C h ur chill p ravi: VOJNA BO DOLGA
Maršalu Titu obljubil vso pomoč
Angleški min. predsednik Winston Churchill je včeraj v poslanski zbornici rekel da bodo Združene države, Anglija in Rusija tudi v bodoče tako združene in edine kot so bile v Moskvi in Teheranu, toda rekel je, da navzlic telim edinstvu, navzlic vsej svoji vojaški sili in navzlic naraščajoči zračni sili. mogoče ne bodo mode še letos poraziti Nemčije.
\ svojem govoru je Churchill mnogo govori! o maršalu Titu, čegar junaštvo zelo ceni in je obljubil, da bo Anglija do skrajne možnosti pomagala maršalu Titu in njegovi osvobodilni armadi.
!*<> Chun liilJovein zatrdilu ima Neii»c*> navzlic ve-
Jikaitskeimi pritisku na ti* li fronta/i in navzlic uničenju
|N»thucmnV'še \Vdno okoli ;UX) diJUrih izve^banili divizij,
so >>icrr \ dt lViizivi, t^la .se še vedno zelo učinkovito borijo.

Kakor pa je bila od vrnjena
varnost |)odiiiortiif,.tako bo-tlo zavezniki tudi pregnali nem Šlco zračno silo. Lz $«• izjav« je iikytgof>e t&kpat«, da zavezniki no (bo»lo vpadli prej v Evropo, dokler 114» 'bo netuška zračna sila uničena.
Poljsko vprašanje
Glede Poljake jc Churchill rtikel, da je opravičena <lo neodvisnosti in da jo'bo Anglija prt tem podpirala, toda smatra ravno tako opravičene ru-nke zahtev« srlede rusko-poljske meje. Rekel je, da se je glede Poljake razgovarjal s Stalinom in oba sta se strinjala v tem. tla Poljska ddbi na svoji zapa-dni meji nekaj nemškega ozemlja.
Položaj na Balkanu
Zelo obširno je Chuehrll govoril o junakih osvobodilnih bojih v Jugoslaviji in o maršalu Titu.
' Ko je razpravljal o položaju v Italiji, je oadlajeval:
"Na drugi strani Jadrana, na dbseznih gorskih ^krajinah Jugoslavije, Albanije in Grške, v pokrajini, ki meri od severa do juga 300. od vzhoda rlo za pa da pa 400 milj, je v teku veličasten odpor proti mrliškim vpad nikoni. S predajo I-talije y G2 italjanskih divizij prein' ialo biti sovražnih do zaveznikov. Xemei so jih razpustili ali pa zasužnili 4.'}. Gueril-vt na B 1'kanu go jih razorožili dfiset, . »»vet' pa jih je piršlo k Kaveznikorn v južni Italiji, na Korziki in Siciliji.
Z oziroin na p«*ožaj na Balkanu je Hitler s&Ienil povečati svojo armado na Balkanu in je sedaj tam nič manj" kot 120 divizij.
41V Jugoslaviji so navzlic najbolj kr itrm m morilnim divja« vom proti talcem in vaškemu pHbivaUtvu partizani na površju. Nnoel drže poglavitna mwta -in nkuSajo obratovati ieleznioe. Njihove čete morejo vedno goatejSe korakati po deželi, v poeeeti imajo zemljo, na kateri etoje, pa nič drugega ; vb« ostalo pripada jnna-Hrim partizanom.
*'V Jugoslaviji sta na polju dve glavni armadi. Prva L o guerilsko čete generala Mihajloviea. To bo bile -prv^ ^te, ki
so se ]>ojavile m predstavljajo večinoma čete stare Srbije. Nekaj časa po porazu jugoslovanske armade so te čete vodile guerilsko vo je vanje. Prav iaA mi je, da moram povedati, da je general Mihajlovič polagoma zašel v položaj, v katerem so nekateri njegovi po-veljniki sklenili dogovore z Nemei in Italjani, vsled Česar so ostali sami v ne&aterih gorskih pokrajinah iti niso napravili ni<Vsar ali pa le prav mail o proti sovražniku.
Osvobodilna fronta
"Na pozorišču pa se je pokazal bolj močan voditelj. Jeseni leta 1941 so partizani maršala Tita pričeli divjo in silovito osvobodilno vojno proti Nemeem in so tudi iz nemških rok iztrgali orožje. Naglo so rastli po številu. Vse reprisali-je, <V so bile »še tako krvave, bodisi proti talcem, bodisi proti vasem, jih niso prestrašile. Za nje je samo smrt ali svoboda. Kmalu so pričeli Nemcem prizadevati težke tzguibe hi so postali gospodarji dbsežnih pokrajin. Pod spretnim vodstvom in organizirani na guerilskih načelih so bili smrtonosni. BiJi so uukaj, bili so tam, Ibili so povsod.
"Partizansko gibanje j e kmalu prekosilo čete generala Mihajloviea. Ne samo Hrvatje in Slovenci, temveč tudi mnogo iS ribo v se je pridružilo maršalu Tito in sedaj ima nad četrt miljanat vojakov in velike zaloge orožja, ki so ga vzeli N<Tncem in Italjanom. TV čete drže nič manj kot 14 nemških divizij na Balkanu.
*4Okoli in v teh junaških četah se je pričelo narodno in zdrževalno cihanje. Komunisti imajo čast, da so bili priče-tniki, ko pa je gibanje naraščal v moči in številu, &e je pričel zmernejši m združevalni razvoj in obvladala je narodna zavest. V maršalu Titu so partizani nafti prvovrstnga vodi-
RUSI SO ZAVZELI KRIV0J ROG
MARŠAL JOSIP BROZ, (TITO) vrhovni poveljnik jugoslovanske Osvobodila* vojske
telja, slavnega v vojni za osvobojen je.
"Partizani maršala Tita so ediui, ki se sedaj dejansko bore proti Nemcem. Že dolgo časa sem se zelo zanimal za gibanje maršala Tita in sem skuhal in ■skuham tudi sedaj z vsemi sredstvi nru nuditi pom<x\
Vzdrževali bodo maršala Tita
"Zbornici morem zagotoviti, da ibo vse, kar je v naši moči, storjeno, podpirati in vzdrževati maršala. Tita in njt^-ove junaške čete. TV-koni moje bolezni mi je maršal poslal brzojavko in od tedaj sen, v stalni in prijazni zvezi ž njim."
Nadalje pravi Churchill, da je mladi kralj Peter pri partizanih mnogo izgubil na ugledu, kor je v zvezi z generalom Mi-hajlovičem. Anglija je sicer monarh istiena država, toda Anglija ne ilx> vladne oblike vsiljevala ndbeni državi, ampak si bo narod v vsaki deželi sam isdbral svojo vladno obliko.
Ruski "Hočevarji" na begu iz Rusije
Madrid. — Nemški listi, ki so dospeli semkaj, so prinesli poročilo o izselitvi 140,000 starih nemških naseljencev oziroma njih potomcev iz znane m m žke kolonije pri Črnem morju o(b Dnjepru.
Ti nemški kmetje so iblli iz-seljo-ni na povelje Nemcev samih in sicer zaradi naglega napredovanja ruskih armad v t«*m kraju. Živeli so v okrotr tiso«" večjih in manjših naseljih ob bregu; Dnjepra, na nasprotnem bregu pa so že bila ob času njih odhoda ruske armade. Pot., ki so jo napravili ti izsrfjenci Flitler-raja je vodila čez snocr in led in fre ibila doV-ra 1600 milj. Na Ruskem so živeli od 17. stoletja.
Edini vojni bond, za katerega ram bo žal, je oni. ki ga niste kupili!
Subvencije ostanejo v veljavi
Washiugtoai — Koncem zadnjega teilna je predsednik Roosevelt vdiral predlogo, po kateri bi bile pokopane subvencije, s katerimi hoče administracijo vzdrževati stabilnost e^n ž i veži tih potrebščin in stvar je bila poslana nazaj v zbor-nico, kjer nasprotniki programa subvencij niso mogli obrati dovolj glasov za ponovno [>o-raženje istih.
Zlx)mitvi j P sicer odarlasova-lu. z --<'> glasovi proti 151, toda je vkl.iub manjkalo nasprotnikom -o glasov za dosego dve-trft jinske večine. Predsednik je dejal, da je poražena predloga za ukinjen je subvencij bila predloga, ki bi prinesla inflacijo. umetno ]>oinanjkanje živil in zvišanje življenskih stroškov za ljudstvo. Poudaril j«* izreeno, da bi naprimer gosjx>-dinje takoj ]x> sprej^'tem zakonu ali predloci doznale, <la bi posko<"il^ nashnlnje cene približno takole:
Na funtu masla, 10 centov; 11a siru. osem centov; pri mleku en eent; pri kruhu en cent ; štiri cente ali več pri funtu mletega mesa; nad Ktiri cente pri svinjski prati; nad šest oentov pri svinjskih kračah, pri govejem mesu za pečenko nad tri cente, pri drugem govejem nisn pa tudi sporedno v tem red it.
Včeraj so Rusi zavzeli Kri. voj Rog, kjer se steka pet železnic in več cest ter eno največjih prometnih središč v Ukrajini.
'Zavzetje toga važnega mesta je naznanil maršal Stalin in u-kazal v proslavo velike zmage o<klati po 20 strelov iz 2*24 topov. Krivoj Rog ima velike železne rudnike, ki so dajali N eiueem 00 odstotkov vsega za vojno ]X)trebrnega železa.
Moskovsko poročilo poleg tega navaja še več drugih ruskih uspehov in sicer jaigoza-padno in južno od I^uge, jugo-zapadno in južno od Ilm^nske-ga jezera ter ziipa<lno in južno od Holma. V teh preflelili je rdeča armada osvobodila nad 300 obljudenih krajev, med nji mi tudi Mihajlovski, ki je zelo važno železniško križišče in 10 m H j od Dna. Rdeča armada, ki prodira od Luge proti Pskovu, je zavzela Bukino. Rdeča armada, ki se je pri 'Holmu razdelila na več oddelkov, je osvo hodila nad 100 krajev.
Pričetrtk ofenzive na tretji u-krajinski fronti je bil naznanjali v Moskvi v pondeljek in so sedaj Rusi v ofenzivi na celi 1200 milj dolini fronti. Rdeča ampula je najprej vdarila, v g mlini, nato malo vi>je proti severu, zatem na skrajnem severu. se<laj pa 11a jugu. In v vsaki ofenzivi je rdeča armada dosegla sijajne uspehe.
Kijev je padel v prvih dneh novemlbra, nato se je pričelo prodiranje generala Konstantina Rokossovskega proti Go-meln, zatem je armadii generala Ivana C. Bagramiana z naskokom zavzela Nevel. Božično noč je general Nikolaj Vatutin pričel ofenzivo od Kijeva in je prišel skozi Rovno v Luck, sredi januarja pa je zagorela severna fronta, osvoibojen je bil Leningrad in Nemei so bitli potisnjeni daleč nazaj. Dve ukrajinski armadii ste se združili in zajeli deset nemških divizij, ki so bile pokončane. Za ta veliki uspeh je general Ivan S. Ko-nev dobil naslov maršala.
Jugoslovanska fronta
Civilna vojna v Jngo-
Delovanje Rdečega križa
Pod pokroviteljstvom A meri-kanskega Rdečega. Križa in Mednarodnega Orlbora R<h?če-ga Križa, so pošiljatve hrane^ oiblačMia in drugih potrebščin amerikanskim vojnim ujetnikom in vojnivn ujetnikom drugih Združenih narodov, v teku od 1. januarja 19+2 leta do 31. deeemfbra 1943 leta, znašale $48,502,874. Rdeči križ je na vaši strani, eelo ako ste vojni utfetnik. Zato da bo se naprej Rdeči Križ oib vaši strani, prispevajmo vsi v Vojni fond
sla vi ji se nadaljnje
London, 20. fefc. — Iz zadnjih vojnih komunikejev Osvobodilne vojske je razvidno, <la v Jugoslaviji še naprej divja ei\-ilna vojna, katera spodjeda silo osvobodilnim armadam, ki morajo odbijati poleg napadov nacistov in njih satelitov tudi napade Mihajlovičevih četnikov ter Ustašev.
Titovo poročilo govori o par tizanskih napadih na Rogatioo. kjer se morajo biti z Nemei in h rvašk i 111 i Usta-si.
