M. 16, Zavadlav G. 26, Anto-nello 2, Collenzini 3, Graziani 4, Feri, Čotar 1. Trener: Dellisanti. Dom je prekinil niz treh zaporednih porazov in osvojil pomembno srečanje proti moštvu Pal-lacanestro Bisiaca oz. rablju Delli-santijevih varovancev v lanski končnici prvenstva. Rdeči so tokrat vodili od prve do zadnje minute srečanja, kljub temu pa je bila tekma vse prej kot enostavna. Vseh štirideset minut je bilo izenačenih, ko pa je Dom povedel z desetimi točkami prednosti 120 sekund pred koncem srečanja, so gostje zadeli nekaj posrečenih košev, tako da je bil dvoboj napet vse do konca. Na srečo pa so igralci Doma tokrat odlično izvajali proste mete, tako da so zmago potrdili ravno v tem elementu igre. Ključni doprinos za uspeh je tokrat prispeval Gabrijel Zavadlav (10 točk v zadnji četrtini), zelo dobro pa je odigral tudi Luka Tercic. (av) □ Obvestila ^■ ZSŠDI obvešča, da bosta jutri, v ponedeljek, 7. decembra 2015, urada v Trstu in Gorici zaprta. odbojka - Zalet Sloga in Zalet Kontovel Šele po tie-breaku V ženski C-ligi končno reakcija zaletovk - 1. ŽD: Mavrica Arcobaleno OK Zalet Sloga - RoyalKennedy 3:2 (25:23, 25:20, 21:25, 14:15, 15:11) Zalet Sloga: Costantini 16, Feri 12, Grgič 3, Kojanec 7, Vat-tovaz 5, Zonch 1, Barut (L), Babudri 6, Balzano 0, Pertot 15, Vitez 0. Trener: Čuturic Zaletovke so po izenačenem boju in po tekmi, polni preobratov, po petih setih strle odpor RoyalKennedyja in se z novima točkama na lestvici pomaknile navzgor. Začetek je bil nadvse obetaven, saj je mlada Zaletova udarna postava zaigrala zelo zbrano in motivirano, igralke so res malo zgrešile in zasluženo osvojile prva dva niza. V tretjem je trener gostujoče ekipe na igrišče poslal drugo podajalko (starejšo in izkušenejšo), ki je bistveno pripomogla k preobratu stanja na igrišču: RoyalKennedy je začel veliko bolj napadati preko centrov, kar je naše igralke spravilo s tira, začele so grešiti predvsem v sprejemu, zato je bil tudi napad neprimerno manj učinkovit. V četrtem so gostje Zalet Slogo povsem nadigrale, zato je bilo težko pričakovati pozitiven razplet, a so domače od-bojkarice prijetno presenetile: začele so igrati kot prerojene. Na mreži se je razigrala Scharon Costantini, proti kateri je bila nasprotnikova obramba brez moči in točki sta zasluženo ostali v Repnu. Trener Jasmin Čuturic je tako komentiral potek tekme:»Začeli smo dobro, kot je za naše zadnje tekme že običaj, nadaljevali še bolje, nakar se je ponovila slika z zadnjih srečanj in nasprotnicam je uspelo izenačiti. Za peti set pa moram pohvaliti čisto vse igralke za fenome-nalno reakcijo, ki so je bile zmožne, saj vsi vemo, da je ekipa, ki ji uspe nadoknaditi dva seta zaostanka, v veliki psihološki prednosti, ki pa so jo zaletovke s svojo borbenostjo povsem izničile.« (INKA) ŽENSKA D-LIGA Zalet Kontovel - Codroipo 3:2 (26:24, 25:23, 11:25, 23:25, 15:8) Zalet Kontovel: Bukavec 18, Bressan 5, Cassanelli 11, Kneipp 8, Kalin 3, Antognolli 5, Ban 0, Slavec 2, Crevatin 2, Zavadlal 6, Micussi (L1), Bezin (L2). Trener: Kušar. Odbojkarice Zaleta Kontovela so zopet igrale dolgo srečanje, ki se je zaključilo po petem nizu. Tokrat jim zmaga ni zbežala, čeprav bi lahko srečanje zapečatile tudi v četrtem setu in odnesle vse tri točke: zatajile so v končnici, ko so pri delnem 23:21 tudi vodile. V petem setu niso popustile, bile so skozi v vodstvo, Codroipo pa je opravil več nerodnih napak. V domači telovadnici na Rouni so Kušarjeve odbojkarice začele dokaj dobro. Boljše so servirale, bile so boljše predvsem v bloku, v tretjem nizu pa je odpovedal spre- Anastazija Pertot je dosegla 15 točk fotodamj@n jem. V tem setu so po rahlem vodstvu utrpele delni 0:6 odbojkaric iz Codroipa, ki so se uveljavile predvsem preko učinkovitega servisa. Kušar je poskusil več menjav, a se te niso obrestovale. Do reakcije je prišlo šele v tie-breaku. 1. ŽENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM Pallavolo Pieris - Mavrica Arcobaleno0:3 (21:25, 24:26, 17:25) Mavrica Arcobaleno: Devetak 5, Princi 7, Černic 18, Pe-truz 13, Nanut 9, Winkler 6, Bandelj (L1), Juren, Sardoč, Malič, Corva, Zavadlav. Trener: Privileggi. Odbojkarice trenerja Privileggija so se pomerile s trdoživim nasprotnikom, s katerim so uprizorile zelo izenačeno srečanje. Tokrat je večji del srečanja igrala standardna postava. Nekoliko preveč je bilo zgrešenih servisov, zmaga pa je bila popolnoma zaslužena. Mavrica Val - Cormons 0:3 (11:25, 6:25, 13:25) Mavrica Val: Visintin, Piras, Gabbana, Lupin, Peressini, Fa-ganel, Crisci, Dellisanti (L1), Franzot (L2). Okrnjena Mavrica Val je proti kakovostni ekipi iz Krmina doživela gladek poraz. Slabo je deloval sprejem, veliko je bilo napak tudi v napadu. odbojka - Moška C- in D-liga Sloga Tabor živčna Slab servis Soče Sloga Tabor - Pulitecnica Friulana Ausa PAV 0:3 (20:25, 23:25, 21:25) Sloga Tabor: Antoni 8, Kante 7, Peterlin 5, Taučer 7, Trento 15, Vattovaz 0, Rauber (L1) 1, De Luisa (L2), Furlanič 0, Jerič, Markežič, Milič 0, Reggente 1. Trener: Berlot Sloga Tabor je včeraj na Opčinah brez osvojenega seta izgubila proti ekipi, za katero lahko mirno zatrdimo, da je bila povsem enakovredna naši. Žal pa slogaši v odločilnih zaključkih setov niso znali ohraniti mirnih živcev in v preveliki skoraj ihtavi želji, da bi izsilili pozitiven razplet, naredili nekaj povsem nepotrebnih napak, ki so jih v vseh treh končnicah drago stale in mirnejši gostje so se zasluženo lahko veselili novih treh točk. Trener Berlot je mesto glavnega podajalca prvi postavi zaupal 17-letnemu Luisu Vattovazu, ki je kljub svojim mladim letom nastopil zelo suvereno, čeprav se mu pozna, da je še brez pravih izkušenj. Med samo tekmo ga je nekajkrat zamenjal Reggente, trener je preizkusil tudi več drugih igralcev v upanju, da se bo situacija na igrišču ugodneje razpletla, a se žal ni izšlo. V prvem setu je takoj prevzela pobudo Ausa PAV, povedla s 15:10, a so jo slogaši prehiteli (16:15), ko so gostje spet povedli za nekaj točk in prednost ohranili do konca. Tudi v drugem so bili ves čas v rahli prednosti gostje, slogaši so se jim kar nekajkrat približali na minimalen zaostanek, zgrešen servis in nepotrebne naivne napake v končnici pa so jim preprečile, da bi obrnili izid v svojo korist. V tretjem je že kazalo na boljši razplet, slogaši so vodili dober del seta, na koncu je Ausa PAV izenačila in poved-la, a je bila Sloga Tabor še vedno v igri, žal pa so v končnici naši igralci zgrešili dva servisa, zagrešili še nekaj nerodnosti, tako da jim ni uspelo izsiliti boljšega izida. MOŠKA D-LIGA Cus TS - Soča 3:1 (21:25, 25:20, 25:21, 25:22) Soča: Cietto 2, Cobello 15, Caprara 1, M. Černic 11, A. Černic 7, Rutar 9, Pelizzari 5, Hlede 0, Polesel (L) Trener: Kustrin. Odbojkarji Soče so srečanje proti tržaškim »uni-verzitetnikom« začeli zbrano in osvojil prvi niz, nato so v nadaljevanju srečanja zakrivili številne napake. Trener Mauro Kustrin je na koncu srečanja naštel 20 zgrešenih servisov: »Take napake te nedvomno kaznujejo. Začeli smo dobro, nato smo igrali preveč površno.« V drugem nizu je Soča že v uvodoma zbrala zaostanek štirih točk, ki ga v nadaljevanju ni nadoknadila. Še največ zgrešenih servisov (šest) je bilo v tretjem nizu. Prave reakcije ni bilo niti v četrtem setu, tako da so vse tri točke ostale v Trstu. 26 Nedelja, 6. decembra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES elitna liga - Plavi so v Križu premagali Cjarlins Muzane, Corno je za Kras »začaran« Vesna: »poker« in - 5 Korak nazaj Krasa Vesna - Cjarlins Muzane 4:2 (2:1) Strelca: Colja v 42. in 62., Menichini v 45. in 49. Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Avdič, Dis-nan, Vatovec, Arduini (od 22. Menichini), Toffoli, Colja (od 78. Stanich), Kosmač (od 67. A. Kerpan), Venturini. Trener: Sandrin Rdeči karton: v 85. Menichini (dvojni opomin) Cristian Menichini in David Colja sta spravila na kolena nevarni Cjarlins Muzane, ki pa proti Vesni ostaja še praznih rok. »Naša dva zaporedna gola v končnici prvega polčasa sta bila izredno močna udarca,« je dejal Vesnin trener Lui-gino Sandrin, ki je obenem priznal, da sta popolnoma spremenila pristop njegovih varovancev do srečanja. Uvodoma je kazalo, da bodo gostje v oranžnih dresih odšli domov zadovoljni, saj so takoj povedli z visokim Del-la Bianco v 2. minuti, ki je sprožil močan strel v malem kazenskem prostoru po dolgi podaji iz stranskega outa. Takojšnje vodstvo gostov je potrlo Vesno, ki nikakor ni blestela. Odsotnost Božičiča je bila razvidna. Proti špicam so letele le dolge žoge iz obrambne vrste, vezna linija je bila zelo pasivna. Mladi gostje, so igrali naprej agresivno in lepo potisnili Vesno v lastno polovico, resnici na ljubo pa so v kazenskem prostoru premalo konkretizirali. Vesnin trener se je v 22. minuti prvega polčasa odločil za tehnično zamenjavo: vstopil je Menichini na mesto Ardui-nija. Sandrin je zadel v polno. Menichini je po solo akciji v 40. minuti zakuhal prvi Vesnin kot, po