©
Primorski

ji
Poštnina plačana v gotovini /-» _ aa i •
Abb. postale I gruppo vjCIIR 7U 11F
Trezen korak
Leto XXVn. Št. 165 (7953)
TRST, nedelja, 18. julija 1971
Če izvzamemo stališča vazalnih režimov na Formozi, v Južni Koreji ter delno tudi v Južnem Vietnamu, ki jih je novica o Nizonovem potovanju 71(1 Kitajsko dobesedno vrgla s lira. je javno mnenje v glavnem. sprejelo to «najbolj sen-atonalno novico po drugi svetovni vojni» z odkritim zado-'toljstvom, ker vidi v tem dogodku prvi pomemben korak k možnosti normalizacije odnosov med ZDA in najpomembnejšo silo v azijski celini.
Nizonovo potovanje odpira celo vrsto neslutenih perspek-ki smo jih komajda upali °menjati ob začetku uvajanja diplomacije ping-ponga». Kdo ®* je — za primer — še pred nekaj meseci mogel predstaviti, da bo razvoj tako nagel, Pa čeprav so nas nekateri do-P°dfci opozarjali, da se med Ameriko in Kitajsko nekaj Vendarle pripravlja.
Marsikdo se bo vprašal, kaj *e te dve državi pripravilo do toga, da sta si tako nahitroma toZeleu seči v roke? če poslujmo ameriški vir, je prišla Pabuda za povabilo s kitajske *toani, pekinški viri pa govo-“*° o tem, da so Kitajci u-stregu	ameriškega pred-
sednika, da pride na obisk. Ne “a bi se spuščali v to, kdo bo Spretneje izkoristil sedanjo diplomatsko dejavnost v svoj nrid, obstaja na obeh straneh neprikrita želja, da do takšne-srečanja pride čimprej.
Vdor Kitajske na svetovni oder je predsednik Nizon mor-prvič javno priznal v San tomentu 6. julija letos z iz-yv°, da ZDA niso več v po-tožaju popolne nadmoči v sveto- Pristavil je, uda se izključna ameriško - sovjetska nadvlada ^ftottba k zatonu zaradi vztraj-napredovanja novih sil ?t ®o zahodna Evropa, Kitaj-ja in japonska, ki bodo v Prihodnjih 5-10 letih sodelova-e Pri izvajanju nadoblasti v toeiu», kakršna je po drugi vetovni vojni pripadala samo in sz.
Wia:on pa noče urediti svojih dnoson s Kitajsko samo žara-r* toga, ker ga k temu sili ealna ocena mednarodnih od-°s°v in nastanek novih subjektov, ampak tudi zaradi noto71 j apolitičnih razlogov. Pred-jSe?n bi želel ob pomoči Ki-“jsfce zaključiti «umazano» ftoamsko vojno, ki je Arne-hi odvzela v svetu toliko u-• eda. Hkrati bi vietnamsko Ptošanje rad spravil s poti ddi zaradi bližnjih predsedni-m volitev v jeseni 1972. leto- ko se bo znova predstavil
l|ll"Ul,„||,|||||||||||||m|||||||||m)||||||m|1|||||||||
Palestinski gverilci razstrelili letalo v Tel Avivu?
BEjrut, 17. — Ljudska fronta ^osvoboditev Palestine je danes “Poročila, da so njeni gverilci ^teklo sredo na telavivskem le-Pognali v zralk izraelsko T/T^ko letalo «boeing 707». Pri J akciji, pravi sporočilo, je bi-0 «Wtih deset Izraelcev. Vojaške v Tel Avivu so to vest
za predsedniškega kandidata. Ker namerava odpotovati na Kitajsko pred volitvami, bo ta diplomatska in državniška poteza ogromno vplivala na njihov izid.
Sovjetska zveza gleda z dokajšnjo mero nezaupanja na ameriško - kitajsko zbliževanje. Skrbi jo predvsem to, če ga bo občutila predvsem na lastni koži. Skoraj vzporedno napovedjo obiska v Pekingu so se pojavile govorice o možnosti bližnjega srečanja Ni-xona s sovjetskimi voditelji. Mlačnost stališča SZ do napovedanega Niionovega obiska izhaja tudi iz sporov med Kitajsko in Sovjetsko zvezo.
«Izbruh» miru na azijskem kontinentu, ki bi v nadaljnjih jazah mogel slediti sedanji diplomatski dejavnosti, odpira še neslutene možnosti za najrazličnejše oblike gospodarske dejavnosti na ogromnem kitajskem tržišču, kjer se snujejo veliki načrti, da bi državo tudi v gospodarskem pogledu dvignili na stopnjo razvite držar ve. Te skorajda neizčrpne gospodarske možnosti so spoznale nekatere evropske države, prav gotovo pa se jih v še večji meri zavedajo ameriški gospodarski operaterji.
In tudi v tem je iskati razlog, zakaj prihaja do zbližanja med ZDA in Kitajsko.
PO SENZACIONALNEM PREOBRATU AMERIŠKE POLITIKE V AZIJI
Napovedi o Nixonovem sestanku s sovjetskimi voditelji
pred obiskom na Kitajskem
Moskva še ni komentirala Čuenlajevega povabila ameriškemu predsedniku - Bolgarska pesimistična ocena
mmmKKBM m—■
", sp#* i m 1 m <
f
■ &' ■ %
■ -V	v,:
*jx.	• if? -m?-, w ■*
m
‘Wmk. -v
M W:
mm
m
■
H
js-jmm
% ; * 11»™»
W. ;
'w ■	■ .'ai tSSr
' > * * *
; ‘ '■	.?•#;> -- m
WSm£BBm%k
VVASHINGTON, 17. — Po včerajšnji senzacionalni napovedi, da bo Nixon v kratkem obiskal Peking, je pozornost opazovalcev obrnjena sedaj na Sovjetsko zvezo v pričakovanju uradnih komentarjev, ki jih pa še ni. Sovjetski tisk je objavil vest o obisku v zgoščeni obliki in brez večjega poudarka, ne dodaja pa nobenega komentarja. To očitno pomeni, da v Moskvi prav gotovo niso navdušeni, nad obiskom, ampak da nasprotno gojijo resne pomisleke o nepričakovanem zbližanju med Pekingom in VVashingtonom. Prav v tej zvezi pa so se danes pojavile v ob-	"
veščenih krogih govorice, da bi Nixon pred potovanjem na Kitajsko utegnil srečati sovjetske voditelje ter jim osebno zagotovil, da ni nova ameriška politika do Pekinga na noben način naperjena proti Moskvi.
Ob molku sovjetskih informacijskih sredstev, ki objavljajo samo 19 vrst dolgo sporočilo a-gencije TASS, postanejo seveda posebno zanimivi komentarji držav varšavskega pakta. Po včerajšnjih previdnih, konec koncev pa tudi pesimističnih ocen poljskega in madžarskega tiska, je danes zavzelo stališče do na-
Mlada Kitajca v Hong Kongu pazljivo bereta krajevne časopise, ki objavljajo čez celo prvo stran vest o Čuenlajevem povabilu Nixonu, naj obišče Kitajsko	(Radiofoto ANSA)
„„„„„„„ „,11,1.11,1,.111111 »mm  milil,    u..................umili  ....................m,mi,mm  ...................mm,  
ODNOSI MED ITALIJO IN AVSTRIJO
povedanega obiska glasilo bolgarske partije »Rabotničesko de-
nimiimmiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiii*millll,llllllllinl
VČERAJ NA ŽELEZNIŠKI PROGI BEOGRAD-SARAJEVO
14 šolarjev in učitelj žrtve trčenja dveh vlakov
Otroci so potovali na letne počitnice v Dalmacijo
BEOGRAD, 17. — Danes ob 03.15 se je na železniški progi Beograd — Sarajevo pripetila težka železniška nesreča, ki je terjala 14 mladih življenj učencev in učenk osnovne šole iz vasi Stra-gari pri Kragujevcu in njihovega učitelja Ivanoviča, ki je spremljal učence na počitnice na morje v Gradac. Ranjenih je bilo sedem otrok, od katerih so trije bili pridržani v bolnišnici. Med njimi sta tudi hčerka in sin pokojnega Ivanoviča, ki sta težje poškodovana, njuna mati pa je laže ranjena.
Do nesreče je prišlo, ker je posebni vlak z okrog 400 potniki, med njimi večinoma otroci osnovnih šol iz Kragujevca in okolice, zavozil mimo zaprtega signala na železniško postajo Semizovac pri Sarajevu in pri tem trčil v tovorni vlak, ki je bil ustavljen na postaji. Trčenje je bilo tako močno, da je lokomotiva potniškega vlaka iztirila, medtem ko je prvi vagon popolnoma zmečkan vrglo na lokomotivo tovornega vlaka.
Po nesreči so prvi pritekli na pomoč vojaki iz bližnje vojašnice. Reševanje ponesrečenih je bilo otežkočeno ker je bil vagon, v* katerem so bili ponesrečeni, popolnoma zmečkan. Težko ranjeno hčerko smrtno ponesrečenega učitelja so šele po šestih urah osvobodili iz zmečkanih delov vagona. Med 14 smrtno ponesrečenimi učenci so
štiri družine zgubile po dva 0-troka. Nesreča je tako pretresla otroke, da so si mnogi želeli takoj vrniti se domov. Posmrtne o-stanke 14 učencev in njihovega učitelja so odpeljali v Kragujevac, kjer bodo v njihovi rojstni vasi položeni k večnemu počitku. Vest o težki nesreči je globoko pretresla prebivalstvo Sarajeva, posebno pa še prebivalstvo občine Kragujevac, ki od hitlerjevskega pokola dijakov in šolarjev 1941. leta posveča posebno pozornost otrokom.
Druga železniška nesreča, v kateri pa na srečo ni bilo človeških žrtev, se je pripetila sinoči na progi Zagreb - Karlovac, ko se je na odprti progi vnela kompozicija električnega vlaka. Vnel se je zadnji vagon vlaka in je zgorela cela kompozicija.
Ceausescu posredoval med ZDA in Kitajsko?
PARIZ, 17. - Glede na dejstvo. da ZDA in LR Kitajska nimata medsebojnih stikov in lastnih diplomatskih kanalov, kdo je bil za posrednika v dogovarjanju, ki je privedlo do tajnega Kissinge-rjevega potovanja v Peking in do Čuenlajevega povabila Nixonu? To vprašanje si danes zastavljajo
vsi politični opazovalci, za katere je včerajšnja napoved obiska pomenila največje presenečenje desetletja.
Na to vprašanje so odgovorili danes v pariških »obveščenih kro-gih», seveda pa gre za neuradne vesti, ki jih doslej še nihče ni uradno potrdil, vendar niti demantiral. V Parizu torej pravijo, da je Washington v želji, da bi izboljševal odnose s Kitajsko, vprašal za pomoč francosko vlado. Ta je dala na razpolago izkušenega diplomata Etienna Manach’ha, ki je bil tedaj ravnatelj urada za azijske zadeve na zunanjem ministrstvu, danes pa je veleposlanik v Pekingu. Ta je obširno preučil vprašanje ter nato leta 1970 dvakrat potoval na Kitajsko ter tamkajšnje voditelje obvestil o ameriških namerah.
Ni znano, kakšne so bile takrat kitajske reakcije: znano je le, da je predsednik Maocetung pred petimi meseci v intervjuju, ki ga je dal ameriškemu časnikarju Snowu, med drugim dejal, da «bi Nixon lahko kadarkoli prišel v Peking s pogoji, ki jih že pozna*.
Pot je bila torej že odprta, zadnje prepreke pa je menda odstranil romunski predsednik Ceausescu med zadnjim obiskom v Pekingu. V tem pogledu je značilno, da je Romunija, id vzdržuje dobre odnose tako z ZDA kot s Kitajsko, edine med državami varšavskega pakta skoraj navdušeno reagirala na vest o Čuenlajevem povabilu. Že ob priliki Nixonovega uradnega obiska v Romuniji avgusta i969 so se čule govorice, da je bil govor tudi o ameriško-kitajskih odnosih. Ko je Ceausescu aprila lani šel v Washington, so ta argument verjetno še poglobili. O teh pogovorih je Bukarešta seveda redno obveščala pekinške voditelje.
Dokaz, da je bil Ceausescu nekakšen posrednih med Pekingom in Washingtanom, pa lahko naj demo v zaključnem sporočilu o nedavnem obisku romunskega predsednika na Kitajskem. P° ugotovitvi, da je probleme sveta nemogoče reševati brez sodelovanja LR Kitajske, Je v dokumentu izraženo zadovoljstvo, da so ((nekatere Imperialistične države pokazale težnjo, da normalizirajo odnose s Kitajsko«. Namig na ZDA je tu povsem jasen.
Se en «dOkaz» o vlogi Ceause-sca: samo nekaj dni pred senzacionalnim sporočilom o obisku, se Je romunski veleposlanik v Parizu srečal s francoskim zunanjim ministrom Schumannom. Danes lahko domnevamo, da Je bil argument razgovora prav možnost obiska ameriškega predsed nlka na Kitajskem.
rest .M«* 1-rj.v,* jartMntTj.-išSsJt
Kaierega reševalci odnašajo žrtve.	(Tele j ato ANSA-TANJUG)
KAIRO, 17. — Ko: poroča a-gencija MEN, bo alžirski zuna nji minister Buteflika odpotoval jutri na uradni obisk na Kitajsko. Iz Pekinga bo minister od šel v Severni Vietnam in nato v Severno Korejo.
Končani pogovori Moro ■ Kirchschiager
Ministra sta soglasno ugotovila tudi ko. ristnost sklicanja evropske konference
RIM, 17. — Pogovori med Morem in Kirchschlagerjem so se danes zaključili. Italijanski in avstrijski zunanji minister sta skupno z obema delegacijama v dopoldanskih urah proučila mednarodna politična vprašanja, ki zanimata obe državi. Moro in Kirchschiager sta še posebno obravnavala evropska vprašanja s posebnim poudarkom na konferenco o evropski varnosti. Pri tem je Kirchschiager pojasnil stališče svoje vlade in položaj Avstrije kot nevtralne države. Obe delegaciji sta prišli do zaključka, da morata italijanska in avstrijska vlada prispevati k sklicanju konference o evropski varnosti, ki naj bi prinesla dejansko popuščanje napetosti in mirno sožitje med državami našega kontinenta.
Nato sta zunanja ministra obravnavala vprašanje uravnovešenega zmanjšanja oboroženih sil v Evropi in izrazila željo, da bi kmalu prišlo do zadevnih pogajanj. Moro in Kirchschiager sta govorila tudi o položaju v Sredozemlju in ocenila krizo na Bližnjem vzhodu. V dvodnevnih pogovorih sta italijanski in avstrijski zunanji minister ugotovila, da so se medsebojni odnosi izboljšali in izrazila željo nadaljnjega razvoja. Izrazila sta tudi zadovoljstvo nad tem obiskom in poudarila voljo obeh držav po nadaljevanju dogovora med njima, ki se mora še razširiti in nadaljevati.
Avstrijski zunanji minister je povabil Mora, naj uradno obišče avstrijsko republiko, kar je Moro z zadovoljstvom sprejel. Dan obiska bodo še določili.
V Parmeslni sta zunanja ministra danes dopoldne podipisaia sporazum, ki spreminja člen 27 črko A evropske konvencije glede odnosov med Italijo In Avstrijo za mirno rešitev morebitnih sporov. Na osnovi tega sporazuma je bila konvencija raztegnjena tudi na spore, ki se nanašajo na dogodke ob vstopu v veljavo konvencije. S tem bodo morebitne spore med obema državama, zlasti kar se tiče izvajanja ((paketa« o južnotirolski manjšini, predali v rešitev haškemu sodišču.
Jutri dopoldne bo avstrijskega zunanjega ministra sprejel papež Pavel VI. v Castelgandolfu.
atentata karabinjerji, agenti javne varnosti. Polletja je uvedla preiskavo in doslej še ni zasledi-dila krivcev. V zadnjih dneh je fašistični terorizem v Reggio Ca-labrii oživel ln to Je že drugi napad na sedež levlčarsike stranke.
Čilski senator Radomir Tomič pri predsedniku Titu
BEOGRAD, 17. — Predsednik republike Tito je včeraj sprejel na Brionih čilskega senatorja Radomi-ra Tomiča in se zadržal z njim v prijateljskem pogovoru. Sprejema se je udeležil tudi predsednik komisije za mednarodne odnose ZKJ Dimče Belovski. Predsednik Tito in njegova soproga sta za tem zadržala goste na kosilu.
miiniiMiiiiimimiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinmmimiiHmummurmmMmm
lo», ki pa je v bistvu negativno. List ugotavlja, da je šel Kissin-ger v Peking na način, ki spominja na romane o vohunih, in to v trenutku ko je Kitajska odrekla vstopne vize francoskim komunističnim poslancem. List 0-pominja na »protikomunistično in napadalno politiko ZDA do SZ» na eni strani ter na »protisovjetsko propagando in manevre za razbitje protiimperialistične fronte* kitajskih voditeljev na dru gi. Zaradi tega se bolgarski komentator sprašuje, ali ni napovedano zbližanje med Washing tonom in Pekingom dokaz »želje obeh držav, da združita svoje sile*, in to seveda v protisovjetski funkciji. »Rabotničesko delo* zaključuje, da povabilo Ni-xonu »postavlja vrsto vprašanj vsem. ki želijo mir*.
Če je pisanje bolgarskega lista vsaj delni odraz tega, kar mislijo v Kremlju, je povsem jasno, da bo moral Nixon skušati pomiriti sovjetske voditelje, če hoče speljati do kraja pogajanja, ki so v teku o razorožitvi in o evropski konferenci. V ta namen so se danes, kot smo 0-menili, slišale napovedi, da se bo šef Bele hiše pred potovanjem v Peking srečal s Sovjeti. V ameriških uradnih krogih niso teh vesti potrdili, niti ne demantirali. Neki funkcionar pa je izrazil mišljenje, da bi do takega srečanja lahko prišlo šele po obisku v Pekingu.
Priložnost za srečanje s sovjetskimi predstavniki bi lahko nudila prav pogajanja o strateškem oboroževanju, ki so v teku v Helsinkih. Znano je, da so ta pogajanja stopila v odločilno fazo ter da si obe strani želita še letos doseči sporazum, če bi do tega prišlo že proti koncu leta, bi lahko tako Nixon kot Kosigin prišla v Helsinki na podpis sporazuma, ob tej priliki pa bi se seveda pogovorila tudi o vprašanju odnosov s Kitajsko.
To so seveda za sedaj samo domneve, dejstvo pa je, da so nekateri senatorji javno svetovali Nixonu sestanek s Sovjeti. Tako je bivši podpredsednik B. Humphrey izrazil mnenje, da bi moral Nixon, ko pojde v Peking, iti mimo Moskve, da bi skušal
razbliniti sovjetske pomisleke o obisku. Isto mnenje je izrekel tudi demokratski senator Cranston. V «zahodni Beli hiši* v San Cle-menteju v Kaliforniji se je danes pod Nixonovim predsedstvom zbral vsedržavni varnostni svet, ki je razpravljal o zunanjepolitičnih vprašanjih. O sestankih ni bilo uradnih sporočil, jasno pa je, da so govorili predvsem o včerajšnji napovedi. Prisoten je bil tudi podtajnik na zunanjem ministrstvu Sisco, ki bi moral prihodnji teden potovati v Tel A-viv, kar daje misliti, da je bil govor tudi o Bližnjem vzhodu.
Niti Severni Vietnam niti juž-novietnamska revolucionarna vlada nista medtem zavzela stališča do napovedi Nixonovega obiska v Peking. Glasnik delegacije ZRV na pariški konferenci je samo izjavil, da si njegova vlada želi mirne rešitve vietnamske krize na podlagi sedmih točk mirovnega predloga ter da LR Kitajska popolnoma podpira to stališče.
Najbolj glasne reakcije prihajajo še vedno s Formoze, kjer današnji tisk odkrito govori o «Nixonovi izdaji* ter pripominja, da je nemogoče zaupati Washing-tonu. Bolj zmerno stališče od tiska pa je zavzela vlada, ki je sklenila, da ne odpokliče svojega veleposlanika v ZDA Jamesa She-na.
Komentar SFRJ o Nixonovem obisku LR Kitajski
BEOGRAD, 17. - Državno tajništvo za zunanje zadeve je dogovor o obisku predsednika ZDA Nixona LR Kitajski komentiralo z naslednjo izjavo: »Tej vesti smo kot ves svet posvetili izredno pozornost in pomen. Stiki in srečanja visokih zastopnikov držav in vlad, ki prispevajo k normalizaciji odnosov, zmanjšanju napetosti, miroljubnemu reševanju mednarodnih problemov na načelih, ki jih upoštevajo v interesu vseh držav, so koristni in v skladu z interesi celotne mednarodne skupnosti. Tak razvoj ocenjujemo kot tembolj pomembnejšega, ker gre za možnost normalizacije odnosov med dvema izredno važnima mednarodnima dejavnikoma, v upanju, da bo to istočasno prispevalo k rešitvi vrste važnih mednarodnih problemov, za katere je zainteresirana cela mednarodna skupnost*
'MiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiHiiiiiiiiitMiimiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinm
KOŠARKA
V RAZREDU «KADETOV» V GORICI
Jugoslavija evropski prvak po zmagi nad Italijo s 74:60
mm.
