Q
!¦•......................-•«••.............*•••••••••>¦»«
Gospodarstvo.
<                                                                                                                                                                        •
t..........................................................i
Trsniearjem  v Slovenskih goricah.
V Slovenskih goricah, posebno pri Sv. Lovrencu je bilo v predvojni dobi trsničarstvo precej dobrorrazvito. Ko   so poedinci sčasoma
uvideli, da posamezno trsničarsko obratovanje ne prinaša več zadovoljivega dobička, so se združili v zadrugo, ki je v strokovnem in trgovskem oziru od leta do leta napredovala in pridobivala s svojim solidnim in cenim blagom na ugledu. Vojna je tudi tu posegla neugodno vmes. Trsničarji so po večini odrinili k vojakom in ker prva vojna leta ni bilo povpraševanja po trsju, pač pa veliko pomankanje živeža, so njih svojci ameriške tnatičnjake spremenili v njive. Trsničarstvo je pričelo propadati. Sedaj po prevratu je pa zopet veliko povpraševanje po cepljenem trsju. Cepljenke so dosegle visoko ceno. Trsni-carjem, ki niso bili pripravljeni na takšen naval kupcev, primanjkuje potrebnih ameriških ključev za cepljenje, ker so svojčas matičnjake iztrebili. Namesto pa, da bi si ameriške matičnjake čimpreje obnovili, segajo nekateri, če sem prav informiran, po nedovoljenih sredstvih. Uporabljajo kratkomalo ključe od šmarnice in izabele za podlago in prodajajo to cepljeno trsje kot tako, kakoršno si kupec želi.
Takšno postopanje je čisto  navadna goljufija in   vse   obsodbe vredno. Ubogi kupec ¦— vinogradnik,   ki   sadi   tako   trsje v dobri veri, si bode črez nekaj let belil glavo, zakaj mu    trsje    sahni;    da   je   bil   opeharjen   s podlago, ki ni dovolj trpežna proti trtni uši, j mu menda ne bode prišlo na um. Vsak vinogradnik,   ki   bode opazoval prva leta po sa- I jenju,   da   mu    tu    in    tam    kak    trs,    ka- j terega    cepič   je    iz     kateregakoli    vzroka j vsahnil, požene iz   podlage šmarnico ali iza- ! belo, je   lahko   siguren, da je bil opeharjen. Da Jpa tako   opeharjeni   lahko   zahteva   od- j škodnino od svojega brezvestnega dobavitelja, S je samoubsebi umevno.
Trsničarji pa, ki vam je na tem ležeče, da obdržite sebi in vaševuu kraju dobro ime, opazujte nesolidne elemente, kako in kaj delajo ;   brezvestneže   je   treba   razkrinkati   in j postaviti na sramotni oder.                                j
Da bo uspeh,   je treba priti z imeni na j dan.   Informator,   ki   je  povzročil ta članek, I mi ni dal na razpolago imena, sicer bi jih bil objavil.
Državni vinarski inštruktor 1 JOS. ZUPANC.
*                      •                                                                             j
Zamenjava 1000 kronskih bankovcev. Finančni minister je izdal glede zamenjave 1000 kronskih bankovcev s ponarejenim kolkom posebno naredbo. (N. br. 5124 od 26. februarja t. L), ki se glasi tako-le : „Da se izognemo temu, da morejo brezvestni ljudje spečati med nepoučeni svet 1000 |kronske bankovce s ponarejeno marko ter tako zanašati zmedo v denarni promet in odškodovati neizkušeno občinstvo, odrejam: 1. Da vsi uradi,   ki vršijo zamenjavo   kron,   tistim,   ki
prinašajo 1000 kronske bankovce, kolkovane s ponarejenimi markami, odvzamejo bankovce proti reverzu v juksto in jih obdržijo v depozitu do nadaljne naredbe. Na reverzu je treba označiti serijo in številko vsakega bankovca. Reverz mora imeti tekočo številko, ki se u|ema s številko odgovarjajoče jukste. Uradi, ki vrše zamenjavo, naj sestavijo spisek vseh reverzov po tekočem številu. V tem spisku ima biti ime in priimek tistega, ki se mu odvzamejo tisočaki ter število odvzetih bankovcev. 2. Da vodijo stalno evidenco o tem, koliko kronskih bankovcev se je komu zadržalo, in da predlagajo o tem tedenska poročila generalnemu inšpektorju ministrstva za finance. 8. Da pri odvzetju bankovcev podučijo stranke, da se bo rešilo o usodi teh bankv, vcev po končani zamenjavi kron.
Rok za zamenjavanje kronskih bankovcev razun za tisočake, Jsi se morajo zamenjati do vštetega 15 t. m., se podaljša in sicer za bankovce po 100 K do vštetega 15. aprila t. 1. Za druge vrste bankovcev se bo podaljšani rok pozneje objavil.
Novo sleparjenje kmetov z denarjem. „Ju-gosi. Lloyd" poroča, da hodijo po deželi sleparji, ki se ponujajo kmetom, da jim pregledajo denar, ako je pravilno kolkovan. Pri tem zamenjujejo pravilno kolkovan denar s potvorjenioii bankovci, ki jih puščajo kmetom. Pred sleparji se ljudstvo opozarja!
Nove cene usnja. Usnju izdelanemu iz surovih kož iz Slovonije, katerih cena je določena na 18 K za en kg, so določene te-le cene; A) Zgornje usnje: I. vrsta. Zgornje usnje (goveje), rjavo, za en kg 155 K, zgornje usnje (goveje), črno, za en kg 145 K, zgornje usnje (telečje), rjavo, za en kg 170 K, zgornje usnje (telečje), črno, za en kg 160 K. II. vrsta za 5% ceneje, III. vrsta za 10% ceneje. — B. Podplati: a) Za velike obrate (Woschnag in sinovi, Karel Pollak, Freund, Berg, Badla nasledniki Halbiirth, L. Laurich, Pototschnig, K. B. Maly, Piricb, A. Podvinec in Wrentschur): Vaches za en kg 93 K, krupon za en kg 120 K, vratovi za en kg 65 K, stranski deli 55 K, likanec 112 K, b) Za male strojarje : Vaches za en kg 112 K, III. vsajene terce 116 K, čreslenovko 140 K. — C. Za kože, ki jih dobivajo stro-jarji samo v delo, si smejo zaračunjati: a) pri govejih in telečjih kožah polovico cene, določene pod A in B, za en kg. Pri konjskih kožah : Za izdelavo črnega usnja za en kg 70 K, ustrojenih s Čreslom, za en kg 70 K, ustrojenih z ekstraktom, za en kg 46 K, pri svinjskih kožah za en kg 30 K. Po teh cenah se morajo primerno uravnati tudi cene vsem ostalim vrstam usnja, ki se ne navaja posebe. V drobni prodaji sme trgovec zgoraj označenim cenam pribiti največ 15%.