V Slavoniji so Titove edini-ee 17. 'brigade premagale usta-sko kolono blizu Kapele, medtem. ko so drui*e partizanske sile od 13. brigade poJbile 20 četnikov ter zajele precej ma-terijala nedaleč od Banjaluike.
Partizani se bojujejo blizu Vidma
London, 19. M>. — Jugoslovanski partizani, ki so prodrli preko Julijskih Alp v severovzhodno Italijo oziroma v predele primorskima •ozemlja, ki je pripadlo po zadnji vojni Italiji, se -bore usedaj v bližini Vidma. (Udine), kateri leži kakih dvajset milj severozapadno od Gorice. To poročilo je bilo podano iz glavnega stana maršala Tita.
iZaeno z gornjim poročilom o bojih na italijanski meji, je bilo poročano tudi, da se vrše Ijn-te bitke v 'bližini madžarske meje in v okolju Travnika v Bosni ter na Hrvaškem. V vseh teh spopadih je bilo tekom zadnjih par* kini pobitih več kot dvesto Nemcev.
Češka brigada pri partizanih
Jugoslovanski radio Svobodna Jugoslavija je v svojih zadnjih vesteh navedel, da se je pridružila partizanom češka brigada, ki nosi ime "Jan Ži-ška."
Nada 1 j na vest o bojevanju čehoslovaške brigade 4 4 Jan 7A ska" pravi, da so vojaki t*- brigade d<>bro nabili t&upne čete Mihajlovičen^v in Ust ase v in to vkljub temu, da je zračna sila po<lpirala napadajoče sovražne čete. Čeiioslovaška bri gada jo zajela tudi procej ma-terijala.
Istočasno je bilo poročano, da so se zal nje dni vi>ili hudi boji v Bo>niT Hrvatski in Sla voniji, kjer so .>e morali pa rti za ni boriti predvsem z us takimi ter kraljevaškimi četami Mihajloviea.
Partizanski metalci bomb
London, 20. feb. — Kot se glasi porodilo radija, »Svobodna JugosJavija, ki podaja vest o pretrganju proge iue<l JLitijo in Zidanim mostom, razdirajo sovražniku proge po sobni oddelki metalcev Ibonib, ki se vež-bajo samo za ta posel.
Policijska postaja v Slavoniji razstreljena
Titovo poročilo navaja, da je l>ila v Slavoniji med Kaumii-kom in Prejani razstreljena policijska postaja in je bilo pri tem libitih 29 orožnikov oziroma policajev. V istem kraju je bila pognana nazaj napadajoča nemška tamnčna kolona.
WELSONOVA HČI UMRLA V INDIJI
Los Angeles. — Semkaj je pred kratkim doŠlo pročilo, da je v daljni Indiji umrla Mis« Margareta Wilson, najstarejša liči umrlega ameriškega pred-stnlnika Wilsona. Poročilo je prejela sestra pofcojnLee, Mrs. Eleanor Wilson McAdoo, ki je dejala, da bo truplo pokojnice prepeljano domov v (Združene države, (ko (bo minila vojna.
Pokojna Wilsonova hči je pripadala neki verski sekti, ka-
tero vodi Sir Aurobindo v kraju Pindicherry, India, ikjer vsi člani te sekte žive sami zase v samoti.
Predsednik Wilson je v svoji oporoki izgovoril svoji neo-moženi hčeri $2500 letne izpla-čitve, ki (bi izostala, v slučaj-u, da Ht>i se Margareta poročila. Ona pa je ostala safmska in je z očetovo zapučino skromno živela daleč od svoje rodne domovine.
Tri nacijske podmornice potopljene
• London, 20. fdb. — Angleška letala in vojne ladje so potopile tri "nemške podmornice ter poškodovale več drugih, ko je skupina nemekih podmornic ekutsala ,piiiti V, { Sredozemsko morje, kjer so nameravale potapljati zavezniške bojne lati je, ki dovažajo Čete in materijal za invazijo. Podmornice so si prizadevale prepluti ožino pri Gibraltarju skozi enajst dni, a brez uspeha. Tekom tega časa so pluli preko ožine trije zavezniški konvoji (brez motenja, kakor zdaj poroča angleška atf-miralketa.
Ameriški letalci poleteli k Miliajlovicu
Washington, l!0. f^b. — J), -set. ameriških letalcev je poletelo nad predel je, ki ga ima v rokah Draža Mihajlovič. vojni minister kraljeve vlade v Kairu in vsi so srečno pristali < padali ter bili lepo sprejeti po Miliajlovicu, kakor trdi poročilo jugoslovanskega informacij skega centra v Kairu.
Posadka je pristala v prede-lju gore Zlatar, kjer se naha ja Mihajlovičev gla\-na sila. — Kot navaja poročilo, so letalci v najkrajšem času prišli skupaj s četniki in so se čudili, da ima predelje v ol>lasti Mihajlovič, ko so vendar ve<lno slikali, da kontrolira jugoslovmi>ke gore maršal Tito s svojo silo.
Poročilo, ki ga je listom po dal Assoeiatfd Press, ne podaja nobenih pioseflbuih podixilwiosti razt-11 te, da je bil med letalci tudi Mieiia*'l lomiet MeDoimel pilot, iz Jackson Heights, Now York, za inženirja v letalu, ki nasi ime Madam Lilv. pa je bil Kichard B. Hofbbv, doma iz Ftorrs, Connecticut.
Novinarska služba nazvami ki ima zveze z vlado v Kairn. * * Demokratična Juftosta vi ja' \ je }>o radiju iz Mihajlovičevih gor sporočila, da so bili letal-zelo vzradk»ščeni nad prijateljskim i?i ljiibeznjivim sprejemom. ki so g:i bili deležni. Poročilo ne pove datuma kdaj su l*taVi prišli - k Mihajloviču. kakor tudi ne, če se namerava jo vrniti ali bodo kar tam ostali, Ikot vojaški zaupniki, ali kar že.
List "New York Herald Tribune** je prinesel v svoji nedeljski izdaji celo siliko Izetlo bradatega Mihajloviea, ki je v družbi nekega (britskega vojaškega zaupnika. Slika, je reee no. je bila poslana v soboto po radiju iz Storkholma. Mihajlo vic je oferaščen z gosto brado čisto do pod nosa in preko polovice obraza mu je «kritega pod to brado. .
SS3 GLAS NARODA 11
im«ti .j mfe o vnaprej plačano. Ijl
^ *f	Osf slavGtialčili Jelavcerv Ameriki	*
---_m	CUm Mttar BtytmAg tttk me rt the p-t O tO* 1 Smm Ymk. N. I, w*m art « fa^i « Urnrr* W. Hit.__'
lll-^ 9	NKW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 23, 1044—SREDA, 23. FEBRUARJA, 1944	VOLUME UI. LETNIK UL
*)L%a NAUMBA" k ki« ion
WEDNESDAY, FEBRUARY 23. 1944

KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y.
(Nada je van je)
so bid nekdaj, Dalmatine i, Za-gorei, lstrijani itd. In Srbi so v prvi vrsti Srbi in šele potem smo vsi Jugoslovani. j
In to je naravno vsakemu na' udu v ponos, da spoštuje sro-j jo narodno zajvest. Nobeden narod ne molu kar eez noč spis -m uiti svojega narodnega cu-1 ta ali ponora, za katerega smo se borili stoletja in borili se ni-' smo skupno kot Jugoslovaui z i j iigot'1 o v an .-k i ponos, arnpu k kot posamezniki vsak za dvojega. Šele pred zadnjo svetov-' 110 vojno smo s-e začeli zaveda«i JugosJovanstva in ta nas je ui-iel jpece.	j
Bili smo kakor otroci, ki sv nismo zavedali položaja in rav 110 zato ni vela v listi stari Jugoslaviji prava jugoslovanski misel. In prav zato bode nova Jugoslavija razdeljena na piovince po narodnih sknpinau da ne bo nobenemu narodu kratena pravica. Te province bodo pristuo lir vaške, srbslaj slovenske, ali kakor si bodo posamezne narodne skupke' želele — d očim bo vrhovni Ju-. goslovaiL^ki XiU. Svet j ugošio-vanski.	j
Re.-::»ea jv, da nasa jezikovna ra/Jika ni tako veiika. Nikdar s>t nisem učil ne srbskega ne hrvaškega jezika, prišel sem v veliki meri v dotiko s ati, nikdar pa nisem prišel j v dotiko t* »Srbi, vsaj s srbskim narodom ne in vendar, ko se srečam s tem ali onim, razumem ga, da-i ne dobesedno, ampak ^iiavni obris govora za-popadem. Trav za prav ne vidim meje v jeziku in nikdar ne morem razločiti po besedi ali govorim, s Srhom ali s Hrvatom.
Srečal sem Črnogorca po jeziku in polti sem sodil da je Dajinatinec, zato ga -vprašam: Vi ste pa D^inatinec? In ta 11 i odgovori: Pa nisem, sem Cv nogo rte. Bil je velik jugotio-j van-ki rodoljub; pogovarjala' sva se o politiki ia u. mi je' pripovedoval, kako močna in lopa bo Jugoslavija. Veste, je rekel: Danes smo Še razdvojeni in ne preveva nas jugoslovanski duh. Med Hrvati in Slovenci jo >e precej avstrijske i;a. ampak ko ti stari pom rjo in ko bo vz ras tel novi rod, takrat ho Jugoslavija močna. — ln tako bo. Tako dolgo, dokler ta stari rod živi. se bo dr žnl staresa narečja in starega duha. Ko pa mi stari pomre-mo in ko bo vziastel novi rod, pozabili bodo, da so &rbi. po-zahili bodo da so Hrvatje in pczabili bodo, da so Slovenci.j Kavne tako kot smo pozabili.! da 5.1110 bili nekdaj Kranjci,j ►Štajerci ali Primorci.
Čez 600 let smo bili Sloven J ci in Hrvatje pod Avstrijo ; Med vsem tem časom so nasi prepojevali z germanizmom in učili nismo drugega nič kot častiti tisto sveto rimsko a po j -tolsko cesarstvo. Avstrija in j Kim nam je bil simbol, zato' smo pozabili na naše stare narodne pravice. Pozabili smo, da so naši pradedje ustoličeva-li kneze, ali volili župane po starem demokratičnem načinu. Pozabili smo zato ker so nam T.ačeljevale nemiške vlade, in zato še ni vzgojila v nas tista prava jugoslovanska duša.
Jiekel mi je rojak: Veste, Mr. Corel jaz sem pa 1(L od*t za Hitlerja. Mlad sem šel po svetn, živel sem večinoma na IHmafu, tam sem jedel nemški kreb in zato držim z Nemci
Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
odroma -CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
RAZGLEDNIH ^T
Piše Anna P. Krasna	^fi
Charles Bedaux napravil umumor v jetnisnici
Miami, I*'la. fCoueem pre-i- .m t«dua je izvršil vtukaj-i j»'1"L-niči soinumor znaui « liarle* K. Bedaux. prijatelj \ i ncU«o>ke«m vojvodo ali bi-x ^u iuiclet-kega kralja, ki je S'WJ governor na Ualuunskem otočju.
Kedaux, ki ie fail bogat iudu-nnjco ia inženir, je bil f>tar 58 let. icr je bil pripeljan v iZdrus •/."ne drsa ve* iz fteverno Afrike, kier yo *>il «bto>žen sodelovanja z oc-iflfcinai opremi ter izdajstva^, J'red izvršen jejii samomora je Tnjfu^al noto, Vi pa ni tiila db?-Joda njena. samomor ae j*
vm m&j>?f> tAl
yo»f fUi Croij H tui nit!
In »rnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar-ike potrebščine. Da ai rojaki zasigurajo redno dopoiOjanje lata, lahko gredo upravniatvu na rok* a tam, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI HE BI OBNOVILI SVOJO NABOCNINO ts DANES?