katerem je Kosmačev predložek David Colja preusmeril v mrežo. Tri minute kasneje, pa je na robu kazenskega prostora z lepim strelom z levo nogo premagala Del Mestreja. Že v 49. minuti si je Menichini prislužil bučni aplavz gledalcev v Križu, ko je lepo zaustavil predložek Gorana Kerpana, preigral branilca in zopet zatresel mrežo. Tudi pri četrtem zadetku Vesne je bil odločilen Menichi-ni: predložek z desne je z glavo obrnil proti Colji, ki iz neposredne razdalje ni zgrešil. Delni 4:1 je v 84. postal 4:2, po zaslugi lepe akcije nogometaša Cjar-linsa Cavaliereja, ki je sam pred vrati premagala Carlija. Praznik Vesne je skvaril le sodnik, ki je v 85. minuti pokazal še drugi rumeni karton Menichiniju, ki naj bi si priložnost za gol izdelal po dotiku usnja z roko. Po prvih dvajsetih minutah bi si marsikdo težko predstavljal tak preobrat, ki je bil predvsem sad cinizma in natančnosti mladih Vesninih napadalcev. Cjar-lins Muzane si je z dvema goloma zaslužil »častno« predajo, saj je v Križu dokazal, da je kljub pomlajeni postavi izredno soliden nasprotnik. Andrej Marušič Davida Coljo je v drugem polčasu zamenjal Stefano Stanich fotodamj@n Virtus Corno - Kras 2:1 (1:1) Strelec: Stančič v 39. Kras: D'Agnolo Simeoni, Salkič, Tomizza, Pahor, Spetič, Petracci (od 65. Kocman), Carlevaris, Smrtnik (od 75. Facchin), Maio, Stančič. Trener: Žlogar Rdeči karton: v 80. Pahor (dvojni opomin) Močan in posrečen strel od roba kazenskega prostora nekdanjega nogometaša Krasa Alessandra Ossa Armellina v 94. minuti je nagradil Virtus Corno, ki je tako obdržal tradicijo zmagovitih nastopov proti repenskemu Krasu na domačem igrišču. »Tokrat nismo uprizorili dopadljive igre. Slabše smo igrali na sredini igrišča, saj smo v vezni liniji okrnjeni. Odsoten je bil Sgorbissa, Facchin pa je vstopil le v drugem polčasu,« je dejal predsednik Krasa Goran Kocman. Srečanje se je takoj nasmehnilo domačim nogometašem, od katerih je predložek iz kota v 13. minuti z nogo potisnil v mrežo Beltrame. Krasu je uspelo izenačiti pred iztekom prvega polčasa prav tako po podaji s kota: Pahorjev dotik z glavo je v mrežo preusmeril Stančič v 39. minuti. Izid se v drugem polčasu ni spremenil, ključna pa je bila izključitev Pahorja deset minut pred koncem srečanja. Igra z nogometašem več je še dodatno motivirala Virtus Corno, čeprav je le dve minuti prej Stančič zapravil lepo priložnost za vodstvo repenskega moštva. Krasova predstava je bila nedvomno pod običajnimi zmogljivosti Žlogarjevih fantov, sicer tudi treningi med tednom zaradi številnih odsotnosti so bili manj kakovostni. Kapetan Luka Spe-tič je tako ocenil poraz, ki je prekinil serijo petih pozitivnih nastopov: »Na igrišču smo bili preveč razbiti in nikakor se nismo znali spraviti skupaj. Gostje so malo več pokazali tudi v napadu, tako da so potem tudi zasluženo zadeli. Upam, da nas bo poraz streznil in nam dvignil zbranost, saj lahko dokažemo veliko več.« (mar) prva amaterska liga - Praznih rok so ostali le nogometaši Brega Zarja hiti, Sovodnje zadihale V Bazovici se je poškodoval Giuliano Cermelj - Sovodnjam do zmage pomagali mladinci - Pri Mladosti junak srečanja novi nakup Aljaž Milič Zarja - Fogliano Turriaco 3:0 (1:0) Strelci: Barut v 11. min.; Šestič v 78. min., F. Bernobi v 85. min. Zarja: Castellarin, Jevnikar, Norante (Ta-rable), Barut, Šestič, Zucchini (Franco), F. Bernobi, Marzini, Grizonič, Cermelj (Aiel-lo). Trener: Vitulič. Igralci Zarje so po pričakovanju doma premagali ekipo Fogliana Turriaca, ki je pri spodnjem delu lestvice in se bori za obstanek v ligi. In prav taka moštva utegnejo biti še kako nevarna, toda kvaliteta je bila odločno na strani bazovske-ga moštva, ki je skozi vse srečanje imelo pobudo v svojih rokah. V prvem polčasu so sicer gostje imeli edinstveno priložnost za gol, na srečo domačega moštva pa je gostujoči napadalec sam pred vrati nerodno poslal žogo mimo vratni-ce Castellarina. Gostitelji so povedli v 11. minuti po lepi akciji, ki jo je zaključil branilec Barut, s tem da je z glavo preusmeril žogo v mrežo. Varovanci trenerja Vituliča so tudi v drugem polčasu diktirali tempo igre, izid pa so spravili na varno šele proti koncu srečanja, ko je najprej podvojil Šestič, pet minut pred koncem regularnega časa pa je Francesco Bernobi dosegel še tretji zadetek. Naj omenimo, da je si je v 22. minuti drugega polčasa resno poškodoval koleno Cermelj, ki je moral zapustiti igrišče. »Mislim, da smo povsem zasluženo zmagali. Lahko bi dali še