Atentat na sedež sekcije KPI pri Reggio Calabrii
REGGIO CALABRIA, 17. — Preteklo noč je peklenski stroj eksplodiral pred vhodnimi vrati sedeža sekcije ■ KPI v Archiju pri Reggio Calabrii. Eksplozjia je razbila vrata ln stekla na oknih. Po eksploziji so prišli na kraj
Ob zvokih državne himne »Hej, Slovani* so mladi jugoslovanski košarkarji sinoči v Gorici osvojili naslov evropskih prvakov za kategorijo «kadetov».
JUGOSLAVIJA - ITALIJA 74:60
(40:26)
JUGOSLAVIJA:	Todorovič 14,
Trpkovič, Zaloker, Kicanovič 19, Martinovič 4, Miličevič 13, Bio-rac 2, Vizič, Delibasič 16, Morel 4, Lukovac, Grgin 2.
ITALIJA: Furlan 4, Crisafulli 8, Giusti 12, Benatti 10, Villalta, Gor-ghetto, Vecchiato, Anconetani, Bor-lenghi 8, Giroldi 14, Mascelaro 4.
SODNIKA:	Jahoda (ČSSR) in
I Chiraleu (Rom.).
Jugoslovanski kadeti
Srečanje med tema dvema ekipama je bilo napeto in lepo. Rezultat 74:60 v korist gostov že sam pove. da so bili Jugoslovani mnogo boljši od Italijanov. Prvi polčas so Jugoslovani zaključili v svojo korist s 14 točkami prednosti. Toda to ni bila največja prednost, ki so jo izsilili Novoselovi fantje sinoči. V 7. minuti 2. polčasa so vodili celo z naskokom 22 točk.
Prvi koš tekme je dosegel Benatti, ki je bil v bistvu edini pohvale vreden italijanski igralec v tej tekmi. Žal, se je v 16. min. d.p. poškodoval in je moral zapustiti igrišče. Ostali italijanski košarkarji so
igrali izredno slabo in jih skoraj ni bilo mogoče spoznati. Borlenghi in Mascelaro sta bila poleg tega tudi groba. V 2. polčasu sta se ne koliko izkazala le Giroldi in Giusti.
Vse drugače so igrali Jugoslovani, ki so se sinoči izkazali tako, kot še nikoli na tem turnirju. Nihče ni izrecno izstopal, vsi pa ^o igrali odlično. Če bi že morali koga posebej pohvaliti, potem bi morali biti to strelci Kicanovič, Delibasič, Miličevič in Todorovič. »Plavi* so bili v drugem polčasu popoln goni. w.
(Nadaljevanje na 8. strani)
PrTmor?kI dnevnik:
VAŽNO STALIŠČE VSEDRŽAVNEGA VODSTVA CCIL
Smernice CIPE o pomorstvu so osnova za razvoj ladjedelnic in pristanišč
Tajništvo CCIL bo predlagalo CISL in UIL skupen nastop po vsej Italiji za okrepitev ladjedelnk in za nove pristaniške gradnje
Iz Rima smo prejeli zanimivo tiskovno sporočilo vodstva CGIL o zadnjih sklepih CIPE o preureditvi italijanske mornarice.
Največji italijanski delavski sin-., dikat meni, da so smernice CIPE pozitivne, izraža pa nekaj pomislekov in kritik, ki zadevajo v prvi vrsti potrebo, da se v luči zadnjih smernic pregleda in ponovno preuči vprašanje ladjedelništva in pristaniških gradenj. V ta namen bo CGIL predlagala ostalima dvema sindikatoma, CISL in UIL, skupen nastop na vsedržavni ravni.
Smernice rimske seje CIPE ocenjuje CGIL kot prvi rezultat boja delavcev mornariškega sektorja za novo politiko na tem področju. Preprosto povedano, ugotavlja CGIL, gre za nove obveze ministrstev za proračun in trgovinsko mornarico, da bosta finansirali gradnjo večjega števila tovornih ladij.
»Razvoj trgovinske mornarice mora ostati značilnost novega pomorskega gospodarstva*, se nadaljuje izjava CGIL, »istočasno pa vsiljuje perspektivo krepitve vse ladje-delniške industrije, posebno v nerazvitih področjih, kar nudi ladje-delniškim delavcem argumente za nove stvarne nastope v njihovem boju za reforme*.
Izkoriščanje specializiranih ladij, ki naj bi pristajale v Italiji, omogoča dotok večjega števila novih vrst blaga v italijanska pristanišča, medtem ko so prej delala z njimi pristanišča Severne Evrope in drugod po Sredozemliu. To na pomeni, da postaja prej ko slej pereče vprašanje pristaniških struk tur. To vprašanje narekuje nove naloge tako pristaniškim, kakor tudi gradbenim delavcem.
Država se je obvezala, da bo o-krepila tovorno mornarico. To pa pomeni, ugotavlja CGIL, da šele v tej luči lahko začnemo razgovore o preureditvi oceanskih potniških prog.
V tem stavku je jasno povedano, da daje CGIL temu delu načrta CIPE drugo interpretacijo, ki ne dopušča dokončnosti sprejetih sklepov. Res tudi nadaljuje z ugotovitvijo, da bi likvidacija vseh oceanskih prog bila negativna. V tem smislu sodi CGIL, da morajo nastopiti vsi zainteresirani delavci, od pristaniščnikov do mornarjev, od
gradbenikov do ladjedelničarjev. Sporočilo OGIL je dovolj jasno: največji italijanski delavski sindikat meni, da so sprejete smernice CIPE le prvi korak na poti nove mornariške politike, ki ne sme v nobenem primeru prezreti novih nalog ladjedelništva in pristaniških gradenj, če pa splošno sporočilo prenesemo na tržaško krajevno stvarnost, tedaj lahko le ugotovimo, da spodbuja CGIL delavce v ladjedelnicah («Sv. Marko*) naj nastopijo in zahtevajo spremembo dosedanjih kriterijev, ki so povzročili zaprtje obratov in krizo ladjedel-stva v trenutku, ko so vsa svetovna splavišča polna ladij in uprave
ladjedelnic drugod po svetu polne naročil do leta 1975 in 1980.
V torek seja občinskega sveta
Na zadnji občinski seji so zaradi pozne ure odložili del točk na dnevnem redu na prihodnjo občinsko sejo, ki bo v torek, 20. julija ob 19. uri. Dnevnemu redu te seje so dali tudi novo točko in sicer najem posojila 800 milijonov lir pri Credito fondiario za Benečije za realizacijo novega sistema za ureditev in kontrolo prometa.
V Nabrežini odobrena preureditev karier občinskega osebja
V četrtek zvečer je bila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta, na kateri so svetovalci soglasno odobrili načrt o preureditvi karier in nove plačilne norme občinskih uslužbencev.
Ukrep je predlagal pododbomik, ki je poverjen za vprašanja osebja, Antek Terčon (SSL), in sloni na poprejšnjem sporazumu v okviru paritetne komisije, ki so jo sestavljali člani občinske uprave in prizadeti sindikalisti. Osnova sporazuma pa je vsedržavni sporazum med sindikati in organizacijo občinskih uprav, sklenjen v lanskem poletju.
Skupni stroški, med katerimi so zapopadeni zaostanki od 1. julija 1970, znašajo za letos 32 milijonov lir, medtem ko bodo sindikalisti in
uprava nadaljevali razpravo o preureditvi staležev in napredovanj.
Zanimivo je, da je na tej seji nadomeščal občinskega tajnika slovenski rojak, občinski tajnik sovo-denjske občine dr. Stanko Bukavec.
										
ZAKLJUČEN FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
Z zlatim asteroidom* nagrajen ameriški film «Hauser,s memory»
Srebrna asteroida za najboljša igralca sta prejela Italijan Roberto Antonelli in Čehinja Iva Jaruzova «Zlati pečat mesta Trsta» za najboljši kratkometražni film pa je pripadel Jugoslaviji
S kratko svečanostjo se je včeraj popoldne zaključil na Gradu sv. Justa 9. festival znanstvenofantastičnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali predsednik Arthur Clarke (Velika Britanija), Elio Bar-tolini (Italija), Lajos Matos (Madžarska), Luis Seguin (Francija) in Donald Wollheim (ZDA) se je odločila takole:
Zlati asteroid za najboljši celovečerni film prejme ameriški «Hau-ser's memory» Borisa Sagala zaradi nepretrganega tempa, ki se vključuje v najboljšo tradicijo znan-stvenofantastičnosti s tem, da temelji na hipotezi prenosa spomina, ki je znanstveno povsem utemeljena.
Srebrni asteroid za najboljšega igralca prejme Italijan Roberto Antonelli za vlogo v filmu «La ra-
gazza di latta» Marcella Alipran-dija. »V tej originalni satiri o kom-
SKLEP DEŽELNIH SINDIKATOV
Jutri celodnevna stavka gradbincev in drugih strok
«Za takojien sprejem stanovanjske reforme in za polno zaposlitev) Poziv CGIL, CISL in UIL gradbincem, opekarnarjem, cemen-tarjem, kamnarjem, mizarjem in pleskarjem
Jutrišnji dan bo na sindikalnem področju v znamenju deželne splošne stavke gradbincev in drugih strok za stanovanjsko reformo in polno zaposlitev.
Stavko so oklicali strokovni sindikati CGIL, CISL ln UIL in bo trajala ves ponedeljek po vsem o-zemlju Furlanije-Julijske krajine, kjer bo prekrižalo roke več deset -tisoč delavcev gradbene, lesne, ce-mentarske, opekamarske, pleskarske tn kamnamske stroke.
NI še znano, če bodo organizirali kako manifestacijo, pač pa so sindikati sporočili, da jih bo Jutri sprejel deželni odbornik za javna dela Masutto. Podobna delegacija sindikalistov se bo jutri tudi pogovarjala z vladnim komisarjem prefektom Cappellinijem.
V zvezi z napovedano stavko so tri sindikalne organizacije Izdale poziv, v katerem najprej ugotavljajo, da je v teku močna ofenziva delodajalcev, katere cilj je skrčenje zaposlitve tudi v naši deželi, kjer je že več sto novih brezposelnih zidarjev.
Poziv se tako nadaljuje: «Deloda-Jaloi in politične sile, ki jih podpirajo skušajo zaustaviti napredek delavstva k novim ciljem s tem, da pospešujejo gospodarsko krizo. Predvsem je prizadeto gradbeništvo, kar pa vpliva na splošni položaj državnega gospodarstva.
Spričo takega položaja Izjavljajo sindikalne organizacije, da je prvi cilj delavstva, kateremu se ne nameravajo odreči, takojšen sprejem zakona o stanovanjski reformi in njena takojšnja uresničitev povsod v Italiji.
Za ta cilj se borijo delavci povsod po Italiji, kjer povezujejo nar stop za novo stanovanjsko politiko z zahtevo po urbanistični reformi
ln drugih ukrepih, ki naj pospešijo javne gradnje (šole, vrtce, boimišni-oe Itd.) povsod — v občinah, pokrajinah in deželah.
Delavci! Namen stavke je: 1. zagotoviti polno zaposlitev na tem področju; 2. nasprotovanje manevrom delodajalcev in političnih sil, da bi odložili sprejem stanovanjske reforme; 3. takojšnje Izkoriščanje skladov za javna dela v občinah, pokrajinah in drugih Javnih ustanovah mimo birokratskih zaprek; 4. obveza dežele, da bo finansirala gradnjo ljudskih stanovanj za delavce z nizkimi dohodki: v ta namen naj izkoristi predvsem desetine spečih milijard.
formizmu v modemi družbi — je rečeno v motivaciji — da igralec zabavno in občuteno interpretacijo človeka, ki se bori za lastno zna-čajnost*.
Srebrni asteroid za najboljšo i-gralko prejme Čehinja Iva Jaruzova za vlogo v filmu «Pane, vy jste vdova* Vaclava Hanusa: »...izredno talentirana igralka, se izkaže predvsem zaradi interpretacije treh različnih ženskih likov in se z vsakim povsem izenači*.
Ziafi pečat mesta Trst za najboljši kratkometražni film prejme jugoslovanski -»Ljubitelji cvetja* Bo-rivoja Dovnjoviča, zaradi duhovitosti in zabavnosti, s katero satirično prikaže človeško naravo, ne da bi pri tem izgubil optimističnega gledanja na njeno prihodnost*.
Posebno nagrado je žirija dodelila francoskemu celovečernemu filmu »Le temps de mourir* Andreja Warwagija. »Ta film — pravi motivacija — je zelo dobro izdelan in vsebuje veliko napetosti, ocenimo- g* • -pa- -lahko ■ kot- izraz • popolne domišljije ali pa kot nosilca znanstvene hipoteze vzporednih svetov,
Drugo posebno nagrado pa je dodelila francoskemu celovečernemu filmu »Tenebres*, ker je znal izraziti grozljivost namišljenega dogodka*.
Med drugimi prikazanimi deli je žirija omenila predvsem tri: belgijski »Scarabus*, madžarski »Studio* in nemški celovečerni «Signa-le-ein-welttraunabenteur».
V glavnem bi se lahko strinjali z odločitvami žirije, izjemo pa predstavlja žal ravno prva nagrada. Med prikazanimi filmi je bil nanv reč «Hauser’s memory» vsekakor med manj zanimivimi in globokimi. Zelo verjetno je tudi letos prišlo v poštev pravilo, da se nagradi čim več nastopajočih držav, če pa pri tem odmislimo, da so ZDA s svojimi dokumentarci, kratkometraž-nimi deli in tremi celovečernimi filmi dale festivalu največ gradiva, lahko razumemo, da je ta nagrada nekaka zahvala za tako kvalitetno udeležbo.
Naj še omenimo, da je zaključni govor prebral prof. Cumbat, ki je tudi podelil nagrade. Med prisotnimi
so nagrade sprejeli italijanski igralec Antonelli, za ameriški film pa predstavnik tukajšnjega konzulata ZDA.
Zvečer so na gradu prikazali zadnja dela. Na sporedu sta bila zelo zanimiv sovjetski dokumentarec »Lu-nahod*, ki je prikazal strukturo sovjetskega avtomata, njegov znanstveni pomen in sploh vse priprave in zapleteno delo, ki sedaj dopolnjuje delovanje tega vesoljskega laboratorija, ter ameriški celovečerni film «Night slaves*. To je še en televizijski film, ki nima nobene večje vrline, če pa hočemo biti malo polemični, lahko izrazim© mnenje, da je bil le boljši od zmagovalca «Hau-ser’s memory». Zgodba se vrti okoli mladega znanstvenika, ki se o hudi nesreči zateče v oddaljeno mestece. Tu se ponoči dogajajo zelo čudne stvari, saj vsi prebivalci po določeni uri zginejo, naslednji dan pa se ničesar ne spomnejo. Po raznih dogodivščinah mladenič spozna, da je blizu mesteca pristala vesoljska ladja, katere potniki so se preselili' v- telesa prebivalcev, da bi lahko popravili njene okvare. Ker Pa mu nihče ne verjame, in ga nasprotno osumijo umora mladega dekleta, se končno mladenič odloči, da se pridruži vesoliskim potnikom.
Popoldne pa Je bil v kinodvorani Excelsior na sporedu še en ameriški televizijski film: Los Angeles 2017, in pa zanimiv dokumentarec «Messiah»,	uk
Župan Spaccini danes v Gradcu
Tržaški župan Spaccini in odbornik za kulturo Lonzar bosta danes v Gradcu obiskala bienale umetnikov iz Furlanije — Julijske krajine, ki so ga odprli pretekli četrtek. Razstavo so prvič priredili v Trstu leta 1968, nato pa v umetnostnih galerijah v Vidmu, Pordenonu, Ljubljani, na Reki, v Kopru in Celovcu.
Med obiskom se bo župan Spaccini sestal s predstavniki graške občine in italijanskega veleposlaništva na Dunaju, s katerimi se bo razgovarjal o možnosti sodelovanja Trsta na »italijanskem tednu*, ki bo prihodnjo spomlad v Gradcu.
PO ZAKLJUČENIH VELIKIH MATURAH
Letošnji maturitetni izidi le za las slabši od lanskih
V vseh povojnih letih je veliko maturo na slovenskih višjih srednjih šolah opravilo 1543 dijakov
Te dni smo objavili imena dijakov, kil so uspešno zaključili zrelostne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici. Uspeh je v celoti zadovoljiv, saj je od 95 kandidatov izdelalo 87, kar predstavlja 91,5 odst. Najboljši u-speh so zabeležili na znanstvenem liceju, kjer je zrelostni izpit uspešno opravilo vseh 19 dijakov. Na drugem mestu je učiteljišče, kjer je od 18 dijakov maturiralo 17. Nekoliko slabši so bili uspehi na klasičnem liceju in trgovskem tehniškem zavodu. Na klasičnem liceju je opravljalo izpite 27 dijakov, izdelalo jih je 24. t. j. 88,8 odst. na trgovskem tehniškem zavodu pa jih je od 31 izdelalo 27, kar predstavlja 87 odst.
V teh številkah je seveda vštetih tudi 11 maturantov iz Gorice (5 na klasičnem liceju in 8 na učiteljišču), ki so zrelostne izpite o-pravljali v Trstu. Pri tem moramo omeniti, da so vsi goriški maturanti izdelali.
Če primerjamo letošnjo maturo z lansko, moramo ugotoviti, da je letošnji uspeh samo za tri dese-dinke odstotka slabši od lanskega. Lani je namreč opravljalo zrelostne izpite 73 dijakov. Od teh jih je 67 izdelalo, kar predstavlja 91,8 odst. V primerjavi z lanskim letom je med posamezniki šolami klasični licej zabeležil precejšnje nazadovanje, saij je lani na tej šoli uspešno maturiralo vseh 17 dijakov. Izboljšal pa se je uspeh na znanstvenem liceju, kjer je lani izdelalo 13 maturantov od skupnih 15. Tudi stanje na trgovskem tehnir škem zavodu, kjer .je lani izdelalo 26 dijakov na skupnih 29, se je nekoliko izboljšalo, medtem ko je ostalo na učiteljišču nespremenjeno (na 12 dijakov jih je izdelalo 11).
Skupno je na vseh slovenskih višjih in nižjih srednjih šolah v Trstu in Gorici opravljalo zrelostne izpite 361 dijakov. Uspešno je maturo opravilo skupno 349 dijakov (262 malo maturo in 87 veliko ma-
tUČe pogledamo statistične podatke od leta 1945 do danes lahko ugotovimo, da je uspešno opravilo veliko maturo na slovenskih višjih srednjih šolalh skupno 1.543 di jakov (klasični licej 242, znanstveni licej 436, trgovski tehniški zavod 533 in učiteljišče 332).
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je letos opravilo zrelostne izpite rekordno število dijakov. Dosedanji »rekord* je pripadal letu 1956, ko je bilo k'maturam prepuščenih 94 dijakov (eden manj kot letos). Med posameznimi šolami je bila rekordna udeležba na klasičnem liceju. Doslej je največ dijakov opravilo izpite leta 1954 in sicer 24. Na znanstvenem liceju je bilo največ maturantov leta 1956 (31 dijakov), na trgovskem tehniškem zavodu leta 1958 (36 dijakov) in na učiteljišču leta 1956 (44 dijakov).
Stare mamke
in «balilla»
Morda bi jm ne smeli pripisovati prevelike važnosti. V kinu *Grattacielo» se namreč danes zberejo «italijanske žene» neofašistične MSI, katerim ima nekaj povedati neka plemenita grofica. Predstavila jo bo stara tržaška fašistka Ida De Vecchi, ki se je še marsikdo spominja iz časov ljubljanske province, pa tudi zaradi grmenja v tržaškem občinskem svetu.
Tudi če jih bo tisoč, pa jih ne bo, mislimo, da nimajo stare gospe povedati bogvekaj mestu, ki jih ne mara in ki je črno-aristo-kratskih parad naveličan...
r
Na višji tehniški šoli v Trstu je diplomiral za gradbenega tehnika
DUŠAN DEPANGERC iz Doline. Svojci in prijatelji mu iskreno čestitajo in mu želijo obilo uspehov v njegovi bodoči dejavnosti. Čestita tudi Primorski dnevnik.
Miro Prešel praznuje svoj 72. rojstni dan. Prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo z željo, da bi še mnogo let zdrav in veder pomagal pri kulturnem delu.
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Danes, nedelja, 18 .Julija MIROSLAV
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50. Dolžina dneva 15.18. Luna vzide ob 1.18 in zatone ob 17.53.
Včeraj-danes
Jutri, ponedeljek, 19. julija VINCENC
Vreme včeraj: naj višja temperatura 28,4 stopinje, najnižja 22,5, ob 19. url 26,4, zračni tlak 1011,1 pada, veter 4 km severozahodnlk, vlaga 71 odst., nebo pooblačeno, ’ morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKU
17. julija 1971 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
Umrli so: 81-letna Maria Premo-lin, 79-letna Maria Merzulli vd. D'Ancona, 66-letna Letizia Benci, 70-letna Amelia Sabadin vd. Razzi, 63-letni Domenico Memoni, 78-letna Carolina Herzig vd. Colenzi, 98-letni Franc Ukmar, 85-letna Cate-rina Mascardin vd. Zvelich, 85-let-ni Luigi Grimaldi, Monica Bartol, stara 2 dni.