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA ^f&J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
soiakntnost k. s. k. jki>notk znaša \27.'24%
te turfpA dobro in hvoJim dntgia:, isranij «e pri najbolj*}, po ftlml in nadMilvtatiu podporni org»ni»aH)i, fcKANJSKO NIOVKN SK1 KATOIJŠKI JKDNOTI. kjer m lahko isvarujr* to *iurtnliH>. razne poškodb«*. operarij«. proti botru* ii
K. S. K. JKIlVOtA nprt-irma motto* In iradir u<l 1«. do M. Mm; otroke pa UmoJ pa rojatvu in Jo if. IcU pod moje nkrilj«
K. S. K. ^KUNOTA izdajo najmodrrnej*<» vMe certifikate m-' riauje dobe od KM.H do tS*—-—.
K. S. E. JIDNOTA J« prava mmii rdor Ia alret. Cr «a. alpl #Ja<> ali flanira (• ai«catee bi bogate katofiftke podporne orpinicaeije, potrudi se In prUiopI takoj.
Za pojaenila o zavarovalnini In ca voe drage podrobaootl ia aradntk« Ia aradaieo krajevnih druUov K. S. IL Jedaole. aH pa aa:
GLAVNI UBAP 3dl<353 Ho. Chicago Street,
Jolict, Illinois
lT n
"GLAS NARODA"
.	THK PIOPIJ"
•'"k finkrni. PndiMt; Tpn Hada, Troaoaror; Jooopa Lopaba. Bao.
SI« WVT mh 8TBJEBT, NSW IOKJC 11. N. T.
j!	51»t Year
**Ula« Narorto" le lamed every day except Saturday*. Bau^aja and BaUdaya.
fluboertiiMoa Yearly |7.	Ailrartlaemaiit on Af^eeaaaat. I
»I ZA CKLO LETO VKUA LIST ZA ZDRU2BNE DRŽAVE IN iCANAlK): 91.—i ZA POL, CETA 43.60; ZA ČETST LETA SJ- .
ii ----- ' ■ ' 1 -
"<žlae Naroda" tahaja wfcl dan tovianit aoboc. nodeU ia praaalko*.
. "C.LAS NARODA". Sit WW ltb Jlilll, WKW tOW U-jj-I Tiliptnni: CHalaoa I—12A1
KO FRIDE ONI DAN
H\i>r>k' I i at 4* Tlie New York Tiling" |>iho v .-voji ne-'ripk- "-v* Iti.i. ilii prtjMji t»iii*u |kj k>iulofiHkili uli<*ali koni-idi ;nn<'ri*ki. auirl«-ki in Jrui;i ziivezni^ki vojaki.
^ i nl. ill i<* l»n vWUti	fante iiilimtvrisW iz 'iVxa-
vojake v )»\wjilt slikovitih uiiifornuili, resne 1'oUa-t. ,1-.". \ 1«-r. ki ><» lorilf voja'k«' raznih zavrzni-kili h 'V, » |«aulle. Ilotiili mi ^k iij ki j in >i ogledovali razin* |iii-ii «I» u-a* |i4«-Jopja. Zvcč r -u gla^'vi vojakov, ki UhIo
i-il'	\ Hv ro|Mj, razWy:ali |ni L«iii'»t»'r Square in I'livadi I ly i- i. I'ojo^trt j«- i/, vr.-t vojakov za < lone la k:»ka penili.
nr» . i-ikim vuyakoni mi m* |»riblizi'Vali in jih vstavljati i, ^tuii nlvi'li fio lei, možje, ki >o viU»'li boje v Fraiwiji
•	i k i svelovni vojiii, in -o jim \y. svojiii -kiWMij prlpovedo-!-, u\<> »i	'l»Oj: pri vpadn in |>ozi»»'j«*. Povabili >«» jiii
;n'o. -i j-kali jim rok«* iji jim žcl»»li tK4>ro »nvu.	,
I m \i Tftia l!M4 prihajajo, duevi, ko zavezjii^ki |joveljni-.iinjv, 'k> prijel višek	iti niogoo- tmli koiu'no <m1-
rrv. \ cilanii wjio. Bliža x- ilan. ko ImmIo /-J4Vczii:^ki> ar-. i«l» \ f>a<ll«» na evropski koutiiunit.
<••m i.il JJw^^lit 1>. Ki.-enbower, najvišji poveljnik vjki-m ck	jv lako j^olivalil iwnrski li-t	m -te
i	in j« J-'nl najvišje rn-ko m 11 ako\'anje Suva rovov
i, • , •»• ■ :i! Au-^ iji In ii;nlz:ia. cvte, ki IkxIo naskočilt-i	ix»i -i;o lrdaja\'ii. \ uje^ov«»m poMilmem vla'ku so
i avtoiiti>iiii. \ Katcrjli m» aij^'ifov štao vozil v taborišča, v ili • t\ ii jv \ >iavjjal vlak, vlaku >o bili vozovi? v ka-m:i . iaiii, kjtM j*- JlifcenJiowt-a- iu*pro^tano izdeloval načrte' - ci S boj j. ina l radij^k«» po-tajo, jhj kateri jr bil v .1 v«/.i /. na jvišjim glavnim stanom. Po nadzorovanju se, *i i I . L- don in kr«lt>kjo relaei: "(ete ^em naš«*l v do bi*e m' j ii. mnoriio se \ezUijo za veliko delo. k: jih čaka. \ 1 1 i»t i"Mii Uokvavki-ga |irn!i\*u je ueinški vrhovni poveljniki
•	I! 11 a i *11 tirwwt Huiijiim'I ]M»to\al po Kraneiji in luulziralj
i" \ojnsivo, ki Ijo<Io okušali proti zavezniški armadi V-^mti^ko >tt»no. F« kLnuiral Kurt von Hu-ndsted!, ki •ljuje iie?u>ki i<liiiuii)iii armadi |H>d Hominelovim nadjio-.»»III, j. trdno udločvu braniti m* do zadnjega. Rekel je: • 'lulji nojih ozračij i no bo liobeiue^a lunikaiu.i. O'bit/.jf ■ mi o jiusui vijem- utr<ll>' ji i'» rajo T > i t i branjern. do konca/" •■'« dmarvnl von Ji'iMMUtedl je časuiJkarskiiii poročevalcem,
•	r nekaj n lu nvuuvadiir-ua, natančno popisal utrdibe, ki >o
me i /^rndili v Franciji m zla.-* t ob njeni obali. Ob obn-t -O i-ela {K-Ija miu, mitetna močvirja, pasti /a tanki', .-ilno mrilV in ]*> Riindste<Jovl izjavi >o le iui;<iJ>c v vsakdan, i u mnogo močneiše, kol je bila silovita Maginotova utrjena
1	i-"1 wa>«'
Zavezniki dotiro vedo, tla je Atlantstka črta zgrajena z <le-o vt.-iio i/ i.einenia in jekla. /ia,vi*zniški U'tjiteL so y-ledali. .do m* urradili Nemci to črto in so tudi videli poglavitne nt rje-f'HAe. Zalo zavezniški- armad«' ni treba h'le o|>ozarjatit na ak< »»'Zkiht ^anielo, kadar lno »ask«»čila to nlrjciio črto.
ni« i bodo nudili največji odpor iu o4j obr«'/Ju Francije se ... jo ; 11 bolj srdito in trne/^lavo, kot na katerikoli fronJi do « Zsivfzniški poveljniki pa -o ravno tako odločni, da od-. 3?njo \ < ••vir«, ki jim jih i »o postavil iui-proti von RujkI-
< • 'udi jja je la obrambna črta še tako -ilno iikhmim, je ' a. un UMietie iiamiiš^o vojaško silo, kajti za obrambno črto
ii--l«**n«>	re/-rvo. k> j<- poirebna v vsakem 'Injju. Ln ko Inido
•	ift' zavezniški* onnail^ |M»s1«vile svoje mostišče iu če >e jim «.-re.-' prebiti kn-ko \ rz-l v obrambni črti. tedaj tl>o nemška •mada v vlrtii nevarno^ii, kajti jte bo rezerv, ki l>i moirle zel zamašiti. Poletf tci»;, pa se v Franciji nemška armada »a-
•	ija \ ^'vra/neiii ozemlju in za njenim lirldom bodo dodajale -abotažo in druge ovire.
ha n -«• bliža in zavezniki m> na gotovi |>oti <lo zmage.
j oč-ividno odločil kmahi potem, ko jo bil prepeljan v Zdr. dr-ž-ive', kajti vprašal je večkrat za sjiMlue praške, katere je liranil, kot tte je zdaj izkazalo, in jih zavžil večjo količino m-kaj ur potem, leo mu je bilo s|wo-čeuo, da so na*clničke olilasti dognale, da je ameriški državljan in 4t>o mogel bRi, kot tak, podvržen kazni za izdajstvo svoje domovine. Bedairx je preživel večji <M svojega življenja v FrawHji. V severni Afriki je imel tesne stike t vi* ttokmii nemškimi in vw-lir^kinii vladnimi eUutelji, radi česar l»i moral priti f>rod zvezno ve-leporoto, kateri pa se je raji izognil s $ amomorom.
ln ti ne l»odo gojili korita niti politike; zato ne bodo potre bova'! i regimentov vojaštva, da jih I »o čuvalo, ln ko IkhIo zdrav* pameti, se ne bodo po prsih "bili: To smo mi! Srbi. Hrvatje in Slovenci, aii pa zagrizeni nacijonalci, komunisti, -ociaiisti itd. Ti možje najbrž pa tudi ne 1*h1o trpeli med se-lioj verskih fanatikov, kateri mislijo. d;» ^o it tor a vsak načrt začeti in končati s cercuioni-jami, ampak na jnesto bo<lo paz\T!pi psihologi, katerih nn-lo;ra lxxle proučevati držiivne načrte in ditšo naroda; u^a bodriti k sodelovanju, mu razlagati pomen držav«ili načrtov ter ara vzgojiti v dobre ju.uoslo vanske državljane.
Jugoslavija bo razdeljena na province in ker ne bo imela tiste da^lkosežne justične vlade, amipalr ti-ti možje, ki bodo na Čelu, bodo predstavljali .Turjo-slovar.ski Narodni Svet. Zato bodo -krbole province za mir red in te najbrž brwlo moyle hrteti ^-nkn po encima justične. "a ministra, ki l»o imel nalogo k *•<. t i i i rosrov i leže. .
Te provinčn«. vlade lntdo ime ie naloaro skH»eli 7.a izeljrazlnv za promet, železnice in ce<te. 7n trgovino in industrijo. spl0h /n v<e. kar bode za jugoslovanski m.rod potrebna. Morebiti ,bodo finance cenfraliziiano. nl; pa se ]jb financirala v-aka pre vinea zn si^Im*. To pravi, dn bo listo voi!iko korito razbite in nastala bodo mala koritca Xa prvi |>o?rle<l je fo dobro zna menje. kajti rekli smo. da eiin več jt- £ro^|ioilar|e\\ jetn slabša je gospodarstvo in čim več kr (korit tem več pujskov. Ampak ni m rreba takoj ustrašiti. | Vlade bodo rasuIeHene za {o, dn i se ne bo«l<» k eiiciiui k<»riiu li Srbi. Tfrvnli in Slovenci, am ( pak imeli bo fin v-ak -voje: ni j.nko b(, kaj weostaio. i^otem i bodo Tioskrbljali vsak pri svojem; in tako 110 bo strahu, d.i se bodo s|irli f^rbi z Trn nti. nil pa Slovenci z "FTi-vnti, nmpak prepirali l»o<lo Srl>? s Srbi, Hrvat je « Hrvat: in seveda S'n venei pn med seboj.
Jvolik^f b<» pj'oviuc, ne vemo. kc-r odvisno bo. kolikor si Jih b.vle narod zaniL-lii. Bilo je pred tridesetimi let*, ko seiii se sreejil z Jugoslovanom. Takrat še ni bilo Jugoslavije, am pak smo se bolj zanimali za avstrijske generale kot pa za jugoslovanske junake.
Vprašam ^ra, odkod da pride in ta mi pove, da je iz lx>vrane. Tz T^ovrane? Potem si Hrvat! Nrš brat (mu odprovorim). Pa veste, kaj mi je rekel? "Ml no-eemo biti Hrvati. — mi smo Istri jani.