kak gol več, saj smo imeli kar nekaj priložnosti za zadetek. S tremi točkami smo seveda zadovoljni in le tako naprej. Škoda za poškodbo, ki jo je staknil Cermelj. Upajmo, da ni nič hujšega,« je po srečanju izjavil spremljevalec Zarje Robert Kalc. (lako) Sovodnje - Cormonese 1:0 (1:0) Strelec: 8. Hriberšek Sovodnje: Dovier, Tomsič, Clancis, Floc-co, Bytyci, Bernardis, Čavdek, Visintin C., Visintin J., Černe (od 57. Markovič), Hriberšek. Trener: Sambo. Rdeč karton: 95. Visintin J. (dvojni opomin) Sovodnje so zadihale. Po devetih kolih so Sambovi varovanci spet okusili zmago in se trenutno malce oddaljili od nevarnih voda. Odločilna je bila osma minuta, ko je Hriberšek, s kančkom sreče, preusmeril usnje v sedmico s pomočjo vratnice in tako prelisičil nasprotnikovega vratarja. Domačini so prikazali napredek v obrambi, kjer sta Bytyci in Bernardis dobro pokrivala nevarnega napadalca Pillona, ki je prišel do prave priložnosti samo v 78. minuti, ko je zadel vratnico. Sovodnje bi lahko pred koncem polčasa spravilo rezultat na varno, a je v dveh slučajih zamudilo dve enkratni priložnosti. Obakrat sta pred vratarjem zgrešila najprej Černe in nato še strelec edinega gola. V drugem delu je moral Do-vier le enkrat posredovati, v enem slučaju pa ga je rešila vratnica. Tako je predsednik Zdravko Custrin ocenil nastop ekipe: »Fantje so se srčno borili in v prvem polčasu igrali zadovoljivo. Novi nakup Mladosti Aljaž Milič Čeprav je bilo pred nami težko obdobje, načrti potekajo kot smo si jih zastavili. Veseli me, da smo v člansko ekipo vključili kar sedem mladincev.« (m.f.) Isontina - Mladost 2:2 (1:0) Strelec: 55. avtogol, 94. Milič Mladost: Ballerino, D. Peric, Gergolet, E. Cadez, Patessio, M. Peric, Marušič (Milič), Ferlez (Vizintin), Bressan, Simeone, Zol-lia (Furlan). Trener: Gon. Nekdanji igralec Primorja Aljaž Milič je sanjsko začel svojo izkušnjo pri Mladosti, saj je 20 minut po krstnem nastopu z doberdobsko ekipo postal junak srečanja, ko je v izdihljajih tekme z glavo premagal nasprotnikovega vratarja in tako svojemu moštvu prislužil pomembno točko v boju za ostanek. Močna Isontina, ki zaseda zgornji del lestvice, je sicer na tekmi že dvakrat vodila. Prvič po zaslugi zadetka v prvi polovici drugega polčasa, vodstvo pa je trajalo le do 55. minute, ko je sam igralec domače enajste-rice zabil avtogol v najboljšem trenutku Mladosti. Isontina je nato ponovno po-vedla po petih minutah, Doberdobci pa niso vrgli puške v koruzo in so začeli napadati. Njihov trud je bil naposled poplačan v zadnjih sekundah srečanja, ko se je Aljaž Milič odlično znašel sredi kazenskega prostora in presenetil domačega vratarja za slavje domačih, ki so se tako veselili nepričakovane, a povsem zaslužene točke. (av) Porpetto - Breg 2:0 (1:0) Breg: Daris, Piccolo, Frangini (od 80. Bampi), Bolcic, Leiter, Sovic (od 80. Ko-fol), Pippan (od 45. Cerebuch), Pohlen, Martini, Vianello, Nigris. Trener: De Fa-bris. Breg je na gostovanju pri zad-njeuvrščenem Porpettu nerodno izgubil in tako zamudil lepo priložnost, da bi popravil položaj na lestvici. Slednji postaja po včerajšnjem porazu precej zaskrbljujoč. Breg je edini resni priložnosti za gol imel v uvodnem delu. »Nato smo igrali slabo in dejansko nismo uspeli ogroziti nasprotnikovih vrat,« je priznal spremljevalec Brega Marko Bandi. Gostitelji so Bregova vratar premagali po enkrat v obeh polčasih. Breg čaka v torek v Dolini težka tekma proti močnemu Gradeseju. Elitna liga Chions - Flaibano 1:1, Cordenons Gemonese 1:0, Ism - Lumignacco 2:2 Manzanese - Tricésimo 2:. i, Tolmezzo - Rivignano 3:0, Torviscosa - Sanvitese 1:0, Vesna - Cjarlins 4:2, Virtus Corno Kras 2:1 Lumignacco 13 9 3 1 21:10 30 Vesna 13 7 4 2 28:12 25 Cordenons 13 7 4 2 17:10 25 Torviscosa 13 7 4 2 14:10 25 Gemonese 13 6 3 4 13:10 21 Kras 13 5 5 3 19:17 20 Tricesimo 13 5 2 6 25:24 17 Tolmezzo 13 4 4 5 21:17 16 Chions 13 4 4 5 14:17 16 Sanvitese 13 5 1 7 13:18 16 Cjarlins Muzane 13 4 3 6 17:21 15 Flaibano 13 3 5 5 16:20 14 Virtus Corno 13 4 2 7 12:20 14 Rivignano 13 3 3 7 11:22 12 Gradisca 13 1 7 5 10:15 10 Manzanese 13 2 2 9 16:24 8 PRIHODNJI KROG (8.12.) Cjarlins - Gradisca, Flaibano - Torviscosa Gemonese - Chions, Lumignacco - Tolmezzo, Manzanese - Cordenons, Rivignano - Kras Repen, Sanvitese - Virtus Corno, Tricesimo - Vesna Promocijska liga Gonars - Costalunga 0:1, Juventina - Sangiorgina 1:0, Ol3 - Primorec 1:0, Cervignano - Sistiana 0:0 , S. Andrea - Ts Calcio 1:7, S. Giovanni - Valnatisone 