Oklici: frizer Franco Battiston in frizerka Ariella Krebel, tehnični risar Livio Carlini in uradnica Fla-via Colussi, študent Corrado Vucu-sa in socialna delavka Maria Edda, brivec Luigi Coletta in gospodinja Santa Bussetta, delavec Vittorio To-misic in trgovka Francesca Asaro, delavec Roberto Macorini in delavka Serena Scapinč tehnični izvedenec Franco Massarotto in uradnica Dia-
SKBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361
Prijatelje tn znance naprošamo da nas obiščejo
na Barbis, profesor Valter Magini in univ. študentka Luciana Dapret-to, uradnik Giorgio Martingamo in uradnica Marina Bullo, litograf Fračo Parma in uradnica Giovanna Fat-tor, vratar Giuseppe Magrino in knjigovezka Fiorella Crevatin, delavec Mauro Bruna in čistilka Lo-redana Krmac, uradnik Ezio Ca-scone in uradnica Silvana Sirca, mojster Sergio Pizzati in učiteljica Adriana Sancin, tehnik Auralio Sin-covich in bolničarka Elda Koren, mehanik Giacinto Campanale, in gospodinja Nerina Bratti, pleskar Antonio Manzin in bolničarka Francesca Smrkolj, uradnik Giuliano Pa-vesi in uradnica Rita Pozzati, mehanik Marjan Groppazzi in šivilja Ljuba Miot, poštni agent Adriano Stangaferro in delavka Bembo, šofer Dario Argenti in delavka Roberta Tacoo, knjigovodja Fabio Pic-coli in učiteljica Maria Luisa de Fecondo, tehnični risar Pierpaolo Žago in tiskarka Laila Paolitich, uradnik Gino Ielusig in gospodinja Annamaria Kalin, litograf Raimondo Legat in uradnica Giuliana Marraf-fa, kapitan Renato Semdlli in gospodinja Maria Cristina Herrera-Bar-rera, zavarovalec Guglielmo Negri in frizerka Vincenza Dellisanti, električar Orlando Persi in frizerka Luciana Lenarduzzi, delavec Guido Ruzzier in frizerka Rosa Labignan, pristaniščnik Gianfranco Fattor in manikure Marina Gattolin, delavec Bruno Sauro in trgovska pomočnica Mariagrazia Loto, električar Francesco Palmolungo in uradnica Antonia Spriticchio, hidravlik Silvano Pasqualis in uradnica Silvana Rosso, uradnik Dario Zandome-ni in učiteljica Liviana Cacovich, univ. študent Antonio Vigini in univ. študentka Luisa Scotti, hidravlik Vincenzo Jerman in tipkarica Vera Oberegger, električni varilec Adria-
no Pilastra in trgovska pomočnica Annamaria Pantaleo, ladijski konstruktor Claudio Delich in tekstilna izvedenka Silvana Obizzi, fotograf Gianfranco Alprind in gospodinja Gemma Garbin, univ. študent Mauro Cauzer in študentka Marina Leg-gieri, električar Bruno Dagri in baristka Loreta Canton, trgovski pomočnik Sergio Tensi in trgovska pomočnica Magda Rauber, parke-tar Antonio Banko in frizerka Franca Zuppdni, uradnik Ludo Norio in uradnica Marisa Ugrin, mehanik Bruno Bergamo in trgovska pomočnica Rosanna Visintin, uradnik Ne-vio Valle in frizerka Erika Baucer, karoserist Antonio Orlando in baristka Rosa Varin, aeronav. strojnik Sergio Gorella in uradnica Gianna Predivoi, delavec Vinido Romano in delavka Flavia Candani, delavec Silvano Staraj in prodajalka Libera Cason, uradnik Gianfranco Del Ben in prodajalka Marisa Flego, mehanik Fabio Giorgi in uradnica Vivia-na Oliviari, strojni operater Claudio Karnjel in prodajalka Anna Rota, uradnik Waiter Cecchini in uradnica Fulvia Savelli, delavec Massimo Vaselli in uradnica Maria Chiara Šerpi, pek Guerino Zazino-vich in gospodinja Maria Flego, industrijski izvedenec Claudio Sugan in uradnica Fulvia Postogna, radiološki tehnik Edgardo Cleva ln učiteljica Adriana Gerdina, risar Cesare
Birme 1071
Zlatnina tn ure v presenetljivo veliki izbiri ln po ugodni ceni Zlato KIS-22-
Posebnl popusti ZLATARNA IN URAKNA LAURENTI
Trst - Trleste, Largo Santorlo 4
Scheriani in gospodinja Adriana Bembo, kovač Edoardo Ferfoglia in uradnica Luciana Lacovich, uradnik Fabio Mangiarico in uradnica Renata Mayer, delavec Edoardo Dre-cogna in gospodinja Camlina Strani, karoserist Boris Stefančič in uradnica Darina Sedmak, uradnik Piero Tua in gospodinjska pomočnica Ne-via Sartori, železničar Mario To-niutti in gospodinja Margaretha Steiner, trgovec Renato Cattaruzza in uradnica Cosetta Benella, delavec Giorgio Corsi in frizer k a Nadia Brandolin, gasilec Giuliano Lisjak in delavka Elda Ierse, risar Sergio Cralli in bolničarka Rosanna Kobeja, tapetar Disan Repic in gospodinja Nelda Vižintin, univ. študent Giorgio Lupoli in univ. študentka Tiziana Zanetti, geometer Mario Mos in študentka Gianna Pisetta, železničar Livio Visintin in uradnica Nadia Kosmina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti-EraUl, Ul. Combl 19, Al Samaritane, Trg Ospedale 8, Tamaro & Nerl, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Grlgolom, Trg Virgilio Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unitš 4, Al S. Lo-renzo, Ul. Sancini 179 (Skedenj).
LOTERIJA
BARI	42	15	47	60	49
CAGLIARI	88	37	51	48	36
FIRENCE	41	16	15	18	35
GENOVA	87	27	37	13	2
MILAN	87	72	25	52	11
NEAPELJ	8	26	56	39	44
PALERMO	62	70	55	31	25
RIM	79	1	16	63	51
TURIN	12	81	38	44	43
BENETKE	44 73 ENALOTTO		36	49	47
X 2 X 2	2 1 2	2 1		X 1	I
Kvote: 12 točk - 20.823.000 Ur, 11 točk - 322.000 Ur, 10 točk - 28.000 lir.
Je pa tudi res, da v današnjih časih vozijo mamice na taka zborovanja tudi svoje «baliller> in da so ti iz iste kinodvorane pred pol leta šli na ulice, od tod pred socialistični sedež, zažgali zastavo in pretepli nekaj slovenskih študentov (mimogrede, če smemo vprašati: kako je s policijsko in sodno preiskavo?). Mislimo, da bi ne bilo zgrešeno, če bi odgovorna za javni red — prefekt dr. Cappelli-ni in kvestor D’Anchise — poskrbela za ustrezno varnostno službo pred kinodvorano (saj upamo, da jim niso dali dovoljenja za povorke ali kaj podobnega) in pred sedeži delavskih strank, predvsem PSI v VI. Mazzini in na Goldonijevem trgu, da o slovenski knjigami ne govorimo.
Spomnimo se samo, kaj se je pred nekaj dnevi zgodilo v Reggio Calabrii, pred sedežem socialistične stranke... in tudi pred delavsko zbornico.
Gledaljšča
POLITEAMA ROSSETTI
V	okviru festivala operete bo danes ab 18. url v Politeama Rossetti druga predstava «Havajske rožen s premiersko zasedbo.
Vstopnice za drugo predstavo Abrahamove operete in za prvo predstavo Lebarjeve «Vesele vdove«, ki bo 22. t.m. ob 21. url, so na razpolago pri glavni blagajni v pasaži Protti (tel. 36372).
V	«Vesell vdovi«, ki jo bo dirigiral Guenther Ott, bodo v glavnih vlogah nastopili Gianna Galli, Aldo Bettien, Pierfranco PoU, Rosetta Pizzo, Carlo Rizzo in Sandro Mas-siminl, v stranskih pa Dario Zerial, Eno Mucchiattl, Luiigi Palchetti, Maria Loredan, Giorgio Valletta, Gianna Jenco, Gianfranco Saletta in Anna Becchlmussi. Gino Landi je oskrbel režijo in koreografijo, scene je pripravil Maurizio Monte-vercle, kostume pa Sebastiano So4-daiti.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znan.
stvenega liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da se vrši vpisova. nje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije ln klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. julija 1971.
Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* in državnega strokovnega zavoda za industrijo ln obrt sporoča, da Je vpisovanje za šolsko leto 1971-72 do 24. julija; za tiste, ki Imajo popravne Izpite, pa takoj po opravljenih izpitih.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Fran Levstik Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tri razrede vsak dan od 10. do 12. ure do do vključno 24 julija t. 1.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Ziga Zois* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 24. Julija 1971 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1971/72. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10 do 12. ure
Ravnateljstvo državne srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12.30 v tajništvu šole do vključno 24 Julija t. 1
Ravnateljstvo Državne srednje šo. le s slovenskim učnim jezikom Cirila ln Metoda v Trstu, z oddeljenimi razred! na Katinari, spproča, da je vpisovanje za vse tri razrede vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. julija t. 1.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom »Fran Erjavec* v Trstu, Ul. Montor-sino 8, sporoča, da je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu šole do vključno 24. Julija t. 1.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se dijaki, ki so Izdelali v poletnem roku, morajo prijaviti za naslednji razred do 24. julija. Do Istega dne se lahko vpišejo dijaki, ki bodo obiskovali prvi razred. Dijaki, ki imajo popravne izpite, pa se morajo vpisati oziroma prijaviti do 22. septembra. Pojasnila daje tajništvo \
Ravnateljstvo državne srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tiri razrede vsak dan dio vključno 24. Julija.
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za Industrijo in obrt sporoča, da Je v teku vpisovanje za novo šolsko leto 1971-72. Prijave sprejema tajništvo srednje šole Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. Julija t. 1.
SPDT priredi v nedeljo, 25. julija
avtobusni Izlet na Nevejsko sedlo z vzponom na Kanin. Žičnica do koče Gilbertl (1.850 m) deluje. Vpisovanje do 21. julija v Ul. Geppa 9. Cena: 1.600 člani, 1.800 nečlani. Vpisnino Je treba poravnati v Ul. Geppa. Vpisnin na avtobusu ne bomo sprejemali.
Prijateljice in prijatelji iz vasi iskreno čestitajo Dori Križmančič, Darku Metliki in Leonu Crociatiju ob uspešno opravljenih maturah.
MIRAMARSK1 PARK
«Luči ln zvold«.
Predstave
Danes ob 21.30 «Der Kaisertraum vom Mlramare» v nemščini; ob 22.45 «Massimdiliano e Carlot-tav> v italijanščini.
Ponedeljek: ob 21.30 «Maximiliam of Mexico» v angleščini; ob 22.45 ((Massimiliano e Carlot-ta» v italijanščini Prevozna sredstva: avtobus «6» ln proga «M» od Barkovelj do Mira-mara ob 21. url ter ob 22.15. Povratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, ENAL ln komitive 300 lir.
Nazionale 15.30 «La granidie baitta-glia del Pacifico«. Cmobeli dokumentarni film.
Fenice 15.30 «Billy Jack«, Tom Lau-ghlin, Dolores Taylor. Technico-lor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «La cosa che grandava sangue«. Film grozote. Christo-fer Lee. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «L’uomo della por ta accanto«, Eli Walaok. Technl-oolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Tecnica dl una ra-pina« (v filmu Due sparche oa-rogne). Alain Delan, Charles Branson. Technicolor.
Ritz 15.30 zadnja predstava ob 22. »James Tont operazione U.N.O.«. Lando Buzzanoa. Technicolor.
Alabarda 15.00 «L’uomo diagli occhi di ghiaccio«. Antonio Sabata, Barbara Bauchet, Faith Domer-gue. Technicolor.
Filodrammatico. Zaprto.
Aurora 16.00 (dvorana Ima klimatske naprave) «L’ultimo tramonto sulla terra del McMasters«. B. Peters, Nancy Kwan. Technicolor.
Impero 16.00 «Beabo fra le donne«, Technicolor.
Cristallo 16.00 (dvorana ima klimatske naprave) «Stanza 17-17, palaz-zo delle tasse, ufficio imposte«. Ugo Tognazzi Technicolor
Capitol 16.00 (dvorana ima klimatske naprave) «Un uamo oggt«, p, Nevvmon. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «La morte risale a ieri seravt, Raf Vallone, Eva Ren-zi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letam.
Vittorio Veneto 15.15 Revija filmov grozote. «Terrore e terrore«. Vincema Priče, Christofer Lee. Tech-niodor. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Ideale 15.00 «11 raggio infeimale«, Garden Scott. Technicolor.
Astra 16.00 «Buffltt». Števen M!c
Oueen, Jacqueline Bisset. Techni-oolor.
Abbazia 15.00 «B«rquero», Lee Van Olef, Warren Quoate«, M. Har-tley. Technicolor.
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes ob 16. uri ld-neanaSkopskl barvni dramatični film
LO IRRITARONO... E SATANA FECE PIAZZA PULITA
Igrajo: John Garko, Wiiliam Bogard ln Cristina Jasami
Mali oglasi :
»LUHULNii — mehanična deia»“*' ca Sam»ritt«m m Mn en m proda)! nadomestni!) delov lil Hlitmeyei 4/*
IMATE MESEN NAMEN, da Sl P*> Iščete ŽIVLJENJSKEGA DKIIUA? 5« osamljeni, pogrešate toplin oeaed i* družine? Se želite izogniti avantura'11' neresnic In izKorlščanju neugledni-mu spoznavanju ua cestah tu po kallh? Pišite nam. ali pa nas obiščld-Pri naših odgovorih — ua Kuverti 1,1 oznake našega podjetja, 'tajnost vrt je zajamčena. POSKEIJOVALNICA ^ ZAKONSKE /,VE/.E. Ljubljana. H* teršntkova Z4 a.
NA OPČINAH ob Narodni ulici * Zl bližini odcepa za Kepentabor so * sj gradnji dvo- tri- in večsobna st* j, novanja v vrstnih hišah, inforff* ci cije na gradbišču od 13. do 16. Grad' j. beno podjetje Petra, tel. 908-2L p
MLADENIČ Italijanskega porekla stalno delo, želi spoznati 20.-28.-letno dekle v resne namene. Odi* vor je možen v slovenščini, lta^' n janščlni, angleščini ali francoščl® n na naslov PALOMBIT FRANCO " ^ TRST, 34148 VIA S. FORTI 24.	„
ZAKONCA BREZ OTROK IZ G$ d NOVE IŠČETA resno gospodinja«1 g pomočnico, srednjih let. Nastop sini' si be oktobra, dobra plača. Pisati * «G. B. B. — Primorski dnevnik*' Trst, Ul. Montecchi 6.
PROFESOR POUČUJE MATEMATIKO. Telefonirati na št. 32246 ci 13. do 14. ure.
Darovi in prispevki
Jože Grižančič daruje 2.000 lir ** spomenik padlim partizanom rt Opčinah, 2.000 Ur za ŠD Polet * 5.000 Ur za sekcijo KPI na Opčin*®1 V počastitev spomi^ia pok. Min« Fertotove darujeta Stanko in 5®" riola Pertot 2.500 Ur za Glasbert matico in Avgusta Vachez 2.500 za Dijaško matico.
Namesto ovetja na grob pok. Homana Miliča daruje Alojz Kušuta k „ Križa 10.000 Ur za spomenik pa^ lj Um v Križu.
V počastitev spomina poik. Fr#* čiške Fabjan daruje Elza Hab®* 1000 lir za PD Ivan Cankar. V P* častitev spomina pok. Vesne SteS* darujejo kolegi Mire Stegu 15.rt® lir za Dijaško matico. Name#11 cvetja na grob pok. Milana Nart®' na darujejo Angela, Albina in V«* f Suman 3.000 Ur za PD Ivan Grb« s v Skednju. V počastitev spomiiirt r pok. Frančiške Fabjan daruje Ne** r LUkeš 1000 Ur za PD Ivan Cankrt- l Ob 6. obletnici smrti drage mairt t Josipine Kanič darujejo hčere « t sin 3.000 lir za Dijaško matico. ^	(
počastitev spomina Milana Nardirt 1 darujeta Melita Pregare z druži**1 - i ter Sonjia Colja 1000 Ur za PD Iv**1	>
Grbec v Skednju. V počastitev spe * mina Ane Marije Lucchasi-Lukert ' daruje Melita Pregare 1000 lir « Planinsko društvo.
L
SOŽALJE Športno društvo Vesna
------- -------- .	izrtV
globoko sožalje svojemu bivšet«11 predsedniku Francu Cattonarju izgubi drage mame Jožefe.
Sekcija KPI na Opčinah izr#® svoje globoko sožalje Jožetu Got* pu ob izgubi dragega brata Al*"' zija in daruje namesto cvetja 1,11 grob 3.000 lir za spomenik padli*11 partizanom na Opčinah.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša draga mati in nona
JOSIPINA GOJČA roj. MILKOVIČ
Pogreb nepozabne pokojnioe bo v ponedeljek ob 15.30 iz glaivne bolnišnice v Gropado in nato na pokopališče v Bazovico.
Žalujoči mož Ivan, sin Ivan, vnuka Stojan in Oskar, brat Josip in polsestra Štefanija ter drugo sorodstvo
Gropada, Trebče, 18. Julija 1971
ZAHVALA
Ganjeni nad tolikimi izrazi sočutja ob nenadni izgubi dobrega ln nepozabnega moža, očeta, nonota in brata
HERMANA MILIČA
se najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru iiRdeča zvezda«, g. župniku in občinski upravi Zgonik, poslancu škenku, tov. Gombaču za poslovilne besede, darovalcem vencev in ovetja ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
DRUŽINA MILIC IN SORODSTVO
Zgonik, 18. julija 1971
ZAHVALA
Vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše ljube sestre in tete
MINKE PERTOT
iz Barkovelj
posebno še skrbni in plemeniti g. Mariji Martelanc in zdravnici dr. Mašerov!, se Iskreno zahvaljujemo.
Glogoko žalujoči brat dr. Vladimir v imenu vseh sorodnikov
Ljubljana, 18. julija 1971
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago
JOŽEFO LEGIŠA vd. CATT0NAR
Posebna zahvala dr. Stepančiču, č. g. župniku, županu dr. Dragomira Legišu, sorodnikom, občinskemu svetu, občinskim uslužbencem ter vsem darovalcem cvetja.
DRUŽINE CATTONAR
Nabrežina. 18. Julija 1971
/
Primorski Tinov"u t
18. julija 1971
lAfl' 6 <**
lir * i n« et * •Atab’
>bto<>
00 V
. H#' na*
zreP
šelK"
iu
z ra«5 Gor? Al«*' a O* uili"1
gg*'
PISMA UREDNIŠTVU
ULIČNA TOPONOMASTIKA OD ZAGOTOVIL DO DEJSTEV
Spoštovano uredništvo! r rieprav z nekoliko zamude, u
kniS pove^ala nekaj besed o ta poimenovani
lavni1
■oda)*
I	4*
II	P*
\y s«
‘rali! S5-V- zadevi ulične topo-
ledfl« spet nn^a W ^ bila pred časom po '« oKz* i n H]3, anevnem redu v tržaškem iSClt«. iin.P?*er? svetu. Takrat se je ob-rtl 1,1 da • Z?**30™ k Mocchi izgovoril, v*‘“ nin . “I*0 «veliko dela pri zbira-A jL venslr^grafskega materiala o slo-^ ba Predlogih, saj je bilo tre-Da ;etk^at tudi v tujino ponje*, [icl * za ,Je, pl* to le prazen izgovor, 80 ' sko « se -*e skrivala dejan-st» dosti nepnP?ayljenost, da se za-jnn» cev prayjčnim zahtevam Sloven-■ ’ Je bilo že tedaj vsakomur Pod r L'* pa ™ ie te dni prišlo rMSk teriala°k0hinck5j tozadevncga ma‘
re®* la’ bi rada na nrvilnoi H»i. 0.-2«'
ital*'
3*6111*
:o "
i.
Gh
njs»> sl#
,1 n*
mik*/
iasno/Ker
roko a*a, bi ' Prikau. Ugodila.

se nam
na^ni- pred*og’ za slovenska ulič-mj -rmenovanja so bili, kolikor ter Ju Zaan0, izdelani junija 1967 nikn n, ,.zatem izročeni odbor-dolžen escbd’ ki je bil takrat žagi ,n ,za toponomastiko. Predlo-
80 obsegi miŠJjeni za 0p6ine in
Fr*11; latP V # Sto#1 15.lt*> nesi«
la# V# Srt** ani®* N0'* mk# nad1* re fj
30.