Tudi Slovenci smo bili razde ljoni -na Kranjce. Štajerce, Korošce. Primorce in bojrvedi na kake še druge male skupine. Nlobeden izmed teh ni rekel pred 50 leti, da je Slovenec, ampak je ponosno odrezal, da jo Krsnjc, fttajerc. Korošec, itd. Danes te.sra iii več. Pojdi po vsi Sloveniji, pa -niti ene^a ne boš našel, ki bi rekel da ni ^ i o venec. Morebiti se najde še kak Prekmurjec pod Madžarsko, ki bo rekel, da ni Slovenec
In ravno zato bo Jugoslavija razdeljena na več provinc, i kakor ri bodo narodi pač želeli. Kajti danes še ni Jugoslovanov. Slovenci mo v prvi vr *ti kakor smo bili nekdaj v prvi vrsti-Štajerci, Kranje: — Hrvati so v prvi Hi vat i, kakor
Ta kaj mi mar — vsaj še ne vem, kaj je Jugoslavija — to -'o Srbi!	j
Taki p rot i-jugoslovanski iz-'azi niso bili redki. Prišel &em iz starega kraja in kakor po nava.U sem obiskal najožje pri jatelje, ki se* uisuio videli po
—1"» let. Večina teli ni znala* nemški ko -o zapustili rodno ženijo. Prišel sem k -otrič-1 nam, svakinji — pa Bo<r ne daj govoriti slovenski. Bale -o' se. da jih bo kdo sii.šai in )m>-' tem bi jim rekli, da .-o Poljaki.j
; i'a prišel ^em k sosedu, ki -mo v starem kraju skupaj I lan to vali, naše hiše stojijo sa jluo 50 korakov narazen, in go-i vorii je ia- svojimi otroki nemški. Vprašal	ga, kako to, da ikj nem-ki govoriš t Ako že ; nočeš govoriti s svojimi otroki i slovensko, pa bi vsaj angleški in ne 01 pri tem razširjal tistega pAugermaniama. Pa mi je rekel: J a, pa tako je; nnislil stm si, da bode Avstrija dobila vojsko in ker sem nameraval iti v stari kraj, pa sem isi mi-jslil, bodo otroci vsaj nemško znali. S slovenščino itak nikamor ne prideš. Tukaj v Ameriki si Poljak, y starem kraju pa Windišer troteL bploli angleški ne znam, v šapi delam z Nemiei; seveda največ nemški govorimo. Doma tudi najve& nemški ali tu pa tam ne kaj slovenski. .
In tako je bilo po večini nine nje naših rojakov, le tu pa tam
naletel na kakega ^krajuo .zavednega Jugoslovana in to so bili le oni, ki so bili literarno razviti in bili >o po večini naroemi na slovenske dnevnike Vse drugo je pa bRo avstrijsko prepojeno z nemškim duhom- ]>elali so-, po nemških ;!elaviiieah, jhmI nemškimi preildelavci in od tam se je raz širjala nemška i)iopairai»da. Spočetka je bila ta propaganda samo proti-jugoslovanska, pozneje, ko je Hitler začel voj< >ko, se je prelevila v prott-ameriško. .
(Xatlaljevanje prihodnjič)
TRAIOOTLIKN L. UVt
:___
KONCEM TEDNA . . .
\ petek. Is. I«4>. >nio bili po j vabljeni predstavniki raznih , ne\vyorških narixlno>inili -ku-J pin ter tuj.-jezičnih časopisov na "lunehki ga je v ta na-1 m- n priretl^ lM,-či križ v hotelu Urevoori v Xe\v Volku. I'o-1 | vabljeni >o bili tinti konzuli ju-| žih»ameriškili iu za\ ' zniških. držav -ploh, ki pa so, kot bilo opaziti, poklali v Več primerih svoje zastopnike ab n:i-I m-'-t nike.
• i >b t«- j priliki -o na<*opi!i n«*-, !iat' ri govorniki. k: -o navzočim orisali nnjii"-t ilelovanja )Z;i Uspešno kompan jo IM« čeira 'kri/.a tekom me-i^-a marcu. 'kajti Vsi,	!>;]] povabljtMii,
'imajo nalogo, «la m<*d ljudmi o-ziromn ornanizaei.iami ^vojih narodnosti vodijo delu za zbi-ranjf prispevkov /a Kdeči kri/, tekom kampanj, v marcu. — last "tJlas Naroda je ziist(»-pal Mr. Svet. naš upravnik*, na ! šo sloven-ko ii;is«*lbi]io pa po l-j pisana.
Najznačilnejši med uovorniki je bil r-'iijen vojak Ibrman S.| l>u Barr>\ ki je opisal v pre-j prostih in jasnih be-edaii • b-, čut je ameriških fantov, ko I prvič morali spoznati. da je i vojna krvava in re>na -tvar in . .-o tedaj -poznali obenem veli . ko vrednost organizacije, kot i je Rdeči križ. ki jim je b; v i dno, !;ak<>r -krbua roka mate-1
■	re, na uslugo in v pomoč. (Jo-
■	tov del nje«^oveti:a govora
i nana:;il na aktualno boje\-at!.je 1 in taki. ki smo /.c imeli j»riiik»» >(»!<» videli 1'ante odhajati pro tj fronti, ki ni bila posebno oddaljena. s!n,, odnesli |>< -ieben ( vtis sprieo le -'rani govora , mladeiia vojaka . . . drturi pa so liili nekoliko zavzeti *n n«-katere ženske sM b* c uanjene do o I z . . . vojna jr kruta in
naši fantje potrebujejo pomoe Rdečeua križa, /.ato i»ojdimo na delo. k»» prieiiemo z našo kamjiaiijo n:ibiranja v n< w ; vorški <!o\"eJi>ki mi ».♦'M »i ni. da
Kitno -tako -toriii >voj«» do :n»»sj, kot jo vršijo vojaki na bo ; n«m polju. Nihče naj ne "dree,, lain, pa naj bo ta -e skromnejši! Pričet, k naše lokalu« iantpanje bo uaznanji'ii prav \ kratKem.
\ soboto popoldne -an« itn i - ■ I o v Shivei- m domu, jHjna\ adi. I 'a aa- j«' čaka o pri jet no presenečenje, kajti na n krat .c je pojavil v dvorani
Mr. Mirko Knlel. ^I. blagajnik SN1M.. ki je / nami nekoliko pokjainljal t.-p mdi po-ln-d nekaj ča-a kako znamo |»e;i iu deklami rat i. itd., nakar -e je poslovil od tiaš^a razreda najmlajših in nam /.♦• - i u-|»ehn z našo Sloven-ko -o|o. Kazun. >e. da -uio s,, mu |»o slovensko zahvalili za obisk in za -ln
doled.
Mr. Kuhe!, ki je tudi -sedanji tajnik SAXS-a, je jiriše] v \e\i-^ ork ua sejo Združenega od bora in da-i ni imel dosti ča-a ua razpolago, se je vendarle z^-'a-i! pied odhedom v (.'hiea ^ro na mojem domu. kj> r -in" s.- pocrovorili o raznih \;i/.ir st\ar*'h. ki tV—jo naš*-^a <!•■ lovauja v korist stale domovi ne in drugih zadevali, ki važne za na-e \-e. < a- nam je pri tem tako bL-kovito |>oi< kal. da -uio p<»zabili na uro itr tako me je potem -i;rbelo. ee i -ploh ujel 'i-ti vlak. ki ua imel v mi-lih — upam, da .• šlo v>e prav v tem oziru.
Razuovn i, k«it -nio jih i; i v družbi z Mr. Knhljem, koristni, ker se n.*i t;i iiaein i čist- mnrsikaka -tvar. k" <lrr<_» :če	zdi doe Ia ja-na.
Mr. Kuhe! ima zelo ja-eti i ilobi r vpoirh'd v v-e na-e zadeve, ki se tičejo delovanja Sai ter Združenega odbma. ii»! Ko vsi, <e udejstvu jenio \ . ki -tvai'i. pa je tudi on preložen z delom, katerega odkr: I vit naprej z dneva v dan tako da si potejrne «le!ovn čas n;i in 17 ur na dan. - Včasih mislim, ko radi .fnz jit»te^n« kak dan tja do dveh zjutraj, bi se sploh kaj naredilo skupnost ako bi -e hoteli a ki se najbo'j poleirujemo pravico ljudstva in delav-držati unijskih ur. Najbr/. potf-m mar-ikaj zaspalo span;, pravičnega. Toda na tem je že tako. da -e vedno najde posamezniki. k«»t j,. Mr. Kuhe ali pa recimo naš prid« n .fo/ l>urn v ( levelatm in limoi; .dru^i med nalili, ki se ne vpra šajo koliko časa bo treba žrt\ < vati. pač pa primejo za deio srn vrše zato. ker vedo. da !>♦ kdo mora pokazati pot in zavihati rokave, ker driMra*V ' nikjer nič storjemiiia. . . no. ja potem -tno (pa s|>et »potrebni t.udi taki, ki vedno kaj pokriti ziramo in skrbimo, da -e ee prezro važne stvari ter da naš voz n»> zajwlje na kaka stran |M>ta. Tn tako sfre to naš delovanje za skupnost imp rej in vselej, kf» s«» takole medse boj srečamo in |>o^ro\*orimo s tem ali onim, -e nam spH po živi volja do natlaljneira dHa ker vidimo, da so tudi drmri. k verujejo v stvar in so pri vol , •žrtvovati svoj čas in svojo e-neririjo. Rrez žrtvovanja n/r. )>ožrtvovanja pa tako nikjer.' " tli.
— - —	--"3* J->
^HrTrcs^
UNITED STATES
WAS SAVINGS
BONDS
v AMP ,_/
STAMPS
Mlir
»A« jmuma/v^ jtgw Ton
STERNKSDAY, FEBRUARY 23. 1944
mANOTUKN L

Poročila u raznih naielhin, kjer bivajo in delajo Slovenci
KANADSKO NAZIRANJE GLEDE NA VEZANJA NA IMPERIJ DELJENO
Slov&ncL v JlamulL
NAZNANILO m ZAHVALA
RACIJ ONI RAN JE 2IVE2A ]
Predelan iivež — največ ze- ^ enjava>, soeivje Ln sadje — ze- '
Lene znamke K, L, M so ve- r [javne «edaj m propadejo 20. N marca Modre znamke AS, B8. 1 ['S. I>S in KS v knjižici 4. sto-.' I>ijo v veljavo 27. februarja in so dobre do 2U. maja V-akn velja 10 točk.	|
Meso in maščobe — rjave znamka V, \V, K in Y v knji ; žici H. veljavne sedaj. Znamka Z stopi v v< ljavo 20. februarja.; Znamko V. W. in X so dobro, do 2H. februarja. Y in Z do 2»> ' marca. Rdečo znamke AS. 1*S in CS v knjižici 4. stopijo v veljavo 27. februarja in hodo> viV^jan e do 20. maja. Y>aka( je dob' a za 10 točk.
Sladkor — znamka 30. v knji' žici Xo. 4. dobra z.i n funtov.) veljavna do 31. marca. Znamka. 40. veljavna za 5 funtov sladkorja do 2^. fobr. \94:»
Čevlji — znamka 18 v knji-žici Xo 1. in zrr.koplovna znam ka 1. v knjižici No. 3.
NAŠI ZASTOPNIKI
California:
San Franclsi-o. J»»col> lj»u»liiii*
Colorado:
Pueblo, PeU*r Culife' Walwuburj;. M. J. Bajuk* Indian:
ludiunacoliM: Fr. Marklcb Illinois:
NAPRODAJ HARMONIKE
I'roda se Kromatiena Uarmo nika l'JObaiov in ena >kor<» no-va kromatiena 1J ba^ov. Pi^i t. na: JOHN* K KRN. Kc':: K liStlf Srre«*t. Cleveland .'I. Ohio.
2—21. 23. 24
S O N A R T REKORDI
Nove slovenske plosce!
Je-ry W. Kopnvšek in njegov orketter
Mi>i Wr.ioitii! C'.lk;.