0:1, Sevegliano - Ronchi 1:2, Zaule - S. Luigi 1:4 San Luigi 13 10 1 2 32:15 31 Juventina 13 9 2 2 18:6 29 Costalunga 13 8 3 2 18:10 27 Trieste Calcio 13 7 2 4 28:9 23 Valnatisone 13 5 5 3 15:11 20 Sangiorgina 13 5 3 5 13:16 18 Gonars 13 5 2 6 20:17 17 S. Giovanni 13 5 2 6 14:16 17 Zaule 13 5 2 6 15:19 17 Sistiana 13 4 4 5 16:21 16 Primorec 13 5 1 7 14:22 16 Pro Cervignano 13 3 6 4 12:14 15 Ol3 13 3 6 4 14:18 15 S. Andrea 13 3 2 8 18:28 11 Ronchi 13 2 4 7 13:21 10 Sevegliano 13 2 1 10 11:28 7 PRIHODNJI KROG (8.12.): Costalunga - Cervignano, Primorec - Sevegliano, San Giovanni - Gonars, San Luigi - Ronchi, Sangiorgina - Zaule, Sistiana - Ol3, Trieste Calcio - Juventina, Valnatisone - S. Andrea 1. AMATERSKA LIGA Domio - Romans 1:1, Gradese Pro Gorizia 0:0, Isontina - Mladost 2:2 Mariano - Aquileia1:0, Porpetto - Breg 2:0, Sovodnje - Cormonese 1:0, Terzo - Isonzo 1:1, Zarja - Turriaco 3:0 Zarja 13 8 4 1 22:6 28 Pro Gorizia 12 7 5 0 21:6 26 Domio 13 7 3 3 23:11 24 Terzo 13 7 2 4 18:14 23 Isontina 13 6 3 4 19:14 21 Gradese 13 6 2 5 14:12 20 Cormonese 13 5 3 5 18:12 18 Aquileia 13 5 2 6 14:19 17 Romans Medea 13 4 3 6 18:23 15 Isonzo 13 4 3 6 15:20 15 Mariano 13 3 6 4 11:16 15 Sovodnje 13 3 5 5 13:19 14 Breg 13 3 4 6 9:15 13 Turriaco 13 4 1 8 12:20 13 Mladost 12 3 3 6 11:16 12 Porpetto 13 2 3 8 10:25 9 PRIHODNJI KROG (8.12. ): Aquileia - Sovodnje, Breg - Gradese, Cormonese - Pro Gorizia, Fogliano Turriaco - Porpetto, Isontina - Domio, Isonzo - Mariano, Mladost - Terzo, Romans - Zarja 2. AMATERSKA LIGA Alabarda - Villesse 1:2, Audax - Romana 2:1, Campanelle - San Canzian 2:2, Chiarbola - Primorje 2:0, Montebello Gaja 2:' , Moraro - Azzurra 2:0, Muglia - Roianese 1:1 Sagrado - Ruda 0:7 Primorje 13 10 2 1 37:6 32 Chiarbola 13 9 2 2 26:9 29 Villesse 13 8 4 1 33:15 28 Audax 13 8 3 2 26:10 27 Ruda 13 7 3 3 32:17 24 Muglia 13 7 3 3 25:13 24 Moraro 13 7 2 4 25:16 23 San Canzian 13 6 2 5 24:17 20 Roianese 13 5 3 5 31:26 18 Romana 13 5 2 6 19:16 17 Montebello 13 4 4 5 21:21 16 Azzurra 13 4 2 7 24:26 14 Campanelle 13 3 3 7 18:25 12 Gaja 13 1 1 11 11:46 4 Sagrado 13 1 0 12 9:74 3 Alabarda 13 0 2 11 6:30 2 PRIHODNJI KROG (8.12. Azzurra - Sagrado, Ruda - Campanelle, Gaja Chiarbola, Moraro - Montebello, Primorje - Alabarda, Roianese - Romana, San Canzian - Muglia, Villesse - Audax www.primorski.eu1 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. decembra 2015 27 Danes Ufm - Triestina Za ljubitelje nogometa bo danes prav gotovo zanimivo v Tržiču, kjer bosta v okviru nogometne D-lige igrali derbi trži-ška ekipa Ufm nekdanjega trenerja Vesne Andree Zanutti-ga in tržaška Triestina slovenskega trenerja Elia Roncellija. Obe ekipi sta pri dnu lestvice, zato bodo današnje točke še kako težke. Derbi se bo začel ob 14.30. Za Triestino bo prav gotovo pomembnejši dan v sredo, ko bodo sodniki odločili, kaj in kako bo s stečajnim postopkom. 14. krog že pojutrišnjem »Tour de force« v deželnih amaterskih nogometnih ligah se bo nadaljeval čez dva dni. Praznični torek, 8. decembra, ne bo bo vreden tega naziva, saj bodo pojutrišnjem (ob 14.30) na sporedu vse tekme 14. kroga od elitne do 2. amaterske lige. Ker zaradi prazničnega dne, v sredo, 9. decembra, Primorskega dnevnika ne bo na vaših domovih in v kioskih, bomo v torek popoldne sproti poročali na naši spletni strani www.primorski.eu. nogomet - Promocijska liga Juventina brez zastojev Premagali so solidno Sangiorgino - Primorec ni blestel Juventina - Sangiorgina 1:0 (1:0) Strelec: 34. Zorzut Juventina: Bon, Morsut, Manfreda, Racca, Popovič, Zorzut, Stabile (lan-sig), Antonutti, Scrazzolo (Donda), Nardella, Bardini (Marchioro). Trener: Sepulcri. Proti solidni Sangiorgini je Juventina dosegla že deveto zmago v letošnjem prvenstvu, čeprav z igro ni navdušila. V prvih tridesetih minutah so bili gledalci priča verjetno najbolj dolgočasni tekmi v letošnji sezoni. Na igrišču se v bistvu ni dogajalo nič, tako da so se navzoči pretežno smejali zaradi hudomušnih žaljivk, ki so jih navijači Juventine namenjali nasprotnikovemu napadalcu Coppinu, ki sploh ni štedil z grobo igro. Tekma se je nato razživela v 33. minuti, ko si je Juventina prislužila prosti udarec z leve strani. Streljal je Zor-zut, žogo pa je na nekoliko neroden način Zorzut preusmeril v vrata, kar je presenetilo nasprotnikovega vratarja, Juventina pa je tako povedla. Domači so nato še naprej napadali. Krasen strel Stabileja je v 42. minuti odlično ubranil vratar Dose, eno minuto kasneje