.rdi®*
naslednja imena: Sreč-^Kosovel, Andrej čok,
PerlnoUSOV,e,(’ Andrej Cok, Stefan enthnp^’ V,incenc Franul pl. Weiss-Anton Hrovatin, Tomaž
lentič, ’
Andrej Sosič, Anton Va-
GrudenFrnn Saleški Finžgar, Igo Siia "' Dragotin Kette, Matija j Karel štrekelj. Predla-sta bila še toponima Brdi-
je hn sStara D°kva. Poieg tega trg m Predlog, da se sedanji talcev °?te- Re Preimenuie v Trg lišču 'Sa» so na openskem stre-nih n j° dosedanjih še nepopol-dan Podatkih usmrtili 100 talcev), ca ,, .sedanja Repentabrska uli-za p e'menuje v Drevored padlih svobodo (v NOB je padlo 33 in A,ey* • ter da se del Proseške Ulicn piaske ulice preimenuje v so i.;, ' aPrila (20. aprila 1944 takrat .^Pb*ne bombardirane in p# ljudi 1 zgut>ilo življenje 52
Vsi
dokim, pred*°gi so bili primerno Prirci enbrani' bili so pa seveda TakQeni P° lokalnih potrebah, takih i>e Prišlo v seznam največ roian- ■'"di, ki so bili na Opčinah - Jeni ali tako
ali drugače pove-„	. so
bi %!„Vllles tudi taka imena, ki satnemer zaslužila ulico
zani y •	w
bila Lvasi°- Poleg tega pa
v mestu se je zdelo bolj pri-
-rn0, da dobijo eno izmed glavna Opčinah kot pa za-
S*1;
»'Mta1™1
ec v mestu. Da je bila
da j°,na dokumentacija zadost-činsv?kazuje že dejstvo, da je ob-katera ,uPrava kmalu potem ne-1141®° Za V 'zmed teh predlogov (gre Iv**1 9porB^?Vela’ Grudna in Ketteja) , tri ,o?lla in po njih poimenovala tke# H niC-e. .v Bazovici. Po teh mo-ir J* logjh”8- bl se P° predloženih pred-Prov ,’men°vala Bazovska ulica, p0J^ka ulica ter ulica Vena. lo« jn° za Kosovela je bil pred-avakrat utemeljen, saj je na sj |^s*d ulici srednja šola, ki no-
DO Srepim Tfnaovplu. O-
čit«''"'-' Po Srečku Kosovelu. O-W Pa .Se Je občinska uprava Plenin hitreje hotela znebiti o-bii0*enin predlogov, za katere je zasi„^!)VSem jasno, da nesporno strah""1 ° Pošteno ulico, ter jih v ta im pred nevarnostjo, da bi se šj lij!6!15 Pojavila na kaki važnej-UUch potisnila v Bazovico. st aslednji predlogi s slovenske 19fi»ni 80 bili izročeni 22. marca za .odborniku Hreščaku. Šlo je karj- - a Aškerca, Ivana Čan-
ja Parmo, Franceta Prešerna, Alberta Sirka, Jakoba Svetino ter sv. Cirila in Metoda. Predloge je spet spremljala dokumentacija v istem obsegu kot prejšnje, kar bi z ozirom na dejstvo, da je taka dokumentacija zadostovala za Bazovico, moralo zadostovati tudi takrat.
In še citat iz Vašega dnevnika z dne 21. februarja 1969: «V zvezi s poimenovanjem novih u-lic in trgov je župan izjavil, da bo «občina še naprej poimenovala mestne ulice, zlasti v okoliških krajih, po slovenskih zaslužnih možeh». Ne glede na dejstvo, da se s tistim «zlasti v okoliških krajih* ne morem strinjati, je tudi ta izjava padla v vodo.
Avgusta istega leta je sledila znana akcija na terenu, ko je odbornik Ceschia skupno z nekaterimi člani toponomastične komisije obiskoval slovenske vasi in poslušal predloge prebivalcev. Tudi tem predlogom je bila največkrat priložena dokumentacija, ali pa so vaščani dokumentacijo naknadno predložili. Na vseh sestankih so ljudje zahtevali, da se v toponomastično komisijo vključi tudi slovenski strokovnjak, a tudi iz tega, kolikor mi ie znano, ni bilo nič. In vendar bi prav slovenski strokovnjak v toponoma-stični komisiji lahko rešil občinsko upravo iz hude zagate, v katero jo je spravilo zbiranje biografskega materiala o slovenskih predlogih. Slovenci smo na tistih sestankih predlagali imena naših vidnih kulturnikov, za katere so osnovni biografski podatki tudi v osnovnošolskih čitankah, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava, predlagali smo dalje ljudi, ki so bili obsojeni od Posebnega sodišča (arhivi le-tega so verjetno v Rimu, ne pa v Ljubljani ali Beogradu, kot je trdil odbornik Mocchi, ko je dejal, da je bilo treba po podatke večkrat v tujino), predlagali smo narodne heroje z našega ozemlja, vidne ljudi iz odporniškega gibanja (odbornik Ceschia je na nekem sestanku, če se ne motim, je to bilo v Bazovici, dejal, da ne bodo delali razlike med sloveaskim in italijanskim odporniškim gibanjem), pomembne ljudi iz lokalne zgodovine ter važne datume predvsem iz druge svetovne vojne, ki so ljudem danes še živo v spominu.
Vsi izgovori o težavah pri zbiranju podatkov pa odpadejo ob dejstvu, da sedita v občinskem odboru dva Slovenca, ki bi morala biti zmožna vsaj svetovati, kako se do podatkov pride, ter ob dejstvu, da imamo Slovenci v Trstu tudi svoje ustanove, ki se ukvarjajo s kulturo in znanostjo (mimogrede: v nadzornem odboru ene le-teh sedi tudi eden izmed dveh občinskih odbornikov slovenske narodnosti).
Jasno je torej, da pri vsem tem ne gre za tehnične težave, pač pa za pomanjkanje politične volje. In zato se človek toliko bolj upravičeno sprašuje, če sedita dva Slovenca v občinskem odboru zato, da zastopata interese slovenskega prebivalstva, ali le zato, da se pred volitvami trkata na svoje slovenske prsi in pobirata glasove tistih naivnežev, ki temu trkanju verjamejo.
S spoštovanjem
živa Gruden
OBISK V INSTITUTU ZA MEDNARODNO SOCIOLOGIJO V GORICI
Kaj je in s čim se ukvarja sociološki inštitut ISIG?
Meja m mednarodno sodelovanje m sožitje-poglavitna tema vsestranskih preučevanj
V Ul. Diaz v Gorici v pritličju poslopja št. 6, je na svetlikajoči, medeninasti tabli napisano, da je to sedež goriškega Inštituta za mednarodno sociologijo — ISIG. Čeprav je v središču in nosi tako visokozveneče ime, je naši javnosti bolj malo znano, s čim se ta inštitut bavi. In to kljub temu, da ne more v Gorici mednarodna sociologija mimo dejstva, da je le nekaj sto metrov daleč meja z Jugoslavijo, in da na goriškem živita v sosedstvu dva naroda. Zaradi tega se nam je zdelo vredno, da se bolj od blizu seznanimo z delovanjem tega inštituta.
Za vodiča po sicer ne preveč obsežnem sedežu mi je bil prof. Raimondo Strassoldo, ki je eden izmed najbolj kvalificiranih, pa čeprav mladih sodelavcev inštituta. Po bežnem ogledu knjižnice in študijskih prostorov in potem, ko me je seznanil s sodelavci slovenskega porekla, sva prešla k pravemu pogovoru o smislu in smotrih, ki jih ima ISIG.
Ni slučajno, je dejal prof. Strassoldo, da so ISIG ustanovili prav Gorici. Ustanovili so ga leta 1968 ob sodelovanju občinske in pokrajinske uprave, goriške hranilnice in trgovinske zbornice, z namenom, da dobi Gorica kultur-
S sprejetjem pravilnika gledališča in z izvolitvijo upravnega sveta, nadzornega odbora in umetniškega vodstva, je bilo v petek v dvorani p.d. «lvan Cankar» ustanovljeno Slovensko amatersko gledališče s sedežem v Trstu, ki bo pričelo z rednim delom prve dni septembra. Kot smo že poročali, je prvi del ustanovnega občnega zbora SAG potekal pred dvema tednoma, ko so ustanovni člani izvolili ra predsednika gledališča Sergeja Verča. V upravni svet so bili izvoljeni Boris Mihalič, Marjan Pertot, Vojko Slavec, Igor Tuta, Sandy Pertot, Milica Kravos, Anica Žerjal in Sergij Cerkvenič, v nadzorni odbor Miroslav Košuta, Mario Magajna in Jurij Kufersin, v umetniški svet pa Sergej Verč, Igor Tuta in Samo Sancin.
Zamisel o ustanovitvi Slovenskega amaterskega gledališča se je ze pred dobrim letom porodila peščici mladih gledaliških navdušencev. Njegova sedanja ustanovitev naj bi pripomogla k združitvi vseh tistih mladih gledaliških amaterjev iz Trsta in s podeželja, ki bi sicer želeli nastopati, vendar za to niso imeli ne priložnosti ne ljudi, ki bi jih pri tem vodili.
Jakobusa Gallusa, Viktor-	z-a Grude« ^e so naloge in namen gle-
..........................n*....*......................“,UT..................
PO STRAHOVITI EKSPLOZIJI V UL. PASCOLI ST. 32
v teku je policijska preiskava ra ugotovitev morebitae krivde
Včeraj so zaslišali več oseb, ki so bile pred usodnim trenutkom v inštalaterski delavnici - Stanje ranjencev se izboljšuje
ntl s plinom tz večje in talko je tu-'tudi pregledovali, če ni morda ne- di ostalo. Prav gotovo je, da je
ki naj pomaga premostiti še nerešena vprašanja razmerja italijanskega javnega mnenja do držav in družb vzhodne Evrope in predvsem do bližnje Jugoslavije. Obenem pa naj bi bil ISIG privlačno središče za socialne raziskovalce in sploh za vse tiste, ki se zanimajo za vprašanja meja in narodnosti.
Seveda je za tako inštitucijo potrebno več stalnih sodelavcev. Teh je sedaj osem. pa še predsednik (to funkcijo je opravljal od vsega začetka do preteklega junija župan Martina, sedaj pa je za predsednika občinski svetovalec prof. Pagura) in direktor (prof. De Marchi, ki je sam pobudnik tega središča, in docent sociologije na tržaški univerzi). V staležu inštituta so trije stalni znanstveni sodelavci, trije stalni svetovalci in dve tajnici. Obstaja pa tudi mreža priložnostnih svetovalcev, ki je široko razpredena po vsej Evropi.
— Kdo pa vzdržuje ustanovo?
V začetku so obračun krile tiste štiri ustanove, ki so ISIG u-stanovile, sedaj pa deželna uprava, ki daje v ta namen 30.000.000 letno. S tem so kriti stroški za raziskovanja o mednarodnih razmerjih ter precejšnji stroški za organično
no ustanovo s širokim obzorjem,
.................—...........................
S SPREJETJEM PRAVIL IN IZVOLITVIJO ORGANOV
Formalna ustanovitev Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu
Združevati in vzgajati gledališke talente, ponesti gleda, lišče v vsako vas z vsakomur dostopnim repertoarjem
Eksplozija, ki je v petek kmalu kraju tudi gasilci.. Fr0^-1 _ve*^yu _^° url uničila inštalatersko de-
takn0 dudama Tassana z Opčin in y uiofcno razdejala stavbo št. 32 Pasooli, da ni več primerna sl blvaiije, je povzročila po prvih, ke površnih cenitvah, 300 do 'bilijonov škode. Morda bo ta dnilT^a' pomislimo, da je 19 llch ~ Udovich, De Bianchi, Zul-SjJl' Coretti, Maruscl, Pagllaro, cheif’	Bramdolln, Dadi, Mi-
i®slel Severi, Crevatin, Ro-c|rj”lli, Polani, Taivucci Rossin ln Od ra®za — praktično izgubilo vse flSMmovamja pa do pohištva in opreme. Ne smemo tudi pre-Škode na številnih avtomobi-dnLp 80 bili parkirani na eni in OoJn strani Ulice Pascoli od Ul. mt, L Pa sikoraj tja do Ul. Canova, gre pozabljati na oškodnine Povzročenih telesnih po-“• Škode pa niso zabeležili sa-Pročelju in predvsem v no-g^bJosti stavbe, pod katero je nato« eltspiozlja temveč je precej*-tudi v bližnji okolici, ri J/* b® nasprotni stavbi, v kate-jikj tovarna igralnih kart Modla, ki’®^ Popokale vse zunanje šipe, Ul p s® razbile tudi na hišah v St.' e asc°U št. 33 ln v Ul. Alfleiri VE«i1ih	Tu so v raznih stano-
otne.n Popokale šipe, odstopil je bih 'Pokvarjena so vrata v Števil-UtfnJ^ttovbbjlh ln tudi pohištvo je tdo^^Precejšnjo škodo. Zaradi zračnega pritiska so po-ovM.iix trl debele izložbene šipe kater^f'8, 118 vogalu z Ul. Goniti, kihu£?U J« uničilo precej rož, kava* 00 *°bčenlh ln 15 keramičnih
clo^roh Pascoli so tudi včeraj, vsaj *b an ,	v nevarnosti, ogradili
"“stražili, ves čas pa so bili na
varnosti zrušitve ometa s pročelja. Medtem ko gasilci vodijo preiskavo zaradi ugotovitve tehničnih raz. logov eksplozije, pa skušajo na kvesturi ugotovili morebitno osebno krivdo tega ali onega nameščenca lastnika delavnice in seveda Tassana .samega. Včeraj so v pisarnah letečega oddelka kvesture pod vodstvom dr. Petrostna in maj. Mo-randinija zaslišali Tassana, njegove tri stalne delavce 31-letnega Bruna Maurija iz Ul. Tigor, 23-lenega Ful-via Perota lz Ul. Montecchi 1 in 29-letnega Carla Višina lz Ul. Brigata Casale 58 ter predvsem 70-let-nega upokojenca Pina Dubicica lz Ul. Marchesetti 45/4, ki je klepar po poklicu ln je večkrat pomagal Tassanu, a je v glavnem delal za lastne potrebe. Prav Dublclc Je v petek zaprl dedavnlco. Pred njim Je šel v bližnjo gostilno na kosilo Mauiri. Dublclc, ki sl Je napravil lijak, Je delaivnlco zaprl ln nesel ključe, kot po navadi, v gostilno. Hotel Jih Je sicer izročiti Mauriju, ki je že pokosil, a ta Jih ni hotel •vzeti. «Pusti jih v gostilni« Je rekel priletnemu Pinu, «Jaz grem še v bar«. V tistem trenutku je eksplodiralo in na cesto Je začel padati omet, polkna so z ropotom padala na ustavljene avtomobile, vse pa je Skoraj preglušll žvenket razbitih šip. Sele ko sta se prah ln dim po-legla, sta Maurl in Dublclc z grozo opazila kaj se Je zgodilo.
Sedaj skušajo na policiji ugotoviti, kaj sta Maurl ln Dubioic delala’ v delavnici ln predvsem kdo je Imel opravka s plinsko jeklenko, ki Je zakrivila tako hudo razdejanje. Zdi se, da je bil to Maurl. Manjšo jeklenko je namreč napol-
plin uhajal ln ker je v telefonski napeljavi nastala Iskra, je bila eksplozija neizogibna. Vprašanje je sedaj, če je plin uhajal zaradi okvare ali zaradi malomarnosti. Toda o tem preiskovalni organi nočejo govoriti in samo z vso natančnostjo sestavljajo zapisnike Izjav, ki jih bodo izročili sodnim organom, ki bodo imeli zadnjo besedo.
Kot so javili iz bolnišnice, se stanje ranjencev polagoma izboljšuje.
Pretresljiva trilogija Toneta Svetine
dališča, je določeno v pravilniku: načrtno gojenje slovenske amaterske gledališke dejavnosti v estetski in moralni smeri ter dviganje gledališke izobrazbe in ravni svojih članov. Že ta suhoparna in načelna oznaka o nalogah in namenu SAG kaže na to, da si je gledališče za stavilo precej širok in daljnosežen program.
Nikakor pa ne gre prezreti dejstva, da gre za dolg in težak začetek, kot ga ima vsaka stvar in tudi gledališko amaterstvo, katerega vloga pri širjenju gledališke kulture v zamejstvu je neprecenljive vrednosti. Pri tem je tudi potrebno upoštevati dejstvo, da Slovensko gledališče povsem razumljivo ne utegne opravljati vseh nalog, ki bi jih v sicer drugačnih razmerah lahko. Te naloge se dajo strniti v dvoje, troje besed: slovenska odrska beseda je v vsaki, še najbolj zakotni vasici, kjer živi slovenski človek, živ stik z ljudmi, dalje skromen, vendar pomemben kulturni center, v katerega lahko pristopijo vsi, ki imajo le kaj talenta in veselja do gledališča, gledališko izobraževanje mladih amaterjev ter končno tak repertoar, ki bo sodobno angažiran in ljudski hkrati. S takim programom bi SAG ob Slovenskem gledališču utegnilo opravljati pomembno kulturno poslanstvo, saj bi s tem idealno izpopolnjevalo delo in prisotnost našega poklicnega gledališča, ter ne nazadnje pridobivalo in vzgajalo mlade kadre za poznejše poklicno igranje. Prav tako se program SAG, mimo reportoamega, vključuje tudi kultumo-izobraževal-no delo, kateremu je treba posvetiti vso potrebno in ustrezno pozornost.
ta namen bo gledališče skušalo prirejati čimveč strokovnih tečajev s sodelovanjem priznanih gledaliških umetnikov in strokovnjakov iz Trsta in matične domovine, saj treba prvenstveno stremeti k temu, da tudi v gledališkem amaterstvu dosežemo prehod od neobveznega ljubiteljstva do resničnih izpovednih hotenj.
Kar pa zadeva sam repertoar, se bo gledališče skušalo držati načela ljudskosti, trdno upoštevajoč de) stvo, da sta ljudska na priliko prav tako Brecht in Cankar kot Finžgar in Machiavelli. Zaradi raznolikosti ansambla kot tudi občinstva je seveda težko vnaprej sprejemati koncepte nekega točno «opredeljenega repertoarja in žanra*. Pri tem je treba upoštevati samo občinstvo, ki nekje narekuje izbor del, pa tudi mlade moči, za katere je upati, da se bodo vsako leto bolj in bolj vključevale v to gledališče in tako zače njale svoje prve korake na gledališkem odru. Gre torej za začetek in programsko neenostaven izbor, ki mora biti odraz teženj in možnosti vseh ugodnih in manj ugodnih dejavnikov za razmah in uveljavitev takega gledališča. Gledališče bo skušalo izvesti vsaj dve ali tri dela letno.
s. v.
je izšla v ponatisu, tokrat v zaključeni celoti
UKANA nas utrjuje v prepričanju, da tudi majhen narod lahko živi brez manjvrednostnega občutka do velikih.
UKANA nas prepričuje o tem, da je humana vsebina človeških odnosov in socialna pravičnost močnejše orožje, kot utegnejo biti tanki in letala.
UKANA je roman, ki mora v vsako družinol
Uiailta
Trst — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792
zbiranje gradiva in dokumentacijo, ki je v zvezi z mednarodnimi vprašanji. In tega je kar dosti, saj je knjižnica s svojimi skoro 500 knjigami specializirane mednarodne sociologije, najboljša daleč naokoli, vsaj do Milana.
— Kaj pa nameni in smotri delovanja ISIG?
Namen je, da bi z znanstvenim poznavanjem pojavov, do katerih prihaja pri mednarodnih stikih, pomagali premostiti nerazumevanja in trenja in tako pomagali pri u-resničevanju boljših perspektiv sodelovanja med narodi. ISIG je član mednarodnega združenja za mirovna raziskovanja in bo letos tudi sodeloval na tretjem splošnem sestanku, ki bo v jeseni na Bledu.
Prav pri pogovoru o filozofski in politični usmeritvi ISIG, mi je. prof. Strassoldo z velikim ponosom pokazal lastnoročno pismo velikega pacifista, svetovno znanega filozofa Bertranda Russela. Prav nasproti tega pisma pa visi na zidu manifest, ki so ga izdelali pa riški študentje med «majskim puntom«, ki grafično izenačuje meje z represijo. Seveda taka razgledana usmeritev ni bila všeč nekaterim nazadnjaškim krogom in tako je prišlo do nerazumevanj, vendar večjih nasprotovanj delovanju ISIG bilo.
— Kaj pa je ISIG pravzaprav do sedaj publiciral?
Najvažnejše delo so štiri raziskovanja, ki so bila objavljena v seriji knjig, ki jih bo tudi v prihodnosti inštitut izdajal. Prav je «Deset let mednarodnega življenja* jo je spisal časnikar Gilmozzi namenom, da bi prešel od gole kronike mednarodnih konfliktov in pogajanj, do smernic, po katerih se neprestano razvijajo mednarod odnosi. Rezultati drugega raziskovanja, ki ga je vodil prof. Bu-ratti so' izšli pod naslovom «Itali-anska meja* in obravnavajo zgodovinske, zemljepisne in statistične podatke o italijanskih mejah. Zadnji dve raziskovanji pa sta manj splošnega, teoričnega znača-a in se dotikata konkretnih vprašanj goriške družbe. Eno je pripravil prof. Sambri na temo «Odprta meja* in sicer o prehodih meje s primerjanjem italijanskih in jugoslovanskih virov ter nava a podatke in rezultate ankete, ki so jo izvedli pri Rdeči hiši pri drugih prehodnih točkah goriške pokrajine. Prof. De Marchi pa .e izvedel raziskovanje o «Združe-vanju na Goriškem*, pri čemer seveda vzel v pretres tudi slovenska društva na tem področju.