•V.- Im>iii >>•' nt iMa: Ti 1».« j«-h t. {.M xi-Uir.a BurrlH WmMidx Waltz hluvtnski Wait z
Pojo Rupnitk »"trt
XI5W-Jtn> F. Ika
' Milt" IK.lk-u t» t rji>)
Marine — i>"»Uca
TVrerirjka — p"!ka Na pluuiiicah—valOek
Lepe Melodije
Duquesne University Tamburiea Orkester
M575— Na Marijan«-«-, polka Kjt s.1 tii'ije r«>/.i'-e Marinka P»*g1u—j««tika
Jerry Koprivšek in orkester
M 575—T.-r«-zinka j».IWa
Nu pliuiimah—v;jrek
Za tozadevni cenik In cene piosC »r obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
«63 W. 42nd ST., NEW YORK
»ni. ki močno za čuvarja jo idejo kolikor mogoče le-ueioi po-vvzanja 1 h m ločiiost i Kanade z Amrli.ni in ostalimi britanskimi dobami. To. pravijo ti y.airovornikL, je edina )>ot. |k» kateri moro Kanada niti in var i:o<t . da po>taiic zirolj >e ona i na jI iiia iležela. ki no bo nikj r iv| o^tevana kot velika >ila. Z Britanijo vre<l pa Im> vodno u-|io«t» vann kot svetovna sila. V nižji -zbornici vneto zagovarja I o naziranje TToward fn'eon, 'lan par lam tita iz Vanseon-ver.ia.
TCaiuuUki v: sok i komisar v Ixmdonu. Vincent Meissov. ki je pri-el domov v Kanado na kraj-i obi»k. je nekoliko nižja-nil c«i o problematično zadevo, k.) je odprto in brez ovinkov irovorr - ca .-*ni kar ji. kate-r m j - povedal. da obstajajo iim'<| p>«Hlstavuiki <lomttiijcv io liritan^kim kabinetom zelo lesno vezi in intinvni odnosa ji, Lii e pomen". tla. <e menjajo nasveti in imajo torej domini ji
EMPRESS OF CANADA POTOPLJENA
Vancouver. - — Zadnji teden jo bilo naznanjeno. da j« • bila pred letom, dni |>olopljena veli ka potniška ladja. Knipre« ot* Canada, blizu F.teetowna v .luž ni Afriki. 1'ir tem je izjnibilo /i vijenje	0^» H 111 sicer o-
kroir 44 članov posadke, tei italijanskih vojnih ujetnikov. ki -o bili nn ladji.
1 t;j! ijan-ki koiininiko je sicer že lan«ko leto o)*elodanH \ «>*.t o poto^>l joTiju t« ltji |»amika. toda v< st ni hila <lozdaj u-ratlno jmtr^n,".. .
I«*t<l.'a ji- vozil,» italijanske vojne ujetnike tor vojaštvo in, mornariško moštvo, ko je bila zaideta p«i toi po<ln. ki ira je -pustila proti njej italijanska [nhIihoi tiica. Možje, ki ^o b li| na izotopi jeni ladji in so < • rodili. »o zdaj |M>v«*d*ili. ila j« pti -la [Mklmo-nica na jKivr^je. ko
s^mstila ]>rvi torpedo v adioi ter V7, la na ki**i»v ene^ra itali
1
jan>koira zilravnika. nakar jo daila T>vm. ki -o <e iv -'li z la-d.ie ])r'liki». da s<> se od«lal.iili o<l |«»mik}». preden je odprla nanj mreni iz podinomičnih pov
I*otopljeni }»aruik .Je hil zimi prod 24 loti v Gla><ro\vn in je piti 11* hI Vancouver jem in Daljnim vzhodom.. Oh pričet ku sedanjo vojno ^a je amrlo-^k;i admitaTiteta vzela v svojo slitfbo za vojne potrel»e. V mirni dobi jo ladja Vmela prostora za 1770 potnikov ter ;e Im^a posadko f»00 nm5.

TftOl

Molitveniki
IIIIIHHIIIIIIHilHIHIHHIIHIIHHIIHIIIII
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
Slovenski:
KVIŠKU BKCE
(sev. 415) 2Va x 3^4 in^ev; 224 .strani
Cena $1 —
Angleški: NOVA ZALOGA!
"KEY OF HEAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju V inutiramju u^iju-------— —
Sloreipic Publishing
'216 W. 18th St., New York 11
$1.50 $1«
Otak-ugo. .Ii^'i'li Bvvčič*
CLii-agii. J. Fabian (f*hk*ag«>. <>*-
r<» in lllin«»is> J..lift, Jennie Itiimliich
Iji Sal If. J. Speliih Mascoutab. ^lartin Ih»Umm-	1
North Cbioago in \V:n»ki-«uu. Malbl Wur^tk 3llrhigan:
jH-truit. L.. I'lankar* Minnetwta:
Cbisliolui, .1. Lukuulrh F.ly. J«w. J. Pe««bel Kv» leth. Ijtui^ iiuli?.«'
liillt-rt, I-oiil.H VesM'i Montana:
Koninlup. M. M I'auinn W'asbne. I-. <*b:imt»a N cbntska :
(Houba, L*. Ilrfuhrrb'k New YorU:
<;owan«l:i. Karl Stniixhn* Little Fall*. Frank i»a>'f* Woirvstcr. I'eter K«hJ- • Ohia:
Hnrtwrrnn. Frank Troha* l*U*velan«l. Aulun B«ibfk. fliarltn
fvarliii£*-r*. Ja««»l> Coiiik <;irnr«i. Anton Nagfali* [juraiu. I.oni- Ual^ul. John Ki.ju-Touu^tiiwii, Autnn Kikrlj Orrson:
Ore^ou City. J Kvhlar Oiuisyhauia:
Betiwiner, Jolin Jevnlkiir
Gooeuiausb. J Brezov^-*
Corenlale in okolica. Ji»s l'alt-rnvi
Exjairl, I^ouis Suoanfič*
Farrell. Jerry Okorn
Forest City. Alalh Kainiu*. Frauk
Rlrainikar (jreengburg. Frank Novak Homer Cily. Joseph Kerln Im|M*rial. Vt'iu* PaHi'h Johnstown, John IVIautr.* Krayn. Ant. TanielJ Luxrrne. Frank Rj.lhich Midway, Jobu Žust# Pittxbur^h In okolica. I'hilij. I'ro^ar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. >«hlfrer* We«t Newton. Joseph Juvm \Vk*uv<in: Milwaukee. West Alllu, Frank Skok* Sheb«»y£an, Anton Rolar W.vnniinjr: lt<M-k Sj»riutfs. Lnui« Taudiar* I>iainomlr!lie, Jew Koli.-h
<#Zastni»nikl. ki imajo jM.ie}» Imena po uprarieeni nhiskatl tmli <lrn-?e naselbine r njih okraju, kjer je kaj na Sili rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik izda potrdilo za *vo» to, katero Je prejel. Zastopnike toplo ari po romamo.—I Inrava "tilaa Naroda"
Tem potom naznanjamo či ta tel i em, ki se zanimajo za knjigo: "American Wild Life", da je ravno izšla nova izdaia in da imamo 'knjigo zopet v zalogi.
AMERICAN
WILD LIFE
V kiiJftri je nalnn^rio |M>pi<gtiio *ir-I j. nje iK>>auie/.n:li živali, živeeili 113 -^uheiu. v morju in v zraku, tako >la (mi vsakdo, ki Ijulii naravo In iijenif pestro jUrulhtiu, knjigo hral z velik'.i. canlmanjein. ker ho r njej našel n»:ir--lk.ij iz življenja divjih živali. ka: mu lies, daj <e id bilo znano.
Frvotno je Uilo nameravano t«> ve liko delo Izdati v r*»tih knji^alt. IikIj ie •»lednjie iz^la v < rd w>ini knjigi, k I«a pri TM'm svojem fkr«"-eujii prinašn
l*OI1»|.\| piipis ŽIVIJK.VJA A M K hiški: i>i\jaTink.
Kujii>o Ih> z užitkom bral lover, ker navaja in (H>|ii«Mje v»e živali, ki jih j< •JoToljeau in pri-|i«»re<ttfno ntreljatl; farmer, ker >« |>o|iisane živuii. ki n>i l>oIjii koristijo ali škodujejo tir sh-d nji« riliif, ker \ knji_'i naštete vsk Iti k k. ki živ i: v amkkiških vi» D AH.
Pok« (NiljudDOi jioplsa iti prljiove-dovania vwHuije knjiga 327 SI.Hi <f»-Urrafij) ; 6 »lik v naravnih barvah, v velikosti rele strani, ter ima strani. Veliko«! knjige Jr II i ( inrev. Knjiga opisuje sesa vre. plire. ribe. ka fe in živali, ki mi ravnnljk« na suhen. kot v vodi doma. — Vezana Je r moTni pla'no r zlatimi črkatnl.
V ANOLKŠriM -
Cena $3.:>w
Narot'ite jin
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET
New York 11. N. Y.
Ne pozabite krvavečega na roda v domovini! — Pošlji te Vaš dar še danem Slovenskemu Pomožnemu Odboru.
j KNJIG KI STK JO \EI)N() ŽELELI i t *
^New Modern Encyclopedia \
•OT V ANGLEŠČINI ^tl
22,000 Razlag . . . 1,100 Slik	j
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj $4.—
11'oštniua In zavaruvaliiiua plaCuna.i
Knjiga vtiebuje 1176 Mriini iti je okusno v platno rezana. — Skoro neverjetno je. da je mogn^e tako aaipopolnej>o knjiRo dohiti za tako *	zmerno eeoo.
S Knjigama Slovenic Publishing Company \
t	216 West 181 h Street. New York 11. N. ¥.
g.-----------------------J
TO KNJIGO BI MOR Al. IMETI T1I»1 vsak dijak na RAZPOLAGO 4
' Ottawa. — IH^ku/.i.k' u iu*- * <i.iviuMik tfavou v >ko<iita Uit-, , lit'axa v Tomtit u. m* vetlno F n;nlaljijjejo |ki \ >t*j Kanadi, ta v tisku, kot v raxnili ^jnvo-irili. Uiskucdij« se jmimIv-mmii >ii fkajii cknur vprn>aujji ali naj 1 Aanacfa v ltodoeo lw»lj utrdi
<►,]<• vezi z aimli -k iii jiii)M'i*i- i • ' 11, ali naj |w»"taiic saniostnj-•j^a tor l*J'j paii-ainei i>ko i Jsloejl.	]
i Kaki ii'iio Kmuuleani nekako raz<M jeni v toni posilil. kot mi hi!i vedno, in il«><*iiii * 1 ni rajrm arjajo t^no vez z V<-iiko Britanijo v v-eh cNurih. so dnijn f>rav tako goreei v >vn j:h izvajanjili. ki stieiuij<» za t«tn, <la po« t a ne Kanada, eo ne " /t- ilnei-la irolirana z	iin
MH|i'|ovil!ljp Z Oafiiiim sVotirtii ' vsaj ti.-tveZiMi.-i v r^akeni j«i«rl ■- ,
•	Iu. ki l»i j41 mnl pntetmiti v
»vetoMM-* konflikte iirnti nje-... ' i Iti vol.ll
To -letuje ua z i ran je s«, je im-efn.o rahuiilo iz prot^ta 1 i/iH U^ke zlnn niee. ki je bil« proti 4'nevarnim ten<loneijain| in novemu imperializem lonla . Mri' if;ixaProtestni prei||«it» ■
\ /lioiniei imel dovolj pri <I;i j«» Ki! sprejet, o/.i Mima «MlolM*en, kar kaS» kakimi ,
H.H' j«* v tem pn^ltNlii \ 1» m <leln «1« žele..
Sieer je reer-no. i|;i je	<
4a protest na jve«" zaradi nepta ilneira razumevanju in loUna
•	i-uja Tfalifa\ov»"ira irovora in ij< trovi-ira pr.nllo!ra '/:« n*<n"i
*«Hl«'lnvan;»* Kriiati.-kili <lo-jl iiinijev. Tci naj lil liiln pn ilnu-t »/tro\'«»rrov -*-*tanka mini-tr
•	k I'( lil'- tNiMlnikov ilii uiliiiev v li/nii ImuIivin-li. .