pa je sodnik razveljavil zadetek Juventine zaradi prepovedanega položaja. V drugem polčasu sta bila nato vratarja v bistvu brezposelna, tako da so se igralci Juventine na koncu veselili nove zmage. Negativna plat srečanja je rumeni karton, ki si ga je Bardini pridobil po nepotrebnem proti koncu tekme, tako da bo na torkovem dvoboju proti moštvu Trieste Calcio trener Sepulcri razpolagal z močno okrnjeno postavo, predvsem v napadu. (av) Nogometaš Juventine Bardini fotodamj@n OI3 - Primorec 1:0 (0:0) Primorec: Sorrentino, Richter (Davanzo), Cappai, Vesnaver, Braini, Omari, Grego, Male (Caselli), Ruzzier, Gileno (Sarcano), Sanik, trener Biloslavo. Po dolgočasni in nezanimivi tekmi se Primorec vrača iz Fojde praznih rok. V Primorčevem taboru so si obetali gotovo več od tega gostovanja, saj sodi OI3 med slabše ekipe v tej ligi. Res je, da igrišče je bilo v zelo slabem stanju in da se igralci Primorca nikakor niso znašli, vseeno je bilo pričakovati večjo požrtvovalnost in borbenost. Igra, ki sta jo prikazali obe ekipe, je bila na zelo nizki ravni. Priložnosti za gol na obeh straneh skoraj ni bilo. Gostitelji so svoj zadetek dosegli iz protinapada v 3. minuti drugega polčasa. Igralci Primorja niso odreagirali in izid se do konca srečanja ni spremenil. Po tekmi je bil predsednik Primorca Darko Kralj precej razočaran in je rezko dejal: »Bila je to ena naših najslabših tekem, saj so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi.« (lako) nogomet - V Dolini v okviru 2. amaterske lige Primorje prvič padlo Usodna »evrogol« in neroden avtogol - Gaja bi si na gostovanju zaslužila kaj več Chiarbola - Primorje 2:0 (2:0) Primorje: Carmeli, Kovacic (Ruggero), Cerar (Noto), Santoro, Furlan, Benvenu-to, Romano (Mandorino), Chierini, Da-nieli, Nigris, Metulio. Trener: Ravalico. Rdeča kartona: Noto, Mandorino. Dočakali so ga. Prvi poraz seveda. Primorje je po dvanajstih uspešnih krogih prvič letos moralo priznati premoč nasprotnika, drugouvrščene Chiar-bole, ki je bila včeraj v Dolini boljša. Poraz je športno priznal tudi trener rde-če-rumenih Davide Ravalico: »Vsa čast nasprotniku. Mi smo igrali slabo. Kljub temu nisem zaskrbljen.« Chiar-bola je okrog 10. minute povedla s pravim evrogolom. Do konca prvega polčasa sta nogometaša Primorja, vratar Carmeli in branilec Cerar, sama skuhala avtogol. »Tako izkušena igralca si tega ne bi smela privoščiti,« je bil ogorčen Ravalico. V drugem polčasu so gostje ostali z možema manj, saj sta morala zaradi rdečega kartona zapustiti igrišče Noto in novi nakup Davide Mandarino, ki prihaja iz vrst San Luigija. Montebello Don Bosco - Gaja 2:1 (0:0) Strelec za Gajo: Saule 80. Gaja: Chiaselotti, Pečar, Spena, Moset-ti, Finessi, Lauro, Turos, Marchioni (Roberti), Maschietto (Saule), Ferluga (Mania), Perlangeli. Trener: Colomban. Gaja je igrala boljše kot v zadnjih krogih. Prvi polčas se je končal brez gola. Gostitelji so nato vodili z 2:0, kar je izzvalo reakcijo Gaje. Vodstvo je znižal Saule. Nato so rumeno-zeleni skušali izenačiti. V sodnikovem dodatku so nogometaši Gaje zaradi dovmnevnega dotika z roko v kazenskem prostoru zaman zahtevali najstrožjo kazen. Med boljšimi je bil tudi tokrat Miha Pečar, doma iz Gropade. Slednji je v obrambni vrsti dodana vrednost. Proseško Primorje je v Dolini prvič letos izgubilo v letošnji sezoni fotodamj@n Športel o smučarski sezoni V pričakovanju naravnega snega, zamejska športna smučarska društva brusijo smuči, ki bodo vijugale med količki na deželnih in državnih tekmah. O poteku smučarske sezone bodo v studiu oddaje Športel spregovorili v ponedeljek ob 18. uri na TV Koper-Capodistria načelnica smučarske komisije pri ZSŠDI Sabina Slavec ter predsedniki SK Devin Dario Štolfa, ŠD Mladine ErikTence in SK Brdina Marko Piccini. Oddajo bodo tokrat obogatili prispevki z novinarske konference zamejskega športa v Ljubljani, tekme hokejistov Poleta,odbojkaric Zaleta in nogometašev Vesne. Tudi tokrat bo na sporedu rubrika »V 60-tih sekundah«. PIADIO TPST Furlan iju Ju lijika ktaj m Skupaj zmoremo: Oberdan, Kokorovec in Kocman Gostje voditelja oddaje Evgena Bana v jutrišnji oddaji Skupaj zmoremo, ob 9.00 po valovih radia Trsta A, bodo: trener košarkarjev Bora Radenske Dean Oberdan, predsednik Poleta Samo Kokorovec in predsednik NK Kras Repen Goran Kocman. v gorici - Danes Sončkov dan z legendami košarke Več kot 110 košarkarskih ekip za skupno več kot 1.200 košarkarjev, starih od osem do štirinajst let, ki prihajajo iz osmih