ISIG je tudi dokončal nekatera priložnostna raziskovanja:	o	gri-
čevnatem področju Furlanije, o podrazvitih in spastičnih otrocih, kulturnih združenjih v naši deželi, o emigraciji in še druga. Nekaj drugih raziskovanj, kot na primer o tem, kar so pisali italijanski in jugoslovanski časopisi ob Titovem obisku v Italiji, pa bo objavljenih v reviji Panarie. Vredno je, da omenimo še eno raziskovanje, posebno ker se nas dotika zelo od blizu: ankete o vprašanju, kako občutijo mejo ljudje, ki živijo v obmejnih krajih. Ker je to raziskovanje zelo zanimivo, čeprav je za sedaj dokončano samo v kolikor so opravili vseh 1200 pogovorov s prebivalci tržaške in goriške pokrajine in niso še prišli do dokončnih zaključkov in ker obravnava medsebojno razmerje
Na obali v Sesljanskem zalivu



apMnnMpit
Huda vročina in lepote zaliva privlačujejo v teh dneh veitko kopalcev v Sesljanu.
čistočo na tej plaži?
Sesljanski zaliv je splošno priznan kot ena najlepših in najprivlačnej-ših točk ob tržaški obali. Seveda so turistične ustanove na široko re-klamizirale lepoto kraja, tako da je zadnja leta dotok turistov še kar zadovoljiv. Vendar pa se letos, kot sicer tudi lani, mnogo tujih in domačih turistov pritožuje, da plaža Sesljanskem zalivu ne blesti po čistoči in higieni.
To seveda negativno vpliva na turiste in že marsikateri se je odpravil iz Sesljiana proti bolj čistim jugoslovanskim obalam, kar je seveda škoda, sai živi od turizma v Sesljanu precej ljudi.
Ko smo se pozanimali za vzroke takega stanja, so nam nekateri neposredno prizadeti turistični delavci najprej omenili občinsko upravo, češ da premalo skrbi za čistočo, da ni postavila dovolj košev za odpadke, da rti uredila stranišč in da ni poskrbela za tuše na javni plaži.
Tuše so sicer lani postavili, letos pa jih niso povezali z vodno napeljavo. Čudno je tudi, da so se lotili posipanje nabrežja z gruščem prav sedaj, ko je turistična sezona na višku. In še nekaj bi lahko občina bolje poskrbela — pravijo — in sicer za to, da bi se redarji večkrat pojavili na obali in pazili, da se ljudje poslužujejo sicer redkih košev za smeti, in da bi tudi kaznovali z globo prekrške, če se že ne da drugače iztrebiti grde navade metanja odpadkov na tla in v morje.
Toda naj bodo-ti očitki--utemeljeni ali ne, vsega tudi ni mogoče naprtiti samo občini. Marsikaj glede snage gre tudi na rovaš nekulturnih ljudi (in kaže, da jih kar dosti), ki mečejo odpadke nekaj metrov daleč od koša, kar se ;im pač ne zljubi narediti par korakov, Tako se smeti nabirajo po kotih, na plaži in v samem morju posebno med zasidranimi čolni in pomolom.
če je plaža občinska last, je last vseh in to še ne pomeni, da ni last nikogar, in da jo lahko vsakdo maže in kvari, po mili volji..
.....................................................................................
med pripadniki dveh narodov, tu živita, se bomo še povrnili na konkretna vprašanja in na delne rezultate te ankete.
— In programi dočnost?
za bližnjo bo-
Skorai nag po ulici:
končal je v umobolnici
Na anonimen poziv je policijska izvidnica odšla predvčerajšnjim ponoči na Nebrežju Mandracchio, kjer so agenti opazili na pločniku nasproti Lloydove palače neznanca, ki je imel na sebi samo brezrokav-no majico in minimalke. Seveda so ga ustavili in na vprašanje, kaj ga je pripravilo do nenavadnega rstrep-teaza*, je napol nagi mož zmedeno odgovoril, da mu je pač. .. vroče. Agenti so ga odpeljali v bcirišnico. kjer so ugotovili, da gre za 32-let-i-ega Marziora Kozmana iz U1 Goz-zi 5, ki je bil že večkrat na zdravljenju v umobolnici. Tja so ga tudi sedaj poslali.
Namenov je seveda izredno dosti. Seznam možnih raziskovanj ob sega celo ciklostilirano brošuro. Do kakšne mere bo mogoče izvesti te namene pa je odvisno od mnogih faktorjev, od finančnih sredstev pa od sodelovanja drugih. Naj omenimo samo tista raziskovanja ki so bolj direktno v zvezi i nami:	o narodnih stereotipih, c
slovenskih šolah v Italiji, o družinah, kjer oče in mati nista iste narodnosti, o emigraciji, revščini in narodnosti v dolinah Beneške Slovenije (pri tem je treba poudariti, da rabijo izraz «Slavia Friula-na», tako da je takoj jasen etnični značaj področja), o urbanističnem fenomenu Nove Gorice, o obmejnem trgovinskem prometu. Seveda to je le nekaj zamisli, saj jih je na seznamu kar 57.
Upajmo, da bo delovanje ISIG res pripomoglo k premostitvi tistih nerazumevanj, ki so še ostala, in da bo kaj kmalu mednarod na sociologija lahko obravnavala samo vprašanje sodelovanja, ne pa konfliktov.
Sergij Premru
Obvestilo svojcem padlih partizanov
Zveza partizanov na Opčinah obvešča da je v trgovini pohištva Rener, Proseška ulica 6 vsem na ogled seznam padlih partizanov v NOB. Vsi tisti, ki imajo svojce, ki so padli v NOB, imajo seda možnost ugotoviti ali so v seznamu in ali so pravilno napisana njihova imena. Zato so vsi prizadeti naprošeni, da pravočasno izkoristijo to priložnost in popravijo mo rebitne napake.	Odbor
Ob lepih čolnih plavajo na površini manj lepe smeti
Koša ni ali pa je daleč,tako kar po tleh s smetmi!
V Zgoniku je umrl Herman Milič
V torek, 13. t.m. so številni Zgo-ničani in vaščani okoliških vasi spremili na zadnji poti pokojnega Hermana Miliča, daleč naokoli spoštovanega človeka, velikega ljubitelja petja, vseskozi zavednega Slovenca in antifašista ter skrbnega gospodarja in očeta.
Pokojni Herman se je rodil 7. maja 1906 v Zgoniku, od koder so bili tudi njegovi starši. Že kot šoloobvezni mladenič se je zanimal za glasbo. Postal je cerkveni pevec, saj je v fašističnem času lahko samo tako dajal duška svoji ljubezni do slovenske pesmi. Marljivo je deloval v domačem prosvetnem društvu. za katero je opravljal tajniške posle, medtem ko je bila njegova sestra društvena knjižničarka. V svojih mladih letih je tudi osebno spoznal pisatelja Finžgarja, ko je prišel v Zgonik. Skupno s sestro sta pred fašisti poskrila vse slovenske knjige in jih otela grmadi.
Leta 1929 se je Herman poročil z domačinko Kristino Miličevo in v zakonu sta imela pet otrok, dva sinova in tri hčere. Kljub skrbi za družino pa je še naprej ostal zvest cerkveni pevec, ljubezen do glasbe (pri čemer je treba izrecno poudariti, da je bil samouk) pa ga je privedla tudi do tega, da je postal cerkveni organist. Seveda je poleg obrednega petja s posebno ljubeznijo gojil prav slovensko narodno in tudi umetno pesem. In prav ta slovenska pesem, pa čeprav peta v cerkvi, mu je nakopala poleg fa-
šističnih šikan v letih med obema vojnama, v letu 1942 tudi aretacijo in konfinacijo.
Bilo je 1. junija 1942, ko so domači zgoniški pevci pod njegovim vodstvom za praznik sv. rešnjega telesa peli v cerkvi slovensko. Naslednjega dne so ga prišli aretirat. Zaprt je bil nekaj časa v Koroneu in nato pri Jezuitih, končno pa odposlan in internacijo v kraj Neret-to pri Teramu, kjer je ostal še po kapitulaciji Italije do 6. junija 1944, ko se je lahko vrnil domov k svoji družini. Toda doma se je medtem narodnoosvobodilni boj že močno razplamtel in tudi naš pokojni Herman se je kot zaveden in pošten Slovenec vključil vanj z vsem srcem. Zaradi rane na želodcu sicer ni mogel med borce, postal pa je aktiven terenski delavec, zbiral je hrano in drugo pomoč za partizane, širil partizansko čtivo in sploh delal po navodilih Osvobodilne fronte. To njegovo delovanje ga le za las ni privedlo ponovno v zapor in internacijo, tokrat nacistično, kot je nekatere druge njegove sovaščane.
Tudi po osvoboditvi je z navdušenjem deloval zlasti na prosvetnem področju. Neposredno po koncu vojne je vodil takratni zgoniški pevski zbor «Volnik», kasneje pa dolga leta pevski zbor «Rdeča zvez-da», v katerem so pevci iz Zgonika, Saleža in še kakšnega drugega bližnjega zaselka. Kot zaveden Slovenec je prišel navzkriž tudi Anglo-Američani, ki so ga ob neki manifastaciji na Opčinah aretirali in za nekaj dni zaprli v Ul. Tigor. Pevovodja je ostal do leta 1959, ko je moral zaradi bolezni popustiti, toda svojo ljubezen do glasbe je še vedno posredoval drugim, predvsem svojim otrokom in nazadnje tudi vnukom.
Nazadnje se je 13 mesecev zdravil
v bolnišnici, vendar se mu zdravje ni več povrnilo. Še vedno zahrbtna bolezen mu je še razmeroma mlademu pretrgala življenje.
Toda svojo človeško, narodno in očetovsko dolžnost je za življenja pošteno opravil. Poleg tega, kar smo zapisali, je bil tudi vsestransko razgledan gospodar, o čemer zgovorno priča njegova domačija. Bil je eden redkih, ki se še preživljajo samo s kmetijstvom, bil je vzoren vinogradnik in živinorejec. Kot mož in oče pa je skrbel za pošteno narodno in napredno vzgojo svojih otrok. Mnogo je čital in se samoizobraževal.
Na zadnji poti, na kateri so ga pospremili res številni znanci in prijatelji, mu je pred rodnim domom in na pokopališču poslednjič zapel zbor «Rdeča zvezda* pod vodstvom Janka Obada in se s pesmijo najlepše poslovil od resničnega ljubitelja slovenskega petja.
Naj bo pokojnemu Hermanu lahka domača zemlja, prizadete svojce pa naj tolaži zavest, da bodo njegovo ime vsi, ki so ga poznali, ohranili v lepem spominu.
Obvestilo kmetovalcem
Obveščamo zainteresirane kmetovalce,_ da Uradni list z dne 7. t. m., štev. 169 objavlja po jasnila o izrednih vremenskih neprilikah, ki so poškodovale kmetijska področja.
Tržaška pokrajina je bila prizadeta s točo 18. 6. 1970.
Na osnovi obstoječih zakonskih predpisov se oškodovani kmetovalci lahko okoristijo s posojili po u-godni obrestni meri.
Za morebitna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na Kmetijstka nadzorništvo v Trstu, Ulica Ghe-ga, štev. 6.
TRST • UL Boccaccio 3 Telefon 414161
TOVORNI PREVOZI
POŽAR ARTEMIO
v vse kraje tudi t inozemstvo
V KRATKEM ZBIRANJE PODPISOV
LETO DNI PO OTVORITVI
NEDELJA, 18. JULIJA
PONEDELJEK, 19. JULIJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15, Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Igra kitarist Segovia; 10.00 Montalijev orkester; 10.15 Poslušali boste;
10.45	Za dobro voljo; 11.15 Dram. zgodba; 11.35 RinAltraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.0J Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj;
1.1.30	Glasba po željah; 15.30 Mo-ravja: »Intervju*; 16.15 Jazzovski kotiček; 16.30 Orkestri; 17.30 Zbori; 18.00 Podobe in glasba;
18.45	Bednarik: »Pratika*; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.30 Ljudske pesmi v kom. predelavi; 20.45 Ljubezenska lirika; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
8.30	Kmetijska oddaja;	9.00
Glasba za godala; 12.10 Plošče.
KOPER
8.00,	11.30,	15.30,	20.15,	23.30
Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Glasbena matineja;
10.15 Glasbeni uspehi; 11.30 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovori s poslušalci; 14.40 Glasbeni kocktail; 15.30 Nedeljsko srečanje; 15.40 Slovenske narodne;
16.00	Glasba po željah; 19.30 Orkestri;	20.30	Prenos	RL;	23.20
Plesna zabava; 23.30 športna nedelja; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00,	15.00,	20.00,	23.00
Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.30	Maša; 12.30 «Hit Parade*;
15.45	Popoldne z Mino; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 »Batto quattro»; 21.20 Koncert; 21.50 Radijska igra.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30,	13.30,	19.30,	20.30
Poročila; 7.40 Pesmi; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 13.00 Kvizi narobe; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Popevke pod senčnikom; 17.30 Glasba in šport; 20.10 »Supersonic*;
22.00	Nove plošče.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.45 Folk. glasba; 13.00 Medigra; 17.30 Scarlattijeve kantate; 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 21.30 Poezija. FILODIFUZI JA
8.00 Koncert za začetek; 9.15
Skladbe za klavir; 9.30 Polifoni-
ja; 10.20 Izvajalski mojstri; 11.00 Medigra; 12.00 Dva glasova; dve dobi; 12.20 Chopin; 12.30 Plošča v izložbi; 13.30 Koncert; 14.15 It. sodobna glasba; 15.30 Simf. glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 20.30, 24.00 Poročila; 9.05 Radijska igra za otroke; 9-40 . Orkestralne skladbe; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slovenske narodne; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Orgle v ritmu; 16.05 Za prijetno razvedrilo; 17.00 Radijska igra; 17.38 Zabavna glasba; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč. otroci!; 20.15 Glasbene razglednice: 21.00 »V nedeljo zvečer*; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz za vse.
ITAL, TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Poadižje; 12.15 Kmetijska oddaja; 18.15 TV za otroke; 19.50 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV—igra: »La saga dei Forsyte»; 22.25 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.15 Evrovizijski prenos »Tour de France*; 20.10 Nog. tekma: Brazilija : Jugoslavija; 22.00 Medigra; 23.00 Prihodnji programi.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanke; 20.10 TV-film serije «Perry Mason*; 21.00 Zig-zag; 21.02 It. film z Gasmanom in Dorsovo.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15 in
20.15	ParočUja; 7.30 Jutranja glasba; 11.36 Stov. pesmi; 11.50 Pianist Cassamio; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Be-vilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost Im prireditve; 18.30 Simfonični koncert; 18.50 Orkestri;
19.10	«Odvetndk za vsakogar«;
19.15	Revija solistov; 19.40 Zbori;
20.35	Glasbene razglednice; 21.00 Soc. vprašanje v slov. romanu;
21.20	Nepozabne melodije; 21.40 Slov. solisti,
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Lupdjev orkester; 16.00 Simfonični koncert; 16.40 Kvartet Ferrara.
KOPER
6.30,	7.00,	11.00,	12.30, 14.00,
19.16	ln 22.30 Poročila; 8.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Glasbena matineja; 10.15 Današnji u-spehi; 10.45 Klavirski diuo Fer-rante-Teicher; 12.00 Glasba po željah; 14.06 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.00 Strani albuma; 16.30 Naši zbori pojo; 17.00 Primorski dnevnik ln športni pregled; 17.40 Primorski skladatelji; 18.30 Kotiček za najmlajše; 19.00 Glasbeni klasiki;
20.30	Prenos RL; 23.30 Orkestri;
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Simf. glasba; 8.30 Pesmi; 9.15 VI ln jaz; 13.15 Hit Parade; 14.00 Veselo popoldne;
16.20	Za vas mlade; 19.00 Ko bi bila... 20.20 Počitniški pogovori.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 16.30, 19.30 in
22.30	Poročila; 7.40 Pesmi; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska Igra;
10.35	Telefonski pogovori; 12.35 «Alto gradlmento«; 14.05 Plošče; 15.40 Svetovni zbori; 16.05 Odprti studio; 18.15 Plošča za poletje;
20.10	Oddaja s Oorradom; 21.30 Kvizi narobe; 22.00 Mladi Izvajalci; 22.40 Radijska igra;
lil. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra;
14.30	Portret avtorja; 15.30 Simfonična pesnitev; 17.35 Jazz danes; 18.20 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Radijska dvodejanka.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00,	13.00,	18.00,
20.30, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pesmice za naj-mlajše; 10.30 Z orkestrom Dunajskih simfonikov; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz glasbenega klasicizma; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri; 14.15 Zabavna glasbe; 15.10 Lepe melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Poje moški zbor KUD Polzela; 17.40 Z orkestrom Artuno; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne;
19.35	Kitara v ritmu; 19.45 Kulturni vodnik; 20.00 Lahko noč, otrocdl 20.15 Z ansamblom Dorica Škobeimeta; 21.00 Gaetano Doni-zettl: odlomki iz opere «Lucla Lammermoor«; 22.00 Mozaik melodij; 23.15 Za ljubitelje jazza;
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 TV za otroke; 19.45 Športni dnevnik ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-film: «Poiii-oarpo — ufflclale dl scrittura«; 22.50 Filmi; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Govorimo o krizi nogometnih društev; — »Hrestač« — balet.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanke; 20.10 Dokumenten; 21.00 Zlg-zag; 21.10 Glasbeni spored; 22.00 Dokumentar ljubljanske RTV.
JUG. TELEVIZIJA OD 18. DO 24. JULIJA 1971
NEDELJA, 18. julija 10.30 Pet minut po domače; 10.35 Kmetijski razgledi; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.50 Otroška matineja; 12.40 Mestece Peyton;
15.00	Atletika Jugoslavia : Madžarska; 16.10 Ten. tekmovanja za pokal Galea; 18.15 5 deklet na grbi; 19.50 Rio nogomet Brazilija: Jugoslavija; 21.00 TV dnevnik; 23.40 Poročila; 22.55 Športni pregled.
PONEDELJEK, 19. Julija
18.15	VVaterpolo Partizan : Mornar; 19.20 Obzornik; 19.35 Rorna-nija; 20.05 Mladi za mlade; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Plaut: Hišni strah; 22.40 Kulturne diagonale; 23.20 Poročila.
TOREK, 20. julija 19.25 Obzornik; 19.40 Prijatelj Ben; 20.05 Poletni dež; 20.35 Cesta in mi; 21.00 TV dnevnik;
21.00	Film meseca; 23.05 Malo za šalo, malo za res; 23.55 Poročila.
SREDA, 21. julija
19.15	Obzornik; 19.30 Pika Nogavička; 20.05 Risanke in lutko-
vni filmi; 20.20 Po sledeh napredka; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Kam gredo divje svinje; 22.35 Človek, človeku; 23.05 Poročila.
ČETRTEK, 22. julija 11.55 Ob 30 letnici vstaje slovenskega naroda; 18.10 Obzornik; 18.25 Družina; 18.50 Enajsta zapoved; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV dnevnik; 22.00 »Vojna in mir*; 22.50 XXI. stoletje; 23.40 400 let slovenske glasbe; 24.20 Poročila.
PETEK, 23. Julija
19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan; 20.00 Mestece Peyton; 21.00 TV dnevnik; 21.35 S pesmijo in plesom; 23.15 Odiseja miru; 23.45 Poročila.
SOBOTA, 24. julija 17.30 Atletsko prvenstvo Jugoslavije; 19.00 Obzornik; 19.15 Z ansamblom Borisa Terglava; 19.40 Bratovščina sinjega galeba; 20.10 Zlepljene basni; 20.25 Mozaik; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Omiš 71 festival dalmatinskih pesmi; 22.35 Svet otokov in atalov; 23.00 Maščevalci; 23.50 Poročila.
Trgovina
čevlje*
JUREN
GORICA
Largo XXVII Maržo t Palača INPb Via IX Agoeto 1
Velika (zbira čevljev ln torbic po konkurenčnih cenah 1
Referendum za dokončno odpravo fašističnih kazenskih zakupov
V pokrajinskem pripravljalnem odboru sodelujejo vse napredne politične, sindikalne in druge ustanove
V	torek, 13. tm. zvečer je bil na sedežu PSIUP v Tržiču sestanek pokrajinskih predstavnikov raznih političnih, sindikalnih ln drugih demokratičnih organizacij z Goriškega. Namen sestanka je bdi Imenovanje in sestava ((Pokrajinskega odbora za politične in sindikalne svoboščine« ter organizacija akcije za zbiranje podpisov pri ljudskem referendumu, s katerim se zahteva ukinitev zakonov fašističnega kazenskega zakonika «Rocco», ki obravnavajo politične In sindikalne prestopke, kateri so v nasprotju s svobodo in demokracijo.
Na tem sestanku so se sporazumeli za vsebino skupnega proglasa, s katerim se vabi prebivalstvo k podpisu take zahteve. Podpise bodo zbirali po vseh občinah in pred večjimi tovarnami na Goriškem. Na osnovi tega sporazuma bodo pri zbiranju podpisov sodelovale vse stranke, ustanove ln organizacije, ki so se udeležile tega sestanka. Prijave in priporočila v tej zadevi sprejemajo na sedežu PSIUP v Tržiču, na Trgu Cavour 3 ln pri ACLI v Gorici, Ul. XXIV maggio 5.
V	posebnem proglasu, ki so ga pobudniki referenduma naslovili na prebivalstvo, je med drugim rečeno, da je italijanski kazenski zakonik, zlasti kar se tiče prestopkov proti državi, še vedno zakonik v obrambo neke stranke, ki je branila totalitarni režim, proti večstranskemu sistemu. Tak zakonik, ki onemogoča delovanje večstranskega demokratičnega sistema lahko še vedno uveljavljajo, čeprav je prešlo nad 20 let odkar je bila potrjena nova republiška ustava.