K.tna*Iski mini^tr^k' pred-»Iniic MaeKi irzie K tifr j«' v » nj«*m neiluviHMii v;ov«n u «lej:t1 la ji- pioti »klieanju tukeura ' statika tloinjnij^ktli mini-tr kili p ml žitnikov ;n -itv-r iz i./AiiLrn, k«-r >nia1'a. «ia j«- >*' lauje MuMovaiiV ti<iminijev z Vm.Hi>> suulovoljivti in sado«t-mo. On iroji na«lo. «la Ih> K« nada rasvila -ir^e MMlelofvanje in imtKelMi.in iMhiošaje z dru-irittii enako titisWimJ držatva-»nt. «la tako zairotovila svo-"IIm prelihalstvu uptisljeno^t i «tol»ro Hocijalno stanje,
mnogimi pristali vhule ' ■ K|»rieo tejra pmnierj« vetra hiranja pojavljajo* dvomi in k<*pti<*izem. ki n^ v'uli kakega •*4«bft4»7tt znanwfcnja. po katerem bi se «IaIo soditi, da se rei> liližamo dobi. ko IkkIo narodi •ili de/ele zaie< razvilo ;inVko imif-eTKijno	in odno^nje.
ki vmmio ^»motftmnli ziiarotovitev 1 mira /ivlji*nj. standarda rs.iko posaiisesno dHtolo. T'oleir teh skeptik-o tndi
iMlirovorno Ln uvaiževalito lie^e-ilo pri vsem, kar se ukrene z i »žirom na razne potrebe s**da-njeifa rasa. Svoj čas tei^a ni bilo ali nove diplomatske zvozi* dotninijSi'V so nino^o pri)>o iiN irle k vzpo>-tavit\-i enako-pravneira udej-tv«\anja v dajatvi inforuuiejj in musvetov. ki so koristni obojestransko, donim i jem in britanskemu kabinetu
■Sredtom pa je opjpziti. da se Kanada tudi napibjje k pan-a m e ri 1; a n banu in. l»o morda j»o-stala riairica. Pan American T'nije. Brazilski »minister T'a-lo de Mello Pi ■aneo. je v svoj<»m| po^lmilnein irovoni zadnji to-iliMt Ov• pi*to izjavil, da njoirova dež la in vse druire ''kontiuen taJ-ni« sesire" upajo, da >e jitn kmalu pridruži tudi Kanada Od >te*vHiiili iis/.iw» niin'ii<kih drž;iv. ki i m« jo svojn zastopstva v Tvan:wli. je Pf»rn edin;i ki «loz«laj ni imela j>olne«ra ali ininisti skosni zastopnika v Kanadi. .
V KANADI NE BO POMANJ KANJE ŽITA
Ottawa. — Poljedelski »minister .J. (J. (iardiner. j<- dejal pred zliornieo. da za leto* ne obstaja prav nobena nevaituvl da hi Kanadi primanjkovalo žita. iVtudi 1 ► i izkazala h--tošnja žetev liolj revno, kol se ]»rieak uj<>.
J^eto< >i* pričakuje, da Imi oil |K>slane^a žita v Zdnižene držav.- najin ž okrojr 17;>.0f 10.000 bu^ljev. .
Mr. (lard i nor je dejal, da <e b-tos ne 1 m» nadaljevalo z izji'a-<"ili za oiiM-;itev žitno setve, kot je to delalo Jani. ko je lila p rod uke i ja žita previsoka iri /aloira pn-obilne oziroma večje, kot je bila zjiliteva. Xa-v/.!i«' temu jia se nt« 1k> 7x>ve-«';j1o žitno produkcija za tekoee; ti*r }>riiioilnje leto. aniij>ak -e bo isto skuhalo olnlržnti na sedanjem v I-ki i. .
Kanada j«' imela preteklo le-, to v zrfoiri ,0011.000 lm-liovj /ita. a letos pa ira ima le mil'jo rov lius-ljev.
"GOLI" PROTESTI
Brilliant. B. (\ — Kljul» uiz-ki tempe raturi in ledenemu ve trn. ki je bril v teli predelih •pred dobrim tednom, je tako-Kvana skupina **<lLLhol>oreevv v 14 niilj oddaljenem Crestovu priredi ila demonstracijo v protest proti reurulacijam, ki do loeajo. «la morajo taki. ki se iz verske pa ali drusreira pnepri-ranja nočejo pokoriti vojaškemu p<>zivn oziroma prisilni rabi orožja, vrniti kako druaro nado-i net no vojaško s^užbovimie.
Protestniki so bili vsi v Ada movi iu Kviui obleki in njihov zastopnik, ki jo govoril zanjo, jo dojr.l. da bodo prijavnice protestnikov poslane na pristojna mesta, da bodo oblasti vedele, da se prizadeti reens^ri ranči no nameravajo pokoriti določbam oblasti z ozirom na vojaško službovanje..
Ena žem^ka. ki je nagovorila irole protestnike. je dejala, da na.i bi matere vplivale na «vnje sinove, da bi se uprli voj sk*Tfvanju. ker je teli vojn Se dovolj
T>uboborska sekta jo računala na sodelovanje Sinov Rvo-bode. toda ti so ostali lepo doma v «vojern sel i šen. medtem. ko so dnliotioiVi nasri trepetali v .protestnem pohodu.
NAZNANILO
Klara 7»!<«?» /♦•niljfvi«l«n (illaiuv> > pošla. Nov« zalofo bono prejeli okrog 13. MABC A. Vsi tisti, ki «a jih uaro-tili, pro«4ino. da malo potrpc.
Knjigarna 'T,l*sa Naroda"
Pred par tedni je bi;o tporo-J; ceno v javnost, potom oglasov!] in dopisa,, da se bo vršila dne j KJ. febiiiarja desetletna pro-j slava obstoja o venskega jk?v. < in dmnihkega društva »'Tri-J
;rlav" Oanes ko je dan pro-'j
i • 1 slave ze z«t nami. moramo pa
zofHt > poroča t i v javnost, d-A
vsa slovesnost _:e izpadla ]»mti
vsemu pričakovanju in nad\
vse sijajno. V>a ceremonija.j
kater4 je hila zprva zasnovana)
zelo skromno, in v lnflj malem
obseiru, se ji' končno razvila v.
pravo vsv slovensko triumfira-|, n.>e napram našemu * Triglavu * in slavnost. kakršne naša jav-nost š(- ni doživela v tej naselbini. vse skozi od njenega po 'i stairkn Pokaralo <e je oni dan kolik«! simpatij« irživa jn-vsko društvo Triglav, in to no samo med na-im naro«lom. ampak tu <li pr* dmirili. predv>«-m slo-V vanskib naixxliii. Po izraženih j častitkah. katere je društvo prejelo u<tni« no iu pismeno, a še b<»lj pa ]io naklonjenih darovih. kato-e je društvo prejelo oni večer, -e mori1 -klepati da kakor društva iti oriraniza-J «'iie. tako tud: fxi^aim-zniki. so Triirlavu nei-Aim rno hvaležni j za njegovo desetletno prosveti no delo v tej naselbini med na-Šiur narodom. .
l><»lžnost *'Triglava,? je. da we nn rem mestu javno zahvali vst in. pred vsem pa organiza-j ei jam. katere sn častno za -^ stojiaile ]M>toiK svojih predstav | ni kov. kot sledi:
Za Slovensko Xar. Podporno) .Tetino!o. \\>. Wax Kkul»e: za rt 1st'k št. 1. V.P.Z 4-Bled" ^Ir. Viijkti Vidrili: za Poravni od hor VPZ "Tiled" Mr. Anton Kraje.
Za eiUi'k Hrvatske S«ljačke, Stranke. Max Ouralijn: za Od-j >-jek (U* TTrvatsk. Krat-ke Za-! iedni -e Mr. \fatij;: Ifaiiuš: /„• r Si we z Kan::dsk?li Hrvata. Mr, A«it<m Turkalj: za Oti-iek 70S IIP,Z Mr. Sandor Bartnl \ovieh:
Za Oilsiek 10.T Srhskoga Xar.j Savez.i. Mr. M.iiar Sahan: i
Za 1. Xar. ( elioslov. Ptwlpor. Spolek. Mr. Stefan Ki i men t 1
•Za Ktisko Kanadsko Federacijo. Mr. Andrej Šiška.
Za Ukrajinsko Kanad- tiru šiv<i odsek 14. Mr. TTarrj- l>o\v-
jhev.
'Za \ se-sšh,\anski otllni' v [ivirkland I-iko. Arr. Pavlo Hur-jšieh.
i Vse imenovano «»rg;mizae'je IhmIo zapisane pri Triglavu na najbolj vidnem mestu v trajen SjKmiia. A lahko nadajo o<l njeira i-kreno hvaležnosti vsak Čas sodelovanja in pomoči v vseh ^lučajih, kakor v prete klosti, tako tudi v limloče. Xa^ tem mostu je tiuli dolžnost, da ve javno zahvalimo vsem. tu d i posameznikom, kateri so de lali iin pomagali v času priprav. kakor za ča-*a proslavo najsiho na katerikoli način, ka k<»r delavnemu, tako tudi pod-"pom em n čl a t v u. Xesi i i io V»a nikakor pozabiti naših inar iljivih gospodinj, katere so tako slavnostno in okusno opre nrile omizje, naspekle in darova le toliko okusnih jestvin. tako. da je človek hil kar vzJiičeu.j ko ise jo vsode"j za mizo s po-j bledom nad tolikimi in tako o-j kusnimi dobrotami.
Zalivalo smo dolžni tutli na-i šini trgovinam in podjetjem j kot -'o: \ ilo Po. Union "Bakervl itd., za vse doprinešene daro-1 ve. pomoč, in postrežbo. Pa ne pozabimo izreči, najlepša hvn la Mr. "Franku Matmšifu. za vaomo Rtofcorarvnatoljstvo. katero je bilo njem ti poverjeno v znak priznanja, kot prvemu n-; ptnnornemu članu, in predsed ilikn omenjenejm društva.
Tirane, m o mu ti izreči vse prii«nan.ie. Zares nena/lkriljivo Xa tem mesta naj tudi izreičom f n K) jo" osebno zahvalo za lrra-5 se« dar. od ^<n'enskih mater. " kate.ii ml je bil izročen ob tej -IpiriJiki potom njihove zastoy>-nice. L,yudmUo Kfasovec, kot v
£iiak. njihove hvaležnosti, mi lot^- skromno do o med njihovo mlatlino. Prijetno sem bil iznenatlen in neka zona me je uhšla, ob srce segajtx'-eut. nago-voim ,ko setu sprevidel, tla j^-Še hvaležnost knstalna - Uist-nost našega naroda; kljub temu, ako se -človek okrene v pre točeno leto. in še enkrat bežno premisli, kaj so gotovo mračnjaki iiine 1 i v načrtu, kako bi izniaiičili mojo osebno čast, itd. Ali vse to mora izginiti v pozah]jenje. Oni isti, katerim je bil liapiedek v smisiiu sioven' ske prosvete v napotje, in za kamen spodtike. bilo to v vsakem pogledu ali pokretu od sa nie^a početka. oni isti so skušali d:skrt»ditirati tudi to. za naš slovenski narod toliko pomenljivo slavnost.
Pa kot vsakikrat .tako .-o jim je pripetilo tudi to pot. namr * da so sam'i sol k* strašno K>pulil: i«) glavi- Tudi tokrat so prišli lahko do zaključka, tla so zelo resnične besede, katere je na proslavi dekF.ainiral Jože Mak Še ml.
d)a, "Triglav" ponosno v viharju je stal. silam liesnečim je kljuboval. Nekdo je pa še dodal: so jim je v Iv. k isinejal. Ob 1(l-lotnem jubilejai ^Triirla-va" sti on" tenuni tdemonti lahko prišli do spoznanja, tudi je že čas. da za neveščega hribo-lazica. otlnosno planinca so Tri ghnske stene nedostopne, pa tudi smrtno nevarne; oli vsaki m iiajmaiijšein sunku se lah ko /vrtoidavi. Za tt> brez vs*a-kega hasna, so z glavo zaletavati v njegovo skalnato pogorje. ker že marsikateri lahkotni -elnež -i je zlomil ob njem svoj tilnik. Le človeku bistrega duha. vedrega čela, čistega pogleda, preti vsem pa jeklenih živ-eev. jo mogoč dostop na sinji \ :!. Triglava. Vsaka mlakuža je njemu zoprna, in j<» tudi Tie tipi. na svojih z planinskimi cvetkami |>orašČenili plečih.
/•to kličem tudi jaz. ob ln leinicl našemu Triglavu: liori se, htni, in nikomur ne kloni! llrži se »vojega smotra!
iKot v<e t It »slej. >e leta naprej. ker le na ta način Ti i«-za sign ran obstoj v l ki* loče in garancija, da dočakaš svojo ča «titlji vo.ako no ."»0. pa vsaj 2o letnico!
S t« srčno željo in upanjem v boljšo bodočnost našega na roda tukaj, še l>olj pa v stari domovini. }K»šiljam pozdrav-vsem zavetlniui Slovencem.