različnih držav. Te so rekordne številke, ki jih bo letos zabeležil 19. Sončkov dan. Omenjeni košarkarski praznik velja za eno izmed najbolj priljubljenih mladinskih prireditev v Sloveniji, čezmejni duh pa dopolnjuje večletno sodelovanje, ki veže ŠD Sonček iz Nove Gorice z goriškim Domom. Prav zaradi tega bo s podporo Fundacije Goriške hranilnice danes, 6. decembra, Kulturni dom v Gorici (Ulica Brass 20) gostil skupino št. 30, v kateri bodo nastopile štiri ekipe dečkov letnikov 2003 in 2004: KK Tolmin, Dom Gorica, KK Stoja Pula in MZT Skopje. Košarkarski praznik se bo začel ob 9.30 s tekmo med Tolminom in Domom, nato pa se bodo vse ekipe pomerile med seboj, zadnja tekma pa se bo pričela ob 14.30 (Skopje proti Tolminu). Košarkarski praznik se bo nato nadaljeval v popoldanskih urah, ko bosta ob 15.30 v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici potekala zaključna tekma in spektakel za Vikov memorial v spomin na preminulega Viktorja Humarja. V trenerskem oz. strokovnem štabu dveh selekcij igralcev, ki jih bodo izžrebali, so med drugim nekatera zveneča imena evropske košarke, kot npr. Petar Skansi, Želj-ko Jerkov, Ivo Daneu, Rato Tvrdic in še bi lahko naštevali. (av) primorski_sport facebook 4 V TOREK, V NE ZAMUDITE! Torkova Športna priloga našega dnevnika bo tokrat manj nogometna kot ponavadi, saj so v deželnih amaterskih prvenstvih odigrali 13. krog včeraj, 14. pa bo že na sporedu v torek, 8. decembra. Na košarkarski strani bomo analizirali D-ligo, ki je konec tedna že opravila obrat boje. Obiskali pa bomo tudi današnjo tekmo Jadrana v Gorici. Rubrika 33 vprašanj bo namenjena košarkarju nabrežinskega Sokola Marku Hme-ljaku. Kot običajno bomo poročali tudi o mladinskem športu. Domači šport Danes Nedelja, 6. decembra 2015 NOGOMET DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras -Cordenons NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Dolini: S. Andrea - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Gradežu: Gradese -Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Fogliano Turriaco KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 v Gorici, telovadnica UGG: Ardita - Jadran UNDER 20 MOŠKI - 11.30 v Cussignaccu: Libertas Cussignacco - Dom UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Concordii Saggitari (Benetke): Polisportiva Concordia - Polet UNDER 15 MOŠKI ELITE - 11.00 v San Danieleju del Friuli: Libertas - Bor UNDER 14 MOŠKI ELITE - 11.00 na Stadinu 1. maja: Bor - Pall. Monfalcone ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Trebaseleghe: Silvolley - Olympia UNDER 19 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Aurora UNDER 18 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: Oma - Zalet Dvigala Barich UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici: Olympia - Torriana UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet Sokol, v Sovodnjah: Soča Olympia - Libertas Villesse UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Pasian di Pratu: Pasian di Prato - Val UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Tržiču: Julavolley Fincantieri - Mavrica Arcobaleno Jutri Ponedeljek, 7. decembra 2015 KOŠARKA UNDER 20 MOŠKI ELITE - 20.45 na Rouni: Jadran - Santos Basket UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Trstu (Ul. Veronese): Azzurra - Sokol Pojutrišnjem Torek, 8. decembra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Rivignanu: Rivignano - Kras; 14.30 v Taržizmu: Tricesimo - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Sevegliano; 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Ogleju: Aquileia -Sovodnje; 14.30 v Dolini: Breg - Gradese; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Terzo; 14.30 v Romansu: Pro Romans Medea - Zarja 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Chiarbola Calcio; 14.30 na Proseku, Rouna: Primorje - Alabarda KOŠARKA UNDER 20 MOŠKI ELITE - 19.30 v Dolini: Breg - Interclub Muggia ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Vidmu: Pol. Dlf Udine -Zalet Sloga 6 Torek, 8. decembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / 2000 m ...........3 2500 m ...........0 2864 m......... -3 Morje je mirno, temperatura morja 13 stopinj C. Aftenposten pokopal Božička OSLO - Eden najbolj branih norveških časnikov Aftenposten je objavil osmrtnico 227 let starega Božička. Osmrtnica je bila sicer objavljena le na spletu, pri dnevniku pa so »napako« hitro odkrili in jo umaknili. V osmrtnici je bilo zapisano, da je "naš dragi Božiček, rojen 12. decembra 1788 (...) umrl 3. decembra na Nordkapu", najsevernejšem kraju Norveške. Zraven je bila še slika križa in navedba, da bo pogreb 28. decembra v kapelici na Severnem tečaju. Pod žalujočimi pa je bilo napisano »ves svet«. Uredništvo Aftenpostna je potegavščino hitro odkrilo in objavilo pojasnilo, da bodo preiskali, kako je lahko prišlo do take objave, ki je bila v očitnem nasprotju z njihovimi notranjimi pravili. Najdlje vladajoči monarh sveta Brezplačna POGOSTITEV & torta RICCARDO FOGLI koncert ob 31. obletnici Parka 11.12.//od 18.00 dalje park www.hit.si www.thecasinopark.com CASINÓ& HOTEL Nova Gorica, Slovenija hit casinos BANGKOK - Tajski kralj Bhumibol Adulyadej, najdlje vladajoči monarh sveta, je praznoval 88. rojstni dan. Celotna Tajska je svečano okrašena, marsikje stojijo oltarjem podobni odri z veliki fotografijami kralja. Monarh je sicer zelo bolan in se že več mesecev ne pojavlja vjavnosti.Bhumibol prestol zaseda že od davnega leta 1946 in je z dobrimi 69 leti kraljevanja najdlje vladajoči monarh na svetu, ki po letih vladanja prekaša tudi britansko kraljico Elizabeto II. Ta je sicer slabi dve leti starejša od njega. Tajski kralj je večino zadnjih šestih let preživel v bolnišnici v Bangkoku. Tudi njegova 83-letna soproga Sirikit je od kapi leta 2012 težko bolna. Rast pametnih telefonov se ohlaja WASHINGTON - Rast svetovne prodaje pametnih telefonov bo letos padla v eno-mestno območje, kar bo prvič po prihodu teh priljubljenih tehnoloških napravic v prodajo. Razlog za upad rasti je umirjanje prodaje na Kitajskem, kaže raziskava tržnorazi-skovalne družbe IDC. IDC tako napoveduje, da se bo svetovna prodaja pametnih telefonov letos povečala za 9,8 odstotka na 1,43 milijarde enot. Najvišja rast bo v Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer bo dosegla skoraj 50 odstotkov, s čimer bo ta regija prehitela druge hitro rastoče dele sveta, kot npr. Indonezijo in Indi-jo.IDC ob tem še napoveduje, da bodo pametni mobilniki, ki uporabljajo operacijski sistem Android, letos ohranili prvo mesto na trgu z 81,2-odstotnim tržnim deležem. Evropski poslanec s ponarejenimi papirji PRAGA/ZURICH - Švicarska policija je prijela evropskega poslanca iz Češke in še tri Slovake, ki so skušali iz banke v Zurichu s pomočjo ponarejenih papirjev dvigniti 350 milijonov evrov. Aretiran je bil 62-letni Miloslav Ransdorf, član čeških komunistov, sicer profesor in poznavalec Karla Marxa. Član Evropskega parlamenta je že vse od vstopa Češke v Evropsko unijo leta 2004. Umrl Robert Loggia, gangster in policist LOS ANGELES - Na svojem domu v Los Angelesu je umrl 85-letni ameriški filmski igralec Robert Loggia, ki je zaslovel z vlogami mafijcev, kriminalcev, gangsterjev, detektivov in policistov. Zaradi videza in glasu je bil za takšne vloge zelo primeren, največji filmski in televizijski nagradi pa se je približal z vlogo policista. Prva večja vloga, ki jo je dobil, je bila vloga policista v televizijski seriji, prav pa je zaslovel šele z vlogami kriminalcev. Leta 1989 je dobil nominacijo za televizijsko nagrado emmy za vlogo detektiva Nicka Mancusa v seriji Man-cuso, že leta 1985 pa si je prislužil nominacijo za oskarja za stransko vlogo detektiva Sama Ransoma v filmu Jagged Edge. Med drugim je igral v filmu Brazgotinec z Alom Pacinom, ma-fijca je uprizoril tudi v filmu Čast Prizzijevih, nazadnje pa v televizijski seriji Sopranovi. Zadnjih pet let je živel z Alzhei-merjevo boleznijo. Galeja, polna zlata in dragih kamnov BOGOTA - Pred obalo Kolumbije so našli potopljeno špansko galejo z zakladom zlata, srebra in dragih kamnov, ki bi bili lahko vredni več sto milijonov dolarjev. Ladjo je pred več kot 300 leti na dno poslala britanska mornarica. Potonila je leta 1708 pred pristaniščem Cartagena. Bila je del flote španskega kralja Filipa V in naj bi se borila proti Britancem v vojni za špansko nasledstvo. Zaklad na njej bi bil lahko vreden celo milijardo funtov. Galeja San Jose je sicer že dlje časa predmet spora med kolumbijsko vlado in ameriškimi lovci na potopljene zaklade v podjetju SSA, ki so že leta 1981 sporočili, da so našli razbitine ladje. A vse odtlej poteka pravna bitka z Bogoto, kdo je lastnik zaklada. V začetku sta bila sicer kolumbijska država in SSA partnerja, ki naj bi si najdeni zaklad razdelila, a je nato vlada v Bogoti zahtevala, da bi moral zaklad pripasti Kolumbiji. Leta 2011 je temu pritrdilo tudi ameriško sodišče.