Ob tej ugotovitvi je potrebno nujno zavzeti ustrezno stališče ln se izjaviti za novo ustavo ln njeno Integralno izvedbo tudi z odpravo fašističnega duha ln miselnosti v kazenskem zakoniku In njegovih zakonih. Zato si je odbor za referendum postavil v svoj delovni program odpravo vseh tistih fašističnih zakonov, ki so v nasprotju z republiško ustavo.
V	takem pokrajinskem odboru so številne politične, sindikalne in druge organizacije ln ustanove ln med njimi: ACLI, CGIL, CISL UIL, ANPI, PLI, PSI, PSIUP, KPl’ federacija republiške mladine, liberalne ln socialistične mladine, razni kulturni ln politični krožki itd.
S posebnimi obvestili bo odbor
v kratkem določil datum ln kraje, kjer bodo zbirali podpise za tak referendum in na katerega že sedaj opozarjamo naše ljudi, ki so bolj kot kdorkoli drugi nosili težo fašističnih zakonov in njihove za-tonalne ln raznarodovalne politike. Prav zaradi tega je nujno, da se enkrat za vselej črtajo taki zakoni in določila lz Italijanske zakonodaje ln to čimprej.
Športni praznik v Doberdobu
Danes se nadaljujejo in zaključijo nogometna tekmovanja v o-kviiru športne prireditve »Mladosti* na novo urejenem športnem igrišču v Doberdobu.
V petek zvečer sta se pomerili
ekipi iz Sovodenj in Juventina iz štandreža, ki sta po ostri borbi zaključili neodločeno 2:2 potem ko je Juventina vodila že z 2:0. Sinoči sta se pomerili ekipi iz Sovodenj in Doberdoba.
Danes pa sta na programu dve tekmi: ob 17.30 bo tekma med mladinci Sovodnje - Juventina, ob 19. uri pa bo zanimiva tekma med domačimi nogometaši poročenimi in neporočenimi, kjer bodo prav gotovo tudi žene navijale za svoje «slabše polovice*. Sledi ples na prostem od 20.30 do ene ure po polnoči; igra ansambel »The an-gels face*. Seveda je poskrbljeno tudi za dober prigrizek in osvežujočo pijačo in za parkirni prostor.
Slavje se bo zaključilo jutri, v ponedeljek z izvolitvijo športne zvezdice.
imuiiiiiiiiinimimiitmiiiiiiimiiiuimiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiufiiiiiiiiiiiiiiHimtimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiuii
V ODBORU OSMEGA SOCIO-EKONOMSKEGA PODROČJA
Tržaški župan Spaccini predsednik odv. Peter Sanzin pa podpredsednik
M os ti Trst in Gorica sta tako zastopani na čelu tega odbora -Jeseni bodo imenovali vodilni odbor-Prikazane smernice gospodarskega načrta
Tržaški župan Spaccind je predsednik posvetovalnega odbora o-smega (goriško - tržaškega) socialno - ekonomskega področja, gorički občinski svetovalec odv. Peter Sanzin pa podpredsednik. Izvolili so ju v petek zvečer z večino glasov na sestanku članov tega odbora, ki zastopajo vse občine tržaške in goriške pokrajine (izvzemši Gradež in Dolenje), ki je bil, ob prisotnosti deželnega odbornika Stopperja v Tržiču.
Prisotni so bili skoro vsi člani omenjenega odbora in debata o izvolitvi predsednika in podpredsednika se je vlekla zelo na dolgo. Krščanski demokrati in socialisti so se namreč domenili, da bosta obe omenjeni mesti pripadli njihovima zastopnikoma, tudi na podlagi krajevne logike, če je pred-
sednik Tržačan, mora biti pod-
predsednik Goričan. Temu so nasprotovali komunisti (Blasutti, Lo-vriha, itd.), ki so zahtevali zase podpredsedniško mesto, ker so po
................
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Odobrili so številne ukrepe upravnega značaja
Jutri ob 18.30 seja občinskega sveta
Občinski odbori v Gorici je na svoji zadnji seji v petek zvečer proučil številne upravne zadeve. Pretežno gre za razna javna dela, finance in za osebne probleme občinskih uslužbencev.
Tako so odobrili izdatke za stroške v bolnišnici, nakup kuriva za potrebe občinske uprave, obnovili so najemninske pogodbe, stroške za šolsko prehrano, za vzdrževanje občinskih poslopij in nekaterih šol.
Na seji občinskega sveta, ki bo jutri z začetkom ob 18.30 bodo predložili v odobritev tudi lestvico z natečaja za namestitev 7 novih mestnih stražnikov, dalje podaljšek najemninske pogodbe za sodno palačo za 6 let za po 3.4 milijona lir letno; dalje bodo morali proučiti in odobriti stroške za ureditev nekaterih cest; med njimi sta Mihaelova ulica v Štandrežu in Ul. Scaramuzza. Na eni prihodnjih sei občinskega sveta bo odbor predložil v odobritev tudi obračun občinskih podjetij za 1969.
Kriza v Sovodfinjski tovarni
Že dobrih pet tednov stavkajo delavci tekstilne tovarne v Sovod-njah, izhoda iz krize pa še ni videti. Zato so sindikalne organizacije poslale pismo pokrajinskemu uradu za delo s priporočilom, naj bi preveril, če je kakšna možnost rešitve na osnovi že predloženih sindikalnih točk. Včeraj je
bilo v tovarni tudi sindikalno posvetovanje, na katerem so se pogovorili o nadaljevanju stavkovnega gibanja.
Izltt Rupencev in Pečancev po Notranjskem in Dolenjskem
Mladina iz Rupe in Peči je že lani priredila družinski izlet v Bohinj, ki je prav lepo uspelo. Zato so se tudi letos odločili za tako domačo prireditev in se odločili za izlet po Notranjskem m Dolenjskem okrog Snežnika. Obenem bodo obiskali tudi rojstne kraje nekaterih naših najbolj znanih ljudskih pisateljev.
Predvideno je, da jih bo avtobus popeljal preko Postojne in Cerknice na Bloško planoto, v Ribnico in Kočevje. Spotoma bodo obiskali Spodnje Retje, dom Frana Levstika in na povratku se bodo ustavili še v Ljubljani, kjer bodo v Zgornji Šiški obiskali dom Valentina Vodnika. Izlet se bo vršil v nedeljo 1. avgusta, vpisati pa se .ie treba najkasneje do 25. julija. Vožnja z vključno turistično pristojbino stane po 1.800 lir. Vpisovanje in vsa podrobnejša pojasnila pri Darku Devetaku in Darku Durčiku v Rupi dc 25. t.m. Pohitite z vpisom, dokler ie še kaj prostora v avtobusu.
demokristjanih druga najmočnejša skupina. Po dolgi debati je pre-
Med obiskovalci sovodenjske knjižnice je vedno precej dijakov in šolarjev

Po enoletnem delu imajo registriranih 99 bralcev • Na dom gre približno sta knjig mesečno - Med slovenskimi knjigami ljudje berejo najraje Svetinovo «Ukano)

Knjižničar Danilo Žigon registrira knjigo, ki jo bo odnesla dijakinja
Nives Pelicon
Sovodenjska občinska knjižnica, druga za doberdobsko na slovenskem jezikovnem področju, je odprta že leto dni. Odprli so jo lani
vladalo mnenje svetovalcev levo- ^P°'° rtafcJjudje me je
sredinske večine. Govor pa je bil tudi o ustanovitvi predsedniškega sveta, v katerem naj bi bili, poleg predsednika in podpredsednika, še zastopniki drugih skupin. O tem pa bodo dokončno razpravljali na prihodnji seji odbora, ki bo v septembru.
Po volitvah je direktor deželnega programacijskega urada dr. Cian prikazal smernice bodočega gospodarskega načrta, zlasti na področju ki zanima goriško in tržaško pokrajino.
Opozorilo
civilnim invalidom
Pokrajinsko združenje civilnih invalidov za Goriško obvešča vse prizadete, da morajo biti civilni invalidi, ki želijo dobiti primemo zaposlitev, vpisani v posebnem delovnem uradu svoje kategorije. V ta namen morajo pri delovnem uradu pristojne občine predložiti fotokopijo zdravniškega spričevala invalidske komisije. Podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na sedežu Zveze v Gorici, Ul. gen. Cascino 20, ali v Tržiču, Trg UraitA št. 4 .
Proslava orožnikov v Moši in na Kalvariji
Goriški karabinjerji bodo jutri dopojdne v Podgori in na Kalvariji proslavili 56-letnico bitke na Kalvariji ob prisotnosti generala San-giorgia, predstavnikov oblasti in kakih 20 preživelih veteranov iz te bitke. Med temi je tudi neki polkovnik, ki ima sedaj 91 let.
Pred tem bodo na pokopališču v Moši počastili spomin 13 orožnikov, ki so jih v drugi svetovni vojni poklali Nemci v boju pri Vipol-žah, ter so jih pokopaii in jim postavili spomenik na tem pokopališču. Pred spomenik bodo jutri položili spominski venec.
Prihod otrok z letovanja
Goriške deklice in dečki, ki so prejšnji mesec odšli v organizacija in po prizadevanju komisije za do-raščajočo mladino pri SKGZ na po tritedensko letovanje v obmorsko kolonijo v Savudriji in v gorsko počitniško kolonijo v Gorjah pri Bledu, zaključujejo te dni svoje letovanje.
Njihov povratek je predviden v sredo 21. julija in sicer: iz SAVUDRIJE z avtobusom ob 12.30 (približno) pridejo v Gorico na Travnik, kjer jih bodo lahko starši prevzeli na parkirnem prostoru; oni z GORJA pridejo v Gorico predvidoma ob 14.45 in starši jih bodo prevzeli na mejnem prehodu pri Rdeči hiši.
.....mmm".......................................miuiiiiitiiiiiiiiniimmiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiHHiiniii......................................................m,.........................
prav ob obletnici napotilo v Sovodnje, da bi obiskal knjižničarja in srečal kakšnega obiskovalca. Sreča se mi je nasmehnila prejšnjo sredo, ko sem ujel mlado obiskovalko knjižnice, Nives Peliconovo, dijakinjo drugega razreda slovenske nižje gimnazije v Gorici. Knjižničar Danilo Žigon mi je povedal, da so bili pred njo v knjižnici še nekateri drugi otroci. Marsikomu med temi bo verjetno žal, da se-,.i prišel prepozno in da nisem ujel njega v ]o-tografski aparat.
Nives Peliconova mi je povedala, da rada prebira knjige (pravkar je listala po Mark Tivainovi knjigi VTom Savogem), izposodila pa si je tudi knjigo za 70-letno nono Gi-zelo Devetak, ki je zelo vneta prijateljica romanov z zgodovinsko vsebino in ena najbolj zvestih obisko; valk občinske knjižnice.
V	knjižnici imajo danes 924 slovenskih in italijanskih knjig. Ob otvoritvi je bila njihova dotacija 721 knjig. Med letom so z denarno pomočjo deželne uprave kupili precej novih slovenskih knjig. V dar so dobili kup lepih romanov, v zadnjih dneh pa so kupili tudi precej slovenskih knjig Karla Maya, po katerih so mladi bralci veliko povpraševali. V kratkem si bodo nabavili nove knjige z deležnim prispevkom za tekoče leto, seveda pa upajo tudi na morebitne dobrotnike. _ Danilo Žigon je uradnik na občini. Lani so mu občinski možje zaupali urejevanje knjižnice in tako ga najdemo v njej trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in petkih. Povedal mi je, da mu ni v urah, v katerih je v knjižnici, dolgčas. Vneto prebira knjige ih zna ceniti dobro pisanje od poprečnega.
Ko sem ga vprašal, kakšno knjigo ljudje najraje berejo, mi je brez obotavljanja dejal: slikano». Partizanski roman v treh knjigah je stalno na posodi, kljub temu da izhaja kot podlistek v našem dnevniku. In res, na polici sem videl le eno knjigo. Ljudje pa berejo precej tudi italijanske knjige. To berejo predvsem otroci, ki o-biskujejo nižjo gimnazijo, da bi se izpopolnili v italijanskem ie-ziku. Najbolj brana knjiga v italijanščini je bila v zadnjem času best-seller ameriškega pisatelja E-rica Segala «Love story». Žigon nam je še dejal, da ljudje segajo precej po Croninovih romanih, po detektivskih romanih E dgaria Wallaceja, po indijanskih povestih Karla Mapa.
V	letu dni je sovodeniska občinska knjižnica dobila 99 bralcev. Morda so od srede sem dobili še stotega obiskovalca, da bo število okroglo. Knjižničar mi je tudi povedal, da je večina bralcev iz Sovodenj. Doslej so se iz ostalih vasi sovodenjske občine oglasili le maloštevilni, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke. Verjetno
VČERAJ V GORICI
iiiiiimmiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiimg
Na dvojnem dnu tovornjaka zaplenili 1473 kg cigaret
Šofer je skušal pobegniti, a so ga prijeli
Pri pregledu nekega tovornjaka
z registracijo iz Ascoli Pičeno štev. 109661 včeraj dopoldne na mejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici, se je službujočemu fi-nancarskemu brigadirju zdelo sumljivo, da je «ozadje» za šofersko kabino predolgo in začel je sumiti. da nekaj ni v redu. Pri te meljitejšem pregledu so odkrili dvojno dno za kabino in v skrivališču skoraj 15 stotov ali točneje 1473 kilogramov inozemskih cigaret tipa Maribora. V skrivališču so našli tudi nekaj kartonov s steklenicami whiskyja in piva.
Ko je šofer tovornjaka Nerone Tommasini iz Ascoli Pičena, ki se je vračal iz Jugoslavije, videl,
da so odkrili skrivališče tihotapskega blaga, je skušal pobegniti. Neki finančni stražnik pa ga .je dohitel, ustavil in spravili so ga v zapore.
Poveljstvo finančnih stražnikov v Ul. Diaz v Gorici vodi preiskavo, da bi ugotovilo izvor tihotap skega blaga, katerega vrednost cenijo na več stotin milijonov lir, in eventuelne sokrivce.
Občinska s«ja v Sovodnjah
V torek 20. t. m. ob 20.30 bo v Sovodnjah seja občinskega sveta. Razpravljali bodo o sprejetem regulacijskem načrtu, o spremembi statuta CAFO in o drugih u-pravnih zadevah.
V PETEK ZVEČER PRI RUPI
SPET SMRTNA ŽRTEV NA NAŠIH CESTAH
Avto je podrl mopedista - Žrtev je 66-Ietni Adelchi Colle iz Kazermet
Spet smrt na naših cestah! Tokrat se je nesreča pripetila na državni cesti med Rupo in mirenskim blokom. Avtomobilist je od zadaj zadel mopedista, ter ga ponesel naprej kakih trideset metrov. Mož, ki je bil na mopedu, je nekaj trenutkov pozneje izdih nil.
Nesreča se je pripetila okrog 22 ure. Namenjen v Gorico je vozil svoj avto fiat IKK) (GO 32116) 41-letni Ermanno Stacul, avtopre voznik ki biva v Ulici Lttnga 37 Verjetno s štradalte je prišel s svojim mopedom 66 letni Adelchi Colle, bivajoč v Knzerrnetah Col le je bil že na desni strani ce stišča, ko ga je od zadaj zadel
Stacul. Očividci so povedali, da se je Staculov avtomobil ustavil šele po kakih tridesetih metrih.
Na cesti se je ustavilo precej radovednežev. Collejevo truplo so odpeljali v goriško bolnišnico.
V presledku komaj enega tedna je to že tretja smrtna žrtev na tej cesti. Prejšnjo soboto sta dva starejša gosta gostilne pri Tomažu postala žrtev cestne nesreče (šoferja je policija pred nekaj dnevi aretirala), sedaj pa je le kilometer od prve nesreče prišlo še do druge, ki je spet terjala smrtno žrtev Voziti je treba pre ridneje, čeprav se zdi cesta rav na in prosta.
niso ljudje poučeni o obstoju knjižnice. Žigon je še dejal, da je prepričan, da se bo število bralcev pa tudi izposojenih knjig povečalo, ko bodo knjižnico premestili v spodnje prostore na županstvu. To ima občinska uprava že v načrtu.
Lani je bralcem posodil 388 knjig, letos do 15. julija pa 657. V zimskih mesecih prihajajo dijaki v knjižnico, da bi našli kaj za svoj študij v raznih enciklopedijah. Sovodenjska knjižnica razpolaga namreč z raznimi enciklopedijami v slovenskem in italijanskem jeziku.
Po prijetnem kramljanju sem se od Danila Žigona poslovil. Pri od hodu so mi prihajale v spomin lani, ob otvoritvi izrečene besede sovodejnskega župana Jožefa češču-ta: «Našemu človeku je knjiga ved no pomenila nenadomestljivo sredstvo za kulturno izživljanje. V času fašistične vladavine ni naše ljudstvo klonilo in je prav v domači knjigi iskalo in našlo vztrajnost in moč za odpor proti nasilju in proti raznarodovanju*. Tako naj bo tudi danes.
m. w.
V valčku v Podgori zmagali Slovenci
Danes so v Podgori že tretji
dain poletne prireditve, ki jih pri-
rflioin rlnmnXi X«______l-ll • tr	1	1
rejajo domači športniki. V petek zvečer so imeli v tem okviru tekmo v valčku, katere se je udeležilo 40 parov, med njimi mnogo slovenskih.
Prvo nagrado, zlato kolajno, je prejel Saverdj Rožič s soprogo, drugo pa Genio Fasano s soprogo, oba iiz Podgore. Tretji je bil Albert Delpin iz Ločnika. Jutri bo zaključek praznovanja z izvolitvijo športne zvezdice,
Rojstva smrti in poroke...
V tednu od 12. do 17. julija so na goriškem matičnem uradu prijavili 25 rojstev, 6 smrti, poročil se je 1 par in 9 so jih oklicali.
ROJSTVA: Anna Taverna, Zimolo Luca, Davide Macor, Anuška Komel, Emanuela Russian, VVilliam Trampuš, Roberta Trampuš, Eleo-nora Venier, Michele Pacor, Marina Bon, Andrea Pellegrini, Irma Nicoletti, Federica Brandolin, Tiziana Tribusson, Monica Brumat, Ciro Caterino, Elena Cidin, Graziano
IHIIIIIIIIIMIIIlIllHliilliiiiiiii || ||||||||||||,|,||(|1I|||||||
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske m.je gimnazije v Ul. Randaccio ter kla sitne gimnazije liceja ter učiteljišča v Ul. Croce, sporočajo, da Je v teku vpisovanje dijakov v vse razrede teh šol za šolsko leto 1971-1972. Vpisovanje bo trajalo do vključno 24. Julija. Za dijake, ki imajo popravne Izpite, pa je vpis možen do 22. septembra 1971.
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča vse zainteresirane, da je njen urad odprt vsak delavnik od 10. do 12. ure.
V pisarni Dijaškega doma se starši prizadetih otrok lahko pozanimajo za pojasnila o tečaju za popravne Izpite, ki bo v Domu v avgustu.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Ul. Seminario 6 Javlja, da je vključno do 24. julija vpisovanje v vse tri razrede omenjene šole. Dijaki, ki Imajo popravne izpite, se bodo lahko vpisali do 22. septembra.
ROMARJI Iz LURDA. Vlak z romarji potovalne agencije UNITALSI lz Lurda prepelje na goriško postajo Jutri oto 18.52.
Mladoporočenci in vojaška obveznost
11 domov.
Tržič
Auva Gorica
SOČA (N. Gorica); «Meč za doa«, ameriški barvni film — ^ 16.15, 18.15 ln 20.15.
SVOBODA (Šempeter); ((Peterica! akciji«, ameriško-francoski bar**' film — ob 16.30, 18.30 in 20.3° RENČE: »Balzakove grešnice«, ff*J coskl barvni film — ob 17 ln 20-j' barvni film — ob 17. ln 20. ^ KANAL: ((Zavezanih oči«, amer>^ barvni film — ob 17. ln 20.30-SEMPAS: »Pravični mož z zapad®*] ameriški barvni film — ob 17- ^ 20.30.
PRVACINA: «Tudi konje streU«^ mar ne?», ameriški barvni ^ — ob 17. in 20.30.
DEŽURNI LEKARNI V GORICI
V	Gorici Je danes ves dan ponoči dežurna lekarna PROV*:’ DENTI, na Travniku 34, teL 29^
V TRŽIČU
V	Tržiču Je danes ves dan ln f? noči dežurna lekarna ((Centrale* " Fltz in Emneri, Trg republike 28 ' tel. 72341.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvšjj) čarna REICHMANN na KocrzU ^ lija 34 - tel. 53-71.
'RIZNANO MEDNARODNO
MTO PREVOZNIŠKO POOJFTJf
LA GORIZIANA
(iOKIliš _ Ul Uuca d'Aosta IKk _ leL iS-ib _ (jOKlCŠ
fKEV/EMAMU nUi V O/ VSAKOVRSTNEGA HIAUO
Senator Adelio Albarebo ^ PSIUP je v teh dneh poslal 9 brambnemiu ministru Interpelacij v kateri meni, da bi morala vbl8' ška oblast odpustiti vse tiste de vojake, ki so poročeni ln kat* rlh družine nimajo sredstev, ^ bi se preživljale. Senator Alba!*’ lo se sklicuje na nedavno razsodb državnega sveta. Senator meni, & ne bi smeli v bodoče klicati ’ vojakom mladeničev, ki se nat*-jajo v takem položaju, istočas^ pa bi lahko že sedaj vse vojak8, ki se nahajajo v takem položaj ln ki so zaprosili za odpust, pitS*'
VERDI ob 15.30: «Madly, U pj* cere delVuomo«, A. Delan to r D’Arc, barvni film, mladini Tr 18. letom prepovedan.