Matija Oton i ear. tajnik "Triglava" Kirkland Lake. Ont. Can.
ZABAVA V KANADI
'Zveza Kana tisk ill Slovencev priredi ples* 2<». februarja 1944 na :V2'2 Bessie St. v Sudbury. Out-, Can., zaradi kampan je Edinosti, ki je pri konci. Sud-hurski divizijon vabi krektiski bataljon in sersonski bataljon, da naskočimo ne prijatelja do polne zmage. In o1>euem naznanjam. da se bo igrala biugo vsako sredo. Pričetek ob S. uri zvečer. — Vas vabi
Odbor.
»SPANISH In Zt IjCSSONS" - ftpaiv Mina v »Mih nalogah. — Sp»i»sko-jM» Kle&ks slovnir«. — Spit«! J« J» R- 11 L* Cortina.
Ta kujiga Jr iH>polim ln pr«* nlf |»rl krajSana. Oil prre dn araiJnj«- nlraul J»* je r«|H»lnouia Ista. kot Jo Ji- pitwtelj aupistl in kot je bila prvoit.o lxilana u vigjo <-eno. Cena Je za tu nizka, ker fso ce ikjrabile iirTQtne Uskarpke for me, in ker Je pisatelj apn-jel nižjo ce-no.
Po tej priprostl atopiu»'»a>"i metodi Tam Corinta pomaga, da lahko naučite RpanSčine.
To praktično učenje lmn knr oajmaaj
nezanimivih In saplett-nlb alovnlčiiib pravil ter van uči braH. sovoritl ln ra znmctl ši»ansko.
Corlntovo kratko nietoU<> »o o*lotiriu učitelji, profesorji, fiole, poslaništva in ekaportoe tvrdke jio celem svetu. Je praktično, prlprosto tn n^jn «no.
Prodanih je hilo ie nad 2.000,000 dnrtlnorlb knjig.
j K^JTfSATtNA SI.tIVITVII i rHLlVH I NO COMPANY. 21« Wi-.-l ISth Street, New fork. N.	t Vua	fl.
"OLA* ftAMOA* - HBW TOBB
WEDNESDAY, FEBRUARY 23, 1944
p
OD SVOBODNIM SONCEM
BOMAX — Spisal: P. a FEKŽOAB.
-125
TffTANOTUni I. V«
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta^
3935 W 26th St. Chicago 23 BI
Izpod peresa slovitega amer. pisatelja
Howard Fast-a
je izšla nad vse zanimiva knjižica v angleščini:
THE INCREDIBLE
TITO
Man cf the Hour
i'Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
IMsate'j pripottiluj«'. lak« -«"l »I«nrif4,i knirl MMI milj il:tl»-r. il:i j«* ■iiu'ril «i Til »m. kalrnmu je i>«iwihil. ila j»- » |iarti/:»n-o\i skupini, ki |>a ni k«»miinMirita. ^ rnil	\ »-ni"mi / »*-«>
/j«tii. ki mu j;a j** dal Tito in ••'M»r«»/il |Miii/»ii^» rrto. k»t pravi kiiji/ira. »o pri |Kirli/anili Ijnilji- nt/lirtnh |ir» |»r»ranj: ««itH-niki, priift Mirji. uritrlji in rrlo <!iiliu\ niki. K<tinutli«lnt j«' m ilu. rt-tuili jf Tit« k«»nuiiM-i.
l><<U'"Ilil. ki -«» <»|>ivani t knii-i.	i»rici»»-jo t *»*«»\»-n:ji iti
v«- |w>f.-m nadaljuj** jo \ južni Ju; ♦►•.'••itji.	V t' 11 prt- lj«'M
w umaknili prrd N«*niri » Imkho. T.i umik jr «l»*n naj»»olj prelrt-»lji% ili in jmta-kih |m»I*-s	i ojn.- — iri strniti p'^alrlj
How »nI Fa-I. j«» jr <«pi-a? iimlkriljM ♦» / Moiii« nni»trr4iiiu pr-rrs«i»n. — T«» j«* Unii/i»a. ki »e rp ImkIi- Mtnoiili i/ r«»k. d klcr
j«i n»- tu><.i<- »rrlinli.
Stane 25c v uraclu — 30c po pos*i.
K »t j«* /iil.«i r« h kt ii/ «-. .■!.> ..»*».•■..... ••• ..- ..--"i- .. t jr
»lann'-iNi i»r»-i	K n»r<t- >1 ur !•■ \ .1 -.-tu 7:'\rk*i
~"N.vin.» i 'T., znamk«' « Zilru-.tiili «!r'.i\ i	S r«~'if Inliko
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WN I H! h S| r«fl	york II. N.
V UJETNIŠTVU
Frank Marinček. iz Cicero 111., ki so ca Japonci ujeli v začetku vojne na Filipinih, se je pred kratkim oglasil s pismom svojim staršem. Piše. da mu ''zre dobro** glavno pa je to. da je še živ.
Lz. ' WIVO Z\KM.O PRI« \KI JKMO >KM)I M.U!(\
NOVA IZDAJA ' Hammondov 8VETOVNI
ATLAS
V njem najdefe zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centov
Narooite pri: u0 L A S V
NARODA". 21H West iHth Street. New York 11 N V
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New, York City
Andrej Ternovc
Spisal Iran AlbreLt
COM M MHUI
Balade in mmanr«
3. izdaja — A. Aškerc
Ko smo šH ▼ morje bridkosti
Spisal K*». K. ZakraJAaa
Knjig* pripoveduje. kako J« Hitter aastavljal Umankv 1» nnjke in pripravljal 44 strup** at Jogoalorane Id njihovo dr-ta*o ia dolgo prej kut fo Je
la
KaJiga je ▼ platno
207
Ona $2.—
Živi izviri
Sitim) Ivan
Knjiga Je «vi»J»-vr«t»»n pojav * itfovenukl knjiiern.*«. kajti v * nji Je r trln-ij^tih dolcih i** alSTjlb opisanih trluajft rod«>T slovenskega naroda ml davnih počet kov t maretn slovanatvu do lUntfoJep dne 13 |M>clarlJ — «13 rtraid V platnu rantK)
Duhovni boj
l Izdala (lružbn «v. M>4iorja < L Sku|»»H
CVna ~>0«'
"HOW TO BECOME A CITIZKN
OP TRE UNITED 8TAW V tej bjlgl sa vm pojasnila 1»
Ahm narattte knjige, prilotlte k narv ♦lin C. H. Miran Canadian M«ae> Order ta —mjgne n«U. NmJ&c
tahkn psiljete r l". 8. msiksk pa t *
Državljanski priročnik
< V alovenAPtni)
Knjlilca daje poljudna oavmllla. kako postati amerUkl drtavljsn.
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal .Tank« O laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
4 P. i. Remi — V ess na knjlpa
Ommm 12-—
Brezposelnost
S|4»al Fran Krjavec
Cena ">(V Problemi sodobne filozofije
St»i>.-il l»r. France Wl^r
Cena 50«-
Mlekarstvo
H|i!m! Anton Perr. 9 slikami. 1«s at rani — KnJIca ta mlekarje Is farmrfjf * ipliAirm
Cena M
Obrtno knjigovodstvo
2W strani, mm - Knjiga le ran»en?en« e r*rrl vrati as Stsv-boo. umetno ln strojno ključa v ■MarstTO ter Betsaottraratro.
Očaral jih je z veliko zgovornostjo in modrostjo. Ob-7.i s se uja-Tiili in pastirji so stregli miroljnbnemn ^rostu, ko da prijel med nje knez a'fi sam obrski: kaJ^an. Celo nje-trovr mu konju -o 'ali snop še »eomJačenega ječmena. Ko.
je dodobra rrgnozdil in 'prpjrnal vsak suitiw je začel poicve-« »vnti po Ijjnbiniei. Pravil je. da je zablodil njegov sinček, '.i bo volik pevee nn čarodej, in da gn išče.
Papirji so takoj po%*edali, da so videli otroci čudnepra \a, ki je pr:šel k ocnjn. Otroci T»a so zbežali in ko so ee rili do ognja, je deček i z zinil in z njim vred repa iz žerja-e. Radovan je obstrmel ob tej povesti in se razveselil.
"Jutri >i!" pcvedete 1 s cmjn in potem !ra po;:čf-mo- <V »omorete, ha, siečo vam začaram med živino, da vam bc-I ► k itile ovce po T»cje ml^dreev, krav<- po dva, koze ps kakor Ije! To v:,m napravi čarodej. dobimo dečku.*'
Pastirji so se klanjali do ta' Radovnnu, ženskp .-o mu polo dojence, da z.°roti r njih zlobne urol «. možje -o s.* mu •rilli v .lu*! o, Ua *iedo do liema in i njim isk:.: dečka.
Uadov.-'.n je ni ^ovoljno legti no o»»" k ?zo. Pred zarjo j zbmlo s*elo in -o^e^i'jalo godca !: o-jvjm Vi1 se je bila pojavila Ljnbinica. Odondod so se razkropili
•	^ozdn in iskali konjakih sledi. Po kratk«n se je o^Sa-^ !<» vedelo Imkanje, vsi so ge okrenili za glasom in Radovan
potrdil, da ie todi jezdil njegov sinček.
Vsa tolpa jo je udiia po sledi, ki se je v gozdu gnlrla in tu in tam je zlomljeni* sahljad pokazala smer Ljobinieine e. Ali divjim prebiva ccm svobotlne narave ni ušel noben trd. Kosali so i>c ined sel>oj, kdo ga pi*vi na.jde. Zakaj •ik je želel od čarodeja čim največ >reče 7.a živino. Riuio-v. ri je ponosno jezdan"! za njimi, izpiegovorll zdaj pa z«laj .cedro besedo, pohvalil v.^kega, ki je na.-el si« d in napove-- val nedosežao lx>g3<tvo, ki ga »pričara v sredo.
Blizu poldneva pa razK žc po goz<lu žalosten vek. Od li strani so drli pa-lirji proti kraju, kjer .'e " ( giasilo ve-:y*e. Tudi Radovan je spo<lbodel konja in drl skozi goščo. V/ je d<>spel na mesto, so - i ju 1 i divjaki z razprtimi usti na tla kazali z rokami na ostanke jermenov, snMa. oglodanih kosti t zmetanih daleč naokrog.
Radovan je preplašen zdrsnil s konja. N aglo je spoznal 1 iiri»-ke brzde, sedlo, jenu«j«je. Prieel se je tresti in iskati
•	ixj>ognjenem kopitu. Vr travi je &add!i ob črno ke}>o, prijel dvignil in pogledal. ^avilinjeno koj)ito! Orna kepa mu pršila iz rok- Spodnja ustnica s^ mu je i z vezni la, lice mu '/; igralo, zrušil se je na tla in zatulil v strašnem joku. Valjal kotalil se je po travi, p-» malin, gre bol v prsti po tleh, kopal < no grivo in krulil kd.cr zadet tiierjas+fc- Pastirji
sli otrpli ob njem in zateklo vekali in javkali. Radovan "in^ial na obrazu in p »g^kaval vedro ti^e, dokler ni urnolk-I in »o se mu stresala samo še dvignjena pli«ča. Počasi se i preobrnil, vstal in pogledal na konjsko razdejanje. Ta-1 t pa ga je popadcl sri. ZiiV tel se je z dvignjeno roko v pa>tirje in bil in suval ter tulil grozne kletve. .
k4Proe, proč, pasji gobci, sodrga, m/orilci mojega sina! Vi vte g® tirali volkovom v goltance! Zakaj ga niste po-\ in prenočili! Pr -:, pravim, riepr vam urečom čredo, ■i i >o nocoj pocrka vse, kar bleje in muka. Proč, morilci, i roč od nesrečnega očeta* '
Pa-tirji so strahoma kakor plašne sence poizginili t go-i-du in godec je še kričal k,o že ni bilo ob njem žive dube. Ko . <• nabmndl, sd je otil čolo in raapenjene u-tnice. Obupan j« oarl na -aztrgano sedlo, prevzt4a ga zopet žalost, ee-<i« ! je pod bukev in ihtel kakor otrok.	I
Ko j* najokal, mu j? odleglo. Stisnil je glavo in pre->al, kaj bi sedaj. Al; ni so nm je ro<lila pametna misel.
•	lavi mu je bobnelo kakor v votlem 1/odu. K sreči se l'i ipasel proti njnra njegov konj, ki se je pa s* studom in ■ Ijom okrenfl, ko je zatiubal ko»>ti svojega tovariša. Te-
Radovan zagledal meh. Udaril se je po eelu in ročno > i r-il za konjem.
t4V:no me napolni z modrostjo!"
Meh je za\lekel pod drevo in pil iz obupa. Pijača ga je <rcla, pogum mu je zra.-tel, da je kričal nad pastirje, zvad boj vesoljni svet in grozil s strašnim maščevanjem. Do-i ■ lil je Tunjuša, ki je odšel v Bizanc.
"Ne ognem se ti, kra\ jerepnik, r«e uideš mi! Za teboj! zibodem te, tako mi moje modrosti! Zob za zob! Tudi i vino ne potolaži vec mojega srda!**
Majhen o>tanek je ^ pustil v mehu, za jahal in se škrtaje /obrni napotil proti cesti, ki drži v Filipopel, s trdnim skle-: o:n, da pojde nara\nost v Bizanc rskat Huna. .
Ker je bil prebrodil ž? vse kraje po Meziji, je kmalu pri-1 iz gozda na cesto. Sicor se je spuščal že večer, toda godec .je }K)gummo gnal i>o poti proti Heorni.
AJi niso se še ažgale vse zvezde, ko se je na ovinku po-. til velik ogenj. Radovnnu je hipoma upadel pogrnil, pred očrni »e mu je postil Tunjušev dbiaz. Potegnil je konja s tako silo, da se je popel no zadnje nog<e. .	i
Ko je premagal prvi strah, i-n pomislil, da Tunjus še ne * »ore priti iz Bizanca. se ga je Uotila vnovič sTčnost; jezdil je' korakoma proti ognju. Kmalu je zagledal voz, konje, sulice,! ! udi. "Trgovci," je razsodil in pognal.
.Ko se je približal, j? od daleč pozdravljal: "Pax, cirene, pax, pax!"
Ob ognju so se dv:gn:le sence in isegle po kopjih.
4'Pax, čalem, pax," ie kričal Radovan iu z»™del na svojo j Jim ko.
MedUan »e je razgmil majhen šotor, k ognju je stopil predi I' :dovana visok, trgovsko oblečen gospod in zagrmel nadenj: "Kaj iiorf. Hon I"
Todaj pa je godec izbuljil oči, razkrilil roke, skozi široko) o inrta nfta je bučal nera>ločen ^las, dokler ni izbruhnil: I "Oj, K«nida!"	~ J
(Nadaljevanje prihodnjič) .	,
V	Milwaukee, Wis- je dne 25. januarja naglo umrl John Lenko, star 59 let. Zadela ga je kap. Rojen je bil v Goinjem gradu na Spodnjem Štajerskem in v Ameriki je bil« 38 let. Zapušča dva sinova in dve hčeri. — Dne 23. januarja je umrl Florijan Bohte, star 81 let in doma od Mokronoga na J>olenj skenl. V Ameriki je bival 60 let. Zapušča ženo. — Nadalje je umrla Mary Zore, stara 61 let in doma od Novega mesta. V Ameriki je bila blizu 40 let in zapušča moža, dva sinova in eno hčer.
t
(V Chica^ru 111. je pred nedavno umrl Joseph Žagar, v starosti 65 let in doma iz Iške vasi pri Ljubljani. V Ameriki je bil 47 let in zapušča družino.
t
V	Claridge, Pa. je pred kratkim umfrfi Frank Jazbec, star 80 let. R:1 je star naseljenec.' |— Dne 5.januarja je irtotam preminul Martin Rižner, star 88 let in rojen t Trbovljah. V Ameriko je prišel leta 19Q6.
V	Chicagu, F«l. se je rojak Enteric Jalovec pred dnevi zadušil v autotruku, katerega je vozil iz Chicaga v New York. Nekje v New Jersey je zvečer zaspai v vozilu in zjutraj so ga naiš&i mrtveera. Star je bil 41 let in v Ameriko je prišei kot majhen deček z materjo. Zapušča ženo, štiri otroke, starše 5 bratov in dve sestri.
t
V	Joliet, HI. je pred kratkim ufmrla Ana Rogina, samska, v starosfi 70 let in doma iz I>ra-gtatusa v Beli Krajini. Btfla je is t ara na^eljenka.
t
V	La Salle, Ili. je dne 21. januarja umrla Mary Dežraan, stara 70 let in doma iz Groblja pri St. Jerneju na Dolenjskem. V Chieagu zapušča brata Anto na Jordana..
t
V	Detroit. Mich., je umrl zadet od kapi rojak Anton Za-krajsek, star 69 let. V Ameriki je bil 49 let, najprej dolgo vrsto let v Johnstown, Pa. potem pa v Detroita. Zapušča sina in dve hčeri...
SMRTNA KOSA
Še o vojnem posojilu	.
Kampanja za četrto vojno j posojilo je zaključena. Nobe-'nega dvoma nif da je postavljena kvota bila prekoračena za pieko milijarde dolarjev. Koliko so slovenski Amerikamci prispevali do dosega te kvote! 8ANS jK)bira tozadevne podatke in želi, da o njih sporočate v upravni urad- Če je le mogoče. naj podatke zbere vsaka lokalna podružnica ali društvo h kateremu spadate. Lahko pa člani SANSa samo sporoče pročeljno vrednost kupljenih bonduv naravnost v dSANSov urad. Niavadna dopisnica bo zadostovala. Ako se želi, bodo vsa imena ostala tajna, objavljena pa l»o le skupna vsota kupljenih l>ondov v vsaki slovenski naselbmi. Tej kampanji l>odo tudi kreditirani hondi kupljeni do 20. februarja. Slovenski ameriški narodni svet vsled tega apelira ua vse one roiake, ki >*e š*? niso odzvali klicu Strica Sama za četrto vojno posojilo, da se pridružijo pred zaključkom tega meseca že pri-pevajoeemu številu slovenskih Amerikancrv in po možnosti posodijo denar Ameriki za zmago demokracije nad diktaturo. SAX'S se jc zavedal podpirati Ameriko v svojem voin^m naponi in ves dosežen uspeh mu bo kreditiran. Važno je torej, da nas o svojem prispevanju tudi obvestite.
Namen te kolone
Ta kolona se priobčuje v naših lisi ill h- nad eno'leto. Član-1 ki se redno pošiljajo desestim slovenskim listom v Ameriki. Nekateri jih priobčajo v celoti, nekateri le deloma, nekateri le tu in tam in nekateri nič. Vse to je odvisno od iskrenosti SAlNSovega gibanja in pa od prostora, ki je na razpolago za Tieiuadne zadeve. Glasila slo-vensk;h podpornih organizacij s<» v prvi vrsti namenjena svojim lastnim uradnim potrebam — potem šele zunanjim zadevam; SANS je hvaležen v>em listom, ki uporabljajo njegovo jmH icitetno gradivo. .
.Da bo v bodoče ostajalo več prostora za važne stvari, bomo omejili T>oročtfla o prispovlf b zn politično gibam jo SANSa od strani podružnic in posameznikov. Omenjali T»omo le važnejše prispevke. Vsi pris7>ev-ki pa bodo n«vl"ohrio označen* v na šib mesečn:h računih.
Zanimivi članki v revijah.
Ameriške revije prinašajo
čedalje več gradiva o političnem razvoju slovenskega in ju goslovanskoga vprašanja. Večina teh se bavi z tiotranjo politiko in informacijami o jugoslovanskem osvobodilnem giba nju, ki ga SANS podpira, zlasti po Združenem odboru južno slovanskh Amerkance. Potrebno je, da ljudje čitajo vse take spise in se tako s-eznanijo, kaj se resnično v stari domovini godi. Poiečtci prihajajo iz raz nili Časnikarskih krogov, na katere se je lahko zanesti, ne dobivamo jih pa iz privatnih ali zasebni li virov, fe še niste čitajte v tedniku 'The Nation* od 20. januara članek '"»The Plot Against Jugoslavija" nn-7» i s al Poslan Radica, bivši Šef jugoslovanskega pressbiroja. "Life" od 14. februara. članek Stojana Pribičeviča o maršalu Titu. "Collier's Weekly" odi 19. februarja, članek Franka1 (rervasija tudi o Titu. Tztisi tejra tednika bili poslnni ela noni vseli SANSo\-ib odborov in podnržnten.m. Članki niso za p ropa can do ne ene ali drutre stranke v Jugoma v" j i. pae pa ^o podnčni in pomagajo razumevati situacijo v tej hrabri, od nacifn<izma n oprema gani deželi. . .
Združeni o« 1 bor je tudi razpo slal ur. naše podružnic^ brošu-rico čl a T'ko v izjKwl peresa ]>o-j ročeva^ea O. r,. Sulzbergtv ja, j ki so v New York Times i in dva važna govora SANSove ga č a -i ne ga prodsedni k a L.: I Adamiča. .
RevTja i 4 Van k", ki jo izdaja ameriška armada za svoje vojake, vsebuje v britanski izda-.fi od nO. januarja štiri -trani dolg članek o jngoslovanskih partizanih ir njiho\ ih vodite-ljdi. Ilustrirana je z mnogimi slikami in članek jedrnato razpravlja o t<'?o neoMmemem. čudovitettn odporu, Iri rra vodijo demokratični elementi .Tuiro sla vi je od Slovenije do grških meja.
I Tajnike naših postojank pro simo, da pri jeti motoring razdelijo med fivoje člane in druge interesirr.ne rojake in Aane-rikanee. čini ca prejmejo. Ni treba čakati «ej. Niti nis«i iztiri .namenjeni, da bi se valjali po tajnikovi mizi ia predalih.
Razdelijo «e naj. kolikor je mo goče, in če prejeto "tevilo ne zadostuje zahtevi in potrebi, na's obvestite.
' iMirko G- Kuhel.
PROPADANJE NEMŠKE IN DUlSTRIJSKE PRODUKCIJE
(ONA) — Proizvodnja orožja in vojnih potrebščin je padla za približno 45 odstotkov od začetka vojne sem, cenijo strokovnjaki v Benin. Vzroki so naslednji, navedeni v svoem prvem redu: Udarjanje zavez-1 niskeira letalstva, uporaba tu-' jeroduih delavcev in nezadost-l na prehrana.
Isto mnenje je izraz.il tudi nemški industrijalec, ki se je nedavno razsrovarjal z nekim švicarskim državljanom v Ber-' nu.
Ta izvedenec trdi, da presta-! ne delo za približno 4 tetine po vsakem zračnem napadu veli-j koga obsega — v katerikoli in dustrijski panogi je izveden.] Toliko časa potrebujejo pri b! i ž no, da 'postavijo razvaline, na-d inn est e kar je uničeno in prenesejo st.ioje v nepoškodovana poslopja.
Tujerodni delavci delajo sila preelavic, :n so vir neskončnih izgub dela in rasa. bodisi da so nerodni in neizurjeni, Ikv jdi-i da nalašč kvarijo r«wl in delajo škodo s svojo večno sabotažo i i nespi»razumi jen.] * V
Vsake vrste sabotaža je bajt* zelo narasla v zadnjih n: seeili tudi rail i tega. ker policijska kontrola ni več tako natančna kot je bila prej.
Precejšen pa je izpad produkcije tudi radi teca, ker so delavci slabo hranjeni in iizlčr-pani. T*«ilire ure dela in ne-^i idostna hran.i so jih tako }y •nniZirali. da jim če-1 o pr peti da zaspe pri delu, a v.-ekakor. da delajo p^asi.
Problemi 'pf»<tane se bolj eb-1 !upen radi tega. ker so potreb«* fronte v istem času, ko je produkcija padla za 45 odstotkov.! narasle za najmanj 50 o<lstot-
kov.
___i
. j
LETALEC SE JE UBIL >
!
Nedavno se je na letališču rv mestu Augusta, Ua., ]>o nesreči ubil .J'ovenski letalec Fiank A J (rostiša. star 2S l«-t in rojen v Waukegan, III. Pri nizkimi po' letu je njegovo letalo strmogla! vilo n;1 tla. Njegovo truplo je' bilo poslano domov in pokopan1 je bil 15. januarja. Zapušča starše .brata in štiri sestre-