CORSO oto 15.15: ((Vita priv#1* dl Sherlok Holmes«, R. Steph«8 ln K. Lakel. Kinemaskop v vah.
MODERNISSIMO Zaprto, CENTRALE Zaprto V1TTORIA 15.30: (dl cian del ker«, S. VVintlis ln P. Hingle. * meriški barvni film; mladini r 18. letom prepovedan.
Gomišček, Carmen Caffar, Daniel« Springolo, Alessandro Zavan, Elee 1 nora Bon, Aindrea Lesizza, LuO Gropuzzo, Simona Pagliacci.
UMRLI: 83-letna redovnica Marii Drole; 72-letna gospodinja Albin8 Podgornik vd. Fischer; 84-letna upe kojenka Maria Goat vd. Marchi; 2 letna upokojenka Marija Makuc vd-Marchi; 76-letna upokojenka Ann* 5 Maria Culot; 77-letna gospodinj* Antonia Kren.
POROKE: uradnik Fulvio Baxa i" , uradnica Clelia Giorgolo.	*
OKLICO: šofer Bernardino M* stroianni in prodajalka Elvira M* lič; mehanični delavec Franco Bef nardotto in gospodinja Gemrna Bef , lier; industrijski izvedenec Enzo I®'	'
culin in uradnica Viviana Zamp8' ro; sluga Luciano Colja in frizef ka Flavta Batello; avtoličar Brun* Gaiotti in frizerka Katja Uršič-pek Giorgio Cavallaro in gospodinj Luigia Casagrande; uradnik Giuli*' no Danelon in gospodinja Mari*8 Primas; študent Roberto Fabbris $ uradnica Nadia Savelli; parket^ Giorgio Trivellato in uradnica Adri8' na Spessot.
AZZURRO oto 15.00: «1 lioenzi^ desiderl dl una ragazza modo1*? con serupolo della verginitš«, * von VVeitershausen in U. Cook EXCELS10R ob 14.00: «La ooofr sta del West», J. Wayne to Baker Kinemaskope v barvah-PRINCIPE ob 15.00: «Oromwedl», 9 Harris ln A. Guinnes. Kin«1'*' skope v barvah.
S. MICHELE 14.00: «30 Winche9^
per el Dlablo«, C. Mahouer. dl barvna slikanica.
sta
10»
Daniel* , Elee , Lud
Mari«
Albin«
la upe chi; $
LUC V'd
Ann«
podin)*
Jaxa i«
o & ra M«1 » Ben » Bf
TZO M*
Zampe
frizer
Bru»>
Uršid
podinJ*
Giuli«'
Mari««
.brisi"
srketaf
AdrU’
0	di &
edaoU0
1	v# e id*
L k^ 5V, ^ Llbare; isocH*
mi, *
rati ’
nafi*
očasrf /o) & dožaJ" pUSti'
28.,
ust*
to *
i P
, rival'
pfičd
*
[Bar to.' LiP^
del1? 1», ^ xsk, totpj
to 0
,a».
oett*
&
B&
-n"
5»
3.30
20^
.30.
n.*
K
0>
VVI'
3*1»
«£ »<* |6 /
1*
Jt»

KULTURA
• -

' N * tJ




■■ i
SNHHvvBBplkiA
Kulturno - prosvetni pregled za junij
' 5rg- *^° Gruden* priredi v Na-
nastop gojencev šole
™ s sodelovanjem mladinskega zbora »Kraški slavček* iz
1 7 ulna ' Nabrežine.
.? j^u.^na prireditev slovenske „ e^nto šole »Simon Gregorčič*
1	v ^ni-
prostorih UGG v Gorici otvo-,jv razstave slik osnovnošol-kih otrok iz Zagreba aključna šolska prireditev o-
2	y°^ osnovne šole v Doberdobu. » okviru praznika špargljev v
jandrežu nastop dramskih sku-11,0 iz Štandreža in števerjana
2	* komedijo »Veselica*.
' j:® prazniku češenj v Mačkov-lah nastopijo vaški zbori, god-ba z Brega, zbor »Valentin Vod-. ** iz Doline in otroški zbor 'z Mačkovelj.
' f d- »Ivan Grbec* iz Skednja Ja P-d. »Tabor* z Opčin prire-a*la v škedenjski kinodvorani Ribičičev večer* z dvodejanko 'Škrati* ip enodejanko »Čudodel-
3	{ja srajčka*.
' krožek »Pinko Tomažič* priredi Ljudskem domu v Ul. Capi-:ol|na predavanje Srečka Vil-,aria in inž. Petra Aljančiča Jz Kopra o temi »Koper kot pomembno novo gospodarsko sre-
• Začetek proslave 70-letnice pro-Jv etn ega društva »France Pre-“eren, v Boljuncu z otvoritvijo
razstave o društvenem delovanju.
^-Okviru proslav 70 letnice P.d. r ranče Prešeren* v Boljuncu predavanje Maria Magajne o
4	*“°'junskem maju*.
p gostuje v Ajdovščini z Bran-
4 v !Jev° komedijo »Raffaele*.
* krožku za kulturo in umet-uost v Trstu predava arh. Ed-JJa,rd Ravinar iz Ljubljane o so-
4	pbbfjem mestu.
'briška dramska skupina gostu-to v Novi Gorici (Solkanu) z
yeseloigro »Jezični doktor Petelin*.
5	P a *Ivan Grbec» iz Skednja in ^•d. »Tabor* z Opčin priredita J, Prosvetnem domu na Op-
j bulah »Ribičičev večer*
' p okviru 70-letnice P.d. »France JTešeren* v Boljuncu nastopita Pevski zbor »Fran Venturini* p1 Domja in dramska skupina ' 'Prosek - Kontovel* z igro
t. »jra®a Ruth*.
7® prazniku špargljev v Štan-arežu nastop najmla.jših z dekia-Jt'acijami in petjem, šolarjev z !^o »Luknja v namiznem prtu* Ju dramske družine P.d. tpton ?uPanič» iz štandreža z veselo-
$ }§ro »Tisočak v telovniku*.
1, dvorani »Simon Gregorčič* v r°uioi zaključna produkcija go-
13. Na tradicionalnem prazniku v Sovodn.jah nastop pevskih zborov iz Mirna, Doberdoba. Rupe. Peči, Sovodenj in godbe Kras iz Doberdoba.
sambel Mi-Ni-Pe gostujejo v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice pri slo venskih izseljencih v Švici v Eisendelnu in v Rauvveichu.
13. V Katoliškem domu v Gorici a- 26. Na prazniku komunističnega tis-
j Iriicev šole Glasbene matice.
v Celovcu srečanje goriške. be-j Il^ke in koroške mladine. ''..Borštu otvoritev novega žup-jujskega doma z nastopom cer-JJVenih pevskih zborov, radijskega odra, baleta in glasbenega I vllsan?bla.
»okviru proslave 70-letnice P.d.
* rauce Prešeren* v Boljuncu gostov iz Kočevja, go-J neev šole Glasbene matice ter u°mačega zbora »France Preše-skupno s tamburaškim zbo-
«. S**1-
a prazniku špargljev v Štan-j ezu nastop zborov iz Sloveni-( z Goriškega in s Tržaškega. nV finskem prazniku v Zgo-o'ku koncert godbe na pihala s 8. ur?seka.
v župnijski dvorani v števerja-j zakljuna šolska prireditev. l Kulturnem domu proslava sre-,rn.eKa jubileja Slovenskega gle-uaušča s koncertno izvedbo Can-6. f?rtove drame »Hlapec Jernej*.
Jj adinski pevski zbor »Kraški avček* nastopi na mc-dnarod-j.aui mladinskem koncertu v Ce-
^;d. Barkovlje priredi v društve-j* dvorani recital Staneta Raznesena »Slovenske balade in ro-8, y ance».
Doberdobu občni zbor P. d.
8. p ®zew».
■a. »Primorec* iz Trebč prire-v Ljudskem domu nastop go-8. o-Pev kole Glasbene matice, skedenjskem Domu nastop zbo-,a »Fantje izpod Grmade* in
8.	JJ'adenjskega dekliškega zbora.
skovna konferenca vodstva SG
8	b zaključku sezone.
Marijanišču na Opčinah po-evilnd večer go.jencev s kultur-
9.	pim. sporedom.
Alojz Rebula podpisuje v |/2.aški knjigami svojo zadnjo JJJ^Ko »Gorje zelenemu dreve-v*.’ Ki jo predstavi Miroslav 9. Jftuta.
d'a Glasbene matice v Trstu priredi v Kulturnem domu na-harmonikarskih solistov in JJjriamblov ter juniorskega in se-
9.	z^Kega orkestra Miramar.
"iljučna šolska prireditev os-
9	i, ne šole na Repentabru.
SG Mira Sardočeva in Šči -° ^dKeš gostujeta v Ajdov-,5'n|i z recitalom Shakespeara
10.	m
cenci osnovne šole na Opčinah Prizori jo v Finžgarjevem domu P/vljično igro »Paveljčkova pi-10. 7lu,ka>-
raključna šolska prireditev os-j°Vne šole pri Domju s petjem, 1J. jp8ric.arni in recitacijami, ključna šolska prireditev
12.	Ki,,?u?lskem otroškem vrtcu. i/JJJPtoa knjižničarjev iz Mari-v2"a.na obisku v Beneški Slo-lsJerul1 Pri P-d. »Ivan Trinko*.
astop gojencev šole GM v dvo-vJUJ® P-d. »Igo Gruden* v Na-
13.	n ežini-
_astop gojencev šole GM v dvo-
13, P-d. »Prosek - Kontovel*. Tani SG uprizorijo na radiu ®bwu ^ dramo »Most pri Quen-
kademija Marijine družbe, riških študentk in otrok
13. V Podgori »zabavno popoldne* z ansamblom Mi-Ni-Pe in pevskimi zbori.
13.	Občni zbor SPZ v Kulturnem domu v Trstu z izvolitvijo novega odbora in Klavdija Palčiča za predsednika.
14.	Podelitev nagrad v okviru risarskega natečaja «Dan cestne vzgoje*, na katerem so se slovenski dijaki odlično odrezali.
14.	V P.d. «Barkovlje» predvajanje filma dr. E. žetka »S potovanja po Evropi*.
15.	Razgovor o kulturnem sodelovanju med Trstom in Reko s sodelovanjem predstavnikov SG.
15.	Nastop gojencev šole GM v P.d. »Valentin Vodnik* v Dolini.
16.	V Gorici redni občni zbor Dijaške matice s poročilom o kulturnem delovanju v dijaških domovih.
17.	V okviru praznika v Sovodnjah odprtje fotografske razstave z domačo motiviko.
19. V galeriji »Tergeste* otvoritev razstave Grupe U mladih slovenskih likovnikov.
19. Pevska zbora »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela in »Valentin Vodnik* iz Doline odpotujeta z delegacijo SKGZ-SPZ na gostovanje v Skopje, kjer imata 19. in 20. dva koncertna nastopa.
19. Zadruga »Naš Kras* priredi v kraški galeriji v Repnu razstavo »Lončenina na Krasu*.
19. V Finžgarjevem domu na Opčinah glasbeni večer gojencev glasbene šole Finžgarjevega doma.
19.	Zaključna prireditev šolskih o-trok šole «Albert Siril* v Križu.
20.	Na prazniku vina v Borštu na stop pevskih zborov »Tabora* v Savinjski dolini in domačega zbora »Slovenec*, harmonikarskega ansambla ter godbe z Brega.
20. P.d. »Vesna* v Križu priredi »Kriški teden* z otvoritvijo razstave Demetrija Ceja._
20. Na prazniku komunističnega tiska na Opčinah nastop pevskih zborov »Vesna* iz Križa in »Tabor* z Opčin ter godbe s Proseka - Kontovela.
20. Na razstavi vina v Nabrežini sodeluje godba na pihala iz Po stojne.
20. Na tradicionalnem prazniku P d »Sovodnje* nastopi dramska družina iz. Štandreža z igro »Tisočak v telovniku*
20. Gojenci šole GM iz Devina - Nabrežine in dekliški zbor nastopijo v Komnu.
20.	V Finžgarjevem domu na Opčinah akademiia z odkritjem Finžgarjevega kipa.
21.	V okviru »Kriškega tedna* v Križu predavanje Rudija Hoeh-na iz Nove Gorice o temi »Dolenjska in Kras*.
21.	Na žalni seii P.il »Tabor* nn Opčinah v počastitev spomma prof. Ivana So3';ča poje društveni pevski zbor.
22.	Učenci osnovne šole na Opčinah uprizorijo v Prosvetnem doma igrico »Paieljčkova piščalka*
22. Zaključna šolska priretdev sl'. venske šole v Ul. Randaccio v Gorici.
24. V okviru »Kriškega tedna* v Križu diapozitivi Maria Magajne o »Kraški ohceti*.
24.	V galeriji »Cartesius* otvoritev razstave beograjskih grafikov.
25.	P.d. »Dom* v Skednju priredi v kinodvorani »Baletni večer*.
25.	V okviru »Kriškega tedna* v Križu nastop dramske skupine z Opčin z igro »Žalujoči ostali*.
26.	Zbora «Lojze Bratuž* iz Gorice in »Fantje izpod Grmade*, igralska skupina iz Štandreža in an-
ka v Trebčah «sodobni miting* s petjem in recitacijami.
26. Zaključni večer sezone P.d. «0 ton Župančič* v Štandrežu s sodelovanjem društvenega zbora.
26.	Na prazniku komunističnega tiska v Dolini nastop pevskih zborov iz Doline, s Proseka - Kontovela, iz Ricmanj, Boršta, Bo-ljunca in od Domja.
27.	V okviru «Kriškega tedna* nastop folklorne skupine »Ivo Lora Ribar* in orkestra «Akordeon» z Reke.
27. Na Repentabru «Slovenski tabor* ob 25-letnici Slovenske prosvete z, nastopom pevskih zborov, dramskih skupin, folklornih skupin in glasbenih ansamblov.
27. Na prazniku kraškega pršuta v Dutovljah poje pevski zbor «S. Kumar* iz Repna.
27. Stane Starešinič, član SG. nastopi na ljubljanskem radiu s pesmimi odporništva iz komedije »Raffaele*.
27. Na prazniku komunističnega tiska v Dolini nastopi folklorna skupina «Joža Vlahovič* iz Zagreba in igra godba z_ Brega.
27. Na prazniku komunističnega tiska v Trebčah nastopi godba »Parma* iz Trebč, ter zbora P.d «Tabor» z Opčin in P-d. »Slavec* iz Ricmanj.
27.	Na prazniku komunističnega tiska v Čamporah nastop godbe iz Milj.
28.	V okviru praznika vina in rib v Križu nastopi zbor P.d. »Vesna*.
28. Na prazniku komunističnega tiska v Dolini predvajanje filmov, nastop godbe iz Ricmanj in baletne skupine iz Kopra.
28. Na prazniku komunističnega tiska v Trebčah nastopi zbor »Primorec* iz Trebč in orkester «Miramar».
28. Na pogrebu Venčka Krečiča v Barkovljah poje barkovljanski zbor, okrepljen s pevci zbora »Jacobus Gallus*.
Na prazniku vina in rib v Križu nastopi godba na pihala iz Križa.
30. P.d. »Ivan Grbec* iz Skednja priredi v Skednju prvi nastop društvene glasbene šole.
Pogled v predavalnico it. 4 med seminarjem. Predava dr. Breda Pogorelčeva
SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE V LJUBLJANI
Predavalnica številka 4
Z anketnega lista mladega beneškega slušatelja: «Seminarja smo se udeležili, ker čutimo pripadnost določenemu narodu...»
V zadnjih letih se je v našem dnevniku ustalila navada, da poročamo tudi o letnem seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga za tuje sloveniste prireja filozofska fakulteta v Ljubljani oziroma točneje njen oddelek za slovanske jezike in književnosti. Žal pa smo doslej poročali le o poteku seminarja, o predavanjih in drugih dejavnostih, ki so v seminar vključene, bolj malo pa smo pisali o ljudeh, ki ta seminar obiskujejo. Zato mislimo letos kreniti v to smer. Seveda nas ne bodo toliko zanimali številni slavisti z vsega sveta kolikor prav Slovenci iz
zamejstva, ki se vsako leto udeležijo seminarja v vedno večjem številu. Posebno v zadnjih dveh letih pa je fakulteta omogočila številnejšo udeležbo tudi beneškim Slovencem, ki so se prej seminarja udeleževali le sporadično.
Delo na seminarju poteka v dveh smereh. Najprej udeleženci v manjših skupinah sledijo pri lektoratih jezikovnemu pouku, nato pa vsi skupaj poslušajo predavanja, ki v glavnem segajo v širšo kulturnozgodovinsko problematiko. Seveda je odziv na tak program različen:	zahtevnejšim
se zdi mogoče vse to premalo,
so pa tudi drugi, ki tega, kar jim seminar nudi, ne morejo v celoti sprejemati. Največ izbire in možnosti sodelovanja se udeležencem seveda nudi prav pri lektoratih, ki potekajo na različnih stopnjah.
Zato sem takoj ob prihodu v Lljubljano skienuu, da vtaknem svoj no6 v preuavainico št. 4. kjer sem — če mi dovolite to čisto osebno pripombo — že stara znanka, saj sem na tistih klopeh v dolgih ljubljanskih zimah že raztrgala nekaj parov hlač. A ko odprem vrata in se hočem zakaditi nekam na svojo staro mesto, ki ni ne preblizu ne predaleč od katedra, obstanem prijetno presenečena. Saj to ni tista naša stara predavalnica, vsakdanja, rahlo zamorjena, včasih ob profesorjevem vprašanju prazna in tiha. Čisto drugače je vse: na katedru so rože, mDse SO postavljene v obliki podkve, namesto strogega pogleda me — zamudnika — izza katedra sprejme vesel pozdrav. Saj to sploh ni predavalnica, to je sejna dvorana, skrbno urejena za svečan sprejem pomembne delegacije. Pa tudi vzdušje je vse prej kot šolsko. Tu poteka namreč lektorat na najvišji stopnji, ki ga lahko s profitom obiskujejo le tisti, ki slovenščino zelo dobro obvladajo. Takih pa med tujci ni veliko. Zato se sem zatečejo le zamejci, tu poteka, kot v šali pravijo ostali, slovenska idila. Pa jih rože na mizi zavedejo do takega mnenja, saj ni položaj Slovencev v Italiji in Avstriji točno tak, da bi bila beseda idila najprimernejša oznaka zanj. Idila je le v tem, da se tu med enim in drugim jezikovnim problemom sproščeno odpirajo tudi druga vprašanja, ki so prisotnim posebno pri srcu, da se ta vprašanja obravnavajo.
Ko sem torej vdrla v seminar, ki ga vodi dr. Breda Pogorelčeva (nje ne bom na tem mestu hvalila, saj me pri njej čaka še diploma), se je ravno oglasila Korošica, ki je hotela slišati, kako se godi beneškim Slovencem. Pet jih je bilo tam in vsak je začel razlagati stvari iz tistega
Novoizvoljeno vodstvo Slovenske prosvetne zveze med svojo prvo delovno sejo
.................................................».............im......................'".n....,..,.mi...........mm.........
TRI NOVITETE ZALOŽBE »BOREC* NA TEMO ZADNJE VOJNE
Pri založniškem zavodu Borec so izšle tri nove knjige. Vse tri knjige so prevodi, iz angleščine, francoščine in slovaščine. Dve knjigi sta dokumentarni, ena je leposlovna,, vse tri knjige pa posegajo v čas zadnje svetovne vojne.
Alfonz Bednar:
URE IN MINUTE
Alfonz Bednar je slovaški pisatelj, ki se s to knjigo prvikrat predstavlja slovenskim bralcem. Čeprav posega s svojim delom v čas druge svetovne vojne in obravnava obdobje slovaškega u-pora zoper Nemce v letu 1944, predstavlja njegova knjiga vendarle umetniško polnokrvno stvaritev. To sicer ni veliko literarno delo, toda ob nekaterih domačih knjigah, ki se omejujejo predvsem na zunanje dogodke, pomeni knjiga slovaškega pisatelja osvežitev tovrstne literature. Zato je slovenski prevod knjige slovaškega pisatelja zanimiv dogodek na knjižnem trgu, posebno še, ker se pisatelj ob prika zovanju dogodkov v času vojne, deloma spušča tudi v obravnavanje današnjega časa in razmer.
Knjiga Ure in minute obstoji iz štirih novel, od katerih tri izključno posegajo v čas vojne in jim današnji čas predstavlja le okvir. Ena zgodba pa posega v današnji čas in ji vojni dogodki predstavljajo le spominsko epi zodo. Pisatelj obravnava razne
vom Soseda obravnava problem izdaje. Gre za vprašanje, kdo je Nemcem izdal, da eden od kmetov skriva židovske begunce. Pisatelj prikazuje dogodke ob nemškem vdoru v vas in usode domačinov, partizanov in Židov ter šele povojnemu času prepusti, da se razkrije resnica. Druga zgodba je zgodba kmečke delavke, ki je spoznala na delu na češkem veleposestvu palirja, ki se kot preganjan partizan zdaj zateče v njeno hišo. Nemci ga u-jamejo, preganjajo zato domačine, po vojni pa mož te kmečke delavke priča proti ujetemu partizanu, da je bil dezerter. Tretja zgodba, ki je dala knjigi tudi naslov, pripoveduje o zmešnjavah med Nemci ob prodiranju ruske armade na Slovaško in ob usodah domačinov, ki jih Nemci do zadnjega izkoriščajo za svojo obrambo in rešitev. Zadnja zgodba je napol ljubezenska zgodba iz povojnega življenja v majhnem industrijskem naselju, kjer se srečujejo vplivi povojnega življe nja s tradicijo. Ta zgodba »Hiša v gradnji* kaže, kako pride ura plačila tudi za nepoštene funkcionarje in koristolovce, ki si na račun ljudske oblasti in svojega partizanstva kujejo neupravičeni dobiček.
Skupno vsem zgodbam je, da tvori ozadje pripovedi slovaška vseljudska vstaja v letu 1944 in da je avtor bolj kot opisovalec zunanjih dogodkov pisatelj, ki obravnava duševne stike in notrn nje probleme svojih junakov. Te
pa prikazuje stvarno, objektivno, take kot so in je pravičen tako sovražnikom kot domačim ljudem. Čeprav njegova knjiga ni posebno veliko delo, je pa zanimiv prikaz slovaške vstaje, trpljenja, problemov in usod ljudi, ki so se znašli v kaotičnem času vojne leta 1944.
Knjigo »Ure in minute* je prevedel naš znani prevajalec iz slovaščine Viktor Smolej.
Russell Braddon:
GOLI V DŽUNGLI
Avstralski fant Russell Braddon je bil skupaj s svojim polkom iz Avstralije prepeljan na Malajo, v Singapur, da bi tam pomagal braniti angleški imperij pred Japonci. To je bilo leta 1941. Toda Japonci so zavzeli Malajo in Singapur in pobili večino vojakov tega topničarskega polka. Kako ie doživel vojno, spopade v džungli, predvsem pa kako je doživel ia-ponsko ujetništvo, to pripoveduje pisec v svoji knjigi. Tako je knjiga »Goli v džungli* pretresljiva pripoved preprostega vojaka, kije tri leta preživel v najbednejših razmerah japonskih taborišč in zaporov, dokler se ni poleti 1945 končala vojna tudi na Daljnem vzhodu. Pisatelj sam pravi, da je napisal knjigo v opomin in da bi prikazal svetu kakšni so lahko Japonci, kaj vse so storili in kaj vse bi lahko snet storili. Napisal jo ie. da bi vplival na politiko zahodnih držav na Daljnem vzho-
du in da bi prepričal državnike o stvareh, o katerih sami ne vedo ničesar. Tako je ta knjiga pretresljiv opomin ne samo državnikom temveč svetu, kajti dogodki, o katerih pripoveduje, so naravnost strahotni in več kot pretresljivi.
Seveda smo tudi to knjigo, ki jo je v slovenščino prevedla Katja Špur, dobili s skoraj dvajsetletno zamudo in je danes knjiga mnogo manj aktualna kot leta 1952, ko je izšla v originalu.
Pierre Accoce in
Pierre Quet:
VOJNA JE BILA DOBLJENA V ŠVICI
Med drugo svetovno vojno se je razen na bojiščih bil neizprosen boj tudi med obveščevalci na obeh straneh. Med agenti, ki so največ pripomogli k zmagi Sovjetske zveze in zaveznikov sploh, je bil tudi neznani Nemec Rudolf Roessler, ki ie bil gotovo med najbolj uspešnimi agenti, obenem pa najbolj tih in skromen, da je tudi po smrti po vojni ostal skoraj neznan. Njemu predvsem je posvečena knjiga dveh avtorjev, ki prikazujeta delo in uspehe tega agenta. Govorita judi o prizadevanju nemške obveščevalne službe, da bi onemogočila delovanje agenta, ki je vso vojno deloval v Švici in od tam pošiljal Sovjetom sveže vesti naravnost iz nemškega glavnega štaba. Tam je delovala med številnimi
oficirji skupina protdnadstično u-smerjenih častnikov, s katerimi je bil Rudolf Roessler osebni prijatelj, saj je bil sam nekoč oficir. Pred nacisti se je zatekel v Švico, potem ko se je s svojimi prijatelji dogovoril, da mu bodo pošiljali obvestila v Švico. Ti so o-stali zvesti obljubi, da pomagajo vreči nacizem in so še sveža obvestila primarnega pomena pošiljali Po brezžičnih zvezah v Luzern, odkoder jih je Roessler posredoval Sovjetom. Vse to ni počel zaradi plačila temveč le zato, da bi pomagal uničiti nacizem.
Knjiga »Vojna je bila dobljena v Švici* je precej obširna pripoved, ki seveda pripoveduje tudi o spopadu švicarske in nemške obveščevalne službe, razkrije pa nam tudi nekatera dejanja, ki Švid niso bila posebno v čast. Čeprav je pripoved sama mestoma dolgovezna in nekam okorna in kljub sami zanimivi snovi ni taka, da bi nas zagrabila, nam knjiga kot celota vendarle pove dosti poučnega in zanimivega. To tem bolj, ker tudi povojni čas še ni razkril, kdo so bili tisti ofi-drji VVermachta, ki so svojemu tovarišu v švid posredovali tako pristna poročila o načrtih nemškega poveljstva, da je po splošnem mnenju prispevek agenta v Švici bil neprecenljive vrednosti za poraz nemške vojske.
To zanimivo knjigo 1e iz francoščine prevedel France Šuster šič.
Sl. Ru.
zornega kota, ki mu je bil najbližji. Govorili so o emigraciji, ki pustoši po njihovih dolinah, pa o problemu šole, ki je noče biti od nikoder, o duhovnikih, ki služijo po Furlaniji, medtem ko je v Benečiji kopica furlanskih duhovnikov, ki ne znajo jezika svojih vernikov.
»Veste, pri nas se za Slovence zanimajo le komunisti in duhovniki. Zdaj pa je stvar taka: za komunista ne bo iJhoe mislil, da je postal katoličan, za duhovnike pa je stvar nekoliko drugačna.* Smeh sprejme to na pol povedano misel, ki so jo pa vsi dobro razumeli, saj vsi vemo, kako proglašajo duhovnike, ki pridigajo slovensko, za nelojalne italijanske državljane in »titine.*
»Šola je naš največji problem,* pravi spet nekdo, »Tisti, ki so o-biskovali slovensko šolo v Goriti ali v Trstu, se bodo vedno čutili Slovence, saj so se v tem času naučili knjižnega jezika in spoznali slovensko kulturo. Zato določeni ljudje skrbijo za temeljito nasprotno propagando slovenski šoli:	pripovedujejo, da
slovenski profesorji na naših šolah dobivajo plačo v dinarjih, da s slovensKo šolo ne moreš priti do službe in podobno. Glede službe je stvar na žalost resnična. toda službe ne dobijo niti tisti, ki hodijo v italijansko šolo. O tem pa seveda molčijo.
Pa se oglasi defetizem nekega zamejca, ki pa ni Benečan: »Saj ne bo nič, saj vam šole ne bodo nikoli dali, za to je potrebna meddržavna pogodba.* Pa go drugi kaj hitro spravijo ob besedo s svojimi pogumnimi stališči, z vero, da rroramo in moremo Slovenci v Italiji tudi sami izboljšati svoj položaj.
In še očitek:	»Saj ste leta
1866 skoraj brez izjeme glasovali za to, da se priključite Italiji!* In spet pojasnilo o tem, kako je tisti »plebiscit* potekal, kako je bila talkrat prisotna italijanska vojska, kakšne so bile takrat splošne razmere in tako naprej.
Skoraj prehitro je čas mimo. »Jutri bomo s tem pogovorom nadaljevali*, odločijo seminaristi enoglasno. Potem pa hitro v bife, da nam drugi, ki pač niso tako dolgo debatirali, ne popijejo vse kave. Tu srečamo tudi druge Benečane, kakih deset mladih ljudi, ki se s slovenščino šele spoprijemajo, saj obiskujejo sicer italijanske šole. Pa so v nekem trenutku spoznali, da hočejo svoj materin jezik spoznati nekoliko boljše in ne samo tako površno, kot ga poznajo iz domačega govora. Ti so v drugem lektoratu, kjer se spoznavajo s slovensko slovnico ter z osnovami slovenske literature, a vse to tako, da se tega ne učijo kot tujci, pač pa izhajajo iz beneškega narečja. Prav danes sa med drugim obravnavali spregatev glagola hoteti. Na tabli so bile poleg knjižnih oblik tudi pogovorne, ki so njihovemu narečju bližje.
Mislila sem, da jim bom zastavila nekaj vprašanj, da bodo sami lahko povedali, kako se na seminarju počutijo. Pa se mi ni zdelo več potrebno, saj so mi nasmejani obrazi povedali vse. Pa tudi živahna razprava v seminarju me je prepričala, da vedo, zakaj so prišli v Ljubljano.
Mimogrede sem se oglasila še v informacijski pisarni, da pozdravim kolege, ki pri seminarju pomagajo. Tu mi je pogled nehote zdrknil na kup anketnih listov, ki so jih organizatorji razdelili med seminariste, da jih izpolnijo. Na enem je v odgovoru na vprašanje, čemu so se seminarja udeležili, med drugim pisalo: »ker čutimo, da pripadamo določenemu narodu*. Napisali so ga nekateri izmed beneških Slovencev.
Živa Grud*«
YVES GANDONt
Kapitan Lafortune
Roman Kapitan Lafortune. v slovenskem prevodu Katarine Puco-ve, je izdala koprska založba Lipa. Deloma tudi v počastitev avtorja, francoskega pisatelja Yvesa Gandona, ki se je kot predsednik francoskega PEN kljuba u-deležil spomladanskega zborovanja pisateljev v Piranu. Avtor romana je sicer znani francoski u-stvarjalec, pesnik, kritik, esejist, dramatik, romanopisec ter je bil nekaj časa predsednik francoskega pisateljskega društva. Potem je postal predsednik francoskega PEN kljuba, je pa tudi predsednik mednarodnega združenja literarnih kritikov. Sicer pa je objavil že kakih 45 knjig in z njimi dobil vrsto literarnih priznanj. Gandon je torej priznana literarna osebnost.
Gandonov roman Kapitan Lafortune sicer najbrž ne sodi med tista dela slovitega pisatelja, ki so prejela nagrado. Kajti ta pustolovski roman z zgodovinsko snovjo sodi bolj med povprečne literarne tekste, ki imajo bolj namen zabavati kot vzgajati. Toda solidno delo z zanimivo snovjo, ki obravnava napete čase pred stoletji, na morju in na suhem, bo gotovo pritegnilo veliko število povprečnih bralcev.
Roman pripoveduje o plemiču, ki je bil vojak, potem pa je odšel na morje in doživljal vrsto napetih dogodivščin v Karibskem morju. Seveda je ta lepi, pogumni in vsestransko uspešni piemič doživljal tudi lepe ljubezenske trenutke, deloma doma, deloma po svetu, dokler se ni končno vse srečno končalo in se je vrnil svoji ljubljeni ženi Yolandi. Vmes pa je bilo toliko napetih dogodivščin ir. pustolovščin, da je nastala zajetna knjiga, ki obsega skoraj 500 strani prijetnega branja.
Roman Kapitan Lafortune je torej 1 itihezensko-pustolovski roman, lahko bi dodali še, da je tudi zgodovinski roman, ki pa nima posebnih pretenzij. Predvsem bralca razvedri, ga popelje v pretekli čas francoskega kralja Ludvika XIV., boje s pirati na Karibskem morju in ga tako zaziblje v svet, ki ga že zdavnaj ni več. Kritiki ugotavljajo, da je ta r</-man kritika suženjstva, da je to tudi kritika francoske buržoazne družbe, da ima roman morda še kake druge odlike. Toda delo najbrž ne sodi v vrh Gandonovih stvaritev. Treba pa je priznati, da je roman napisan izredno učinkovito, da se lepo, tekoče ber« in da je zanimivost pestre zgodbe prvenstvena odlika tega tekata. V tem romanu se gotovo zgodovinska resnica in pisateljeva domišljija odlično združujeta, pero izkušenega pisatelja pa je delu dala tudi sočno farmo. Zato bo tudi pri slovenskih bralcih temu delu uspeh zagotovljen, čeprav kar priznajmo: kako posebno velika u-metniška stvaritev Kapitan Lafoa-tune res ni.
Sl. Ru.
revije
MLADIKA 6/7
Zadnja predpočitniška dvojna (6/ 7) številka katoliške revije »Mladika* posveča uvodno misel Slovenskemu taboru na Repentabru z objavo govora prof. Peterlina, naslednji prispevek izpod peresa Sergija Kocjančiča pa je intervju z vodilnimi predstavniki katoliškega Društva slovenskih izobražencev v Trstu, v katerem je najavljen tudi program prihodnjih študijskih dnevov v Dragi. »Z* objavlja razgovor s slikarko Zoro Koren - Škrkov«, ki je »jarijetno razpoložena in šarmantna kot veckio* rada odgovarjala na vprašanja o svoji slikarski dejavnosti. Altiert Miklavec objavlja štiri pesmice, Josip Kravos pa spis «Napredna Kozja-para*. Drago Štoka ie zapisal razgovor z Ivanom Žuijanom - Ber-nardotom o čebelarjenju. Stalna sodelavka revije Mojca Rant priže o Mojci in Meti in njuni prvi poti na Triglav. M. M. je zapisal razgovor z univerzitetno študentko Marinko Pertot o »cesti, ki bi uničila barkovljanske domove*. Pod rubriko »Slovenski pioldnevnik* na objavljen ponatis vtisov inž. Ivana Žigona iz avstralske revije »Misli* iz Etiopije. S. Kocjančič piše o sodelovanju tržaških študentov pri tržaškem radiu, Marino Benedetti pa objavlja sestavek «Iz krmarjevega dnevnika*, V svoji nadaljevanki «Sodobna slovenska zamejska literatura* piše prof. Jevnikar tokrat o neznanih imenih Dušana Plesničarja in Otona Diimdtrijg Je-ruca. V rubriki »Vrtovi muz* so zapisi o Goršetovi galeriji v Kortah, o Černigojevi šoli o »Slovenski likovni umetnosti v Parizu*, o Rebulovem dnevniku »Gorje zelenemu drevesu*.
Na notranjih platnicah je nekaj polemičnih zapisov. V enem neki J. Šavli precej strupeno polemizira z revijo »Most*, neznani »Prijatelj Koroške in Korošcev* pa s Katoliškim glasom. Openski »čuk* si dopisuje z Brežnjevom in se mu ponuja kar za notranjega ministra (značilna nagnjenja!), novi reviji »Dan* pa želi mnogo smisla za humor, očitno v spoznanju, da ga njemu samemu krepko primanjkuje.
PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Maj-junij 1971.
BOREC. Revija za zgodovino NOB. 1971, štev. 5.
GEOGRAFSKI OBZORNIK. Časopis za geografsko vzgojo in izobrazba 1971, štev. 1-2.
EST—OVEST. Qaudrimestrale di studi sulTest europeo. 1971, n°l. Ed. ISDEE (Istituti di Studi e documentazione delTest europeo.
IDEOLOGIE 15/1971. Rivista che si dediča allo studio teorico e storico delle ideologie e la laro demistificazione dal punto di vis-ta del mandsmo-leninismo della
PnmoKK^nevmfc
18. julija 1971
6
7)OAQUlNOV REVOLVER. UE ŠH NAPR-ELJ BRUHAL O^EN-3«.
TODA POCX.fl 50 GiA -ZA PUHALE MOČI
PREREŠETANI SE 3E H.GRUDIL NA TLA
niti en član murjettine tolpe ni ostal živ..
TAKO TE KONČAL MLADI MEHIKANEC 30AQUIN MURIETTA, KI Ob PRIŠEL V KALIFORNIJO,DA BI OB 2LAT0N0ČNIH RE* KAH NAČEL -SREČO....... _
JLritfei*
Bolj točna kvarcna ura
Ura, ki nam že desetletja, oe-lo stoletja odmerja 6as s pomočjo bolj ali manj istega mehanizma, je kot kaže zapisana smrti. Seveda ne smemo pri tem misliti, da človek ure sploh ne bo uporabljal, prav tako si ne smemo misliti, da bomo ure, ki Jih nosimo na roki, ali ki nam tiktakajo doma na steni ali na omari, vrgli že danes ali jutri v staro šaro. Ne, te ure nam bodo še dolgo, dolgo služile, pa čeprav jim grozi zaton, kajti na vrati so mnogo bolj točne ure, ki pa ne bodo delovale na osnovi sedanjih mehanskih vzmeti, pač pa na povsem novih princi-
V sredo je zvezni Izvršni svet v Beogradu razpravljal tudi o položaju Romov v Jugoslaviji. Ciganov torej ni več, pač pa le Romi z vsemi pravicami, ki jih v Jugoslaviji Imajo drugi narodi ln narodnosti. Na gornji sliki skupina lepih in veselih Cigank, ali točneje Rom.
.............................................................mm,,,,,.,......mm,	.......„.mm,.
NA SREDOZEMSKEM MORJU IN NA INDIJSKEM OCEANU
Konfrontacija dveh mogočnih mornaric
Ameriška je vsekakor najmočnejša, sovjetska pa najmodernejša
Sedaj, ko se .je Nixon odločil za potovanje na obisk k Maocetungu, ko torej kaže. da bodo tudi ZDA priznale obstoj 750 milijonske države, so mnogi to nepričakovano vest komentirali, da bo »novo prijateljstvo* prav gotovo šlo na rovaš odnosov med Washingtonom in Moskvo, odnosov, ki sicer niso najboljši, pa tudi ne najslabši. Mi se ne bomo vključili med te napovedovalce in bi rade volje soglašali z Nixonom, ki je zatrdil, da njegovo odpiranje v smeri Pekinga ne gre na račun nobenega dosedanjega prijateljstva niti na račun katere koli druge države. Radi bi mu verjeli tudi zaradi tega, ker je eno izmed delikatnih področij, kjer se križajo interesi ZDA in SZ, tudi naše Sredozemsko morje, ki je eno najbolj občutljivih točk na sve tu zaradi napetosti tudi med Izrae-
lom in arabskim svetom. V Sredozemskem morju si stojita nasproti ameriško šesto brodovje in del sovjetskega črnomorskega brodovja. Sicer pa si ti dve vojni sili stojita nasproti tudi drugod po svetu, n. pr. v Indijskem oceanu. Vredno je ob tem, se ustaviti in se nekoliko zamisliti.
Ko se je del sovjetske vojne mornarice po petdnevni vojni v juniju 1967. leta tako nepričakovano pojavil v Sredozemskem morju, so ZDA izgubile svoje dvajsetletno popolno oblast nad Sredozemljem. Najmočnejša pomorska sila na svetu, ŽIDA, je zares mogočna. ZDA imajo nad 1500 vojnih ladij, od katerih jih je nad 900 v operativni uporabi, ostalih 600 pa so ali v rezervi ali v popravilu, deloma pa tudi med staro šaro. Med ladjami, ki so stalno v uporabi, je tre-
ba posebej omeniti dve vojni ladji, nadalje kar 25 letalonosilk, katerim se pridružuje še 200 rušilcev in nad 150 podmornic. Med temi podmornicami je tudi 41 podmornic na jedrski pogon in oboroženih z raketami vrste «polaris» in «po-seidon*. Aktivni del plovnih objektov ameriške vojne mornarice je razdeljen na štiri brodovja. Prvo brodovje je stacionirano na tiho-oceanski obali ZDA, drugo je stacionirano na Atlantskem oceanu, šesto brodovje ima svoje -»delovno območje* na Sredozemlju, sedmo pa v zahodnem Pacifiku.
V skupnem vojnem potencialu dežel članic NATO pomembno mesto na področju Sredozemlja pripada prav šestemu brodovju, še posebej njenim tako imenovanim udarnim elementom, namenjenim za izvrševanje strateških nalog in sicer le-

•■■n
Veljaven od 18. do 24. julija
i
0
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) Ves teden bo zanimiv, hkrati pa poln problemov, ki jih bo treba člmprej rešiti. Zato boste kljub neprimernemu vremenu morali krepko zavihati rokave. Sioer pa bo obračun nadvse pdodan. Tudi v ljubezni boste doživeli nekaj razburljivih dogodkov. Malo glavobola.
BIK (od 21. 4. do ^	20. 5.) Na neki na-
Aj.A čin bo ta teden za (J vas ali za koga iz V J vaše družbe octloči-len. Bližajo se dnevi, ko bo treba določiti novo pat. Uspehi so zagotovljeni, vendar ne bo vse šlo tako gladko kot ste računali. Ljubljena oseba vam je zvesta, niste pa vi njej. Zdravje odlično.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ob koncu tedna boste zadovoljni, ker boste spravili pod streho najbolj zamuden in hkrati tudi najbolj tvegan o-pravek. Drugič se temeljiteje pripravite na delo. V vaši ožji družbi, morda z ljubljeno osebo, bi znalo priti do napetosti.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ves teden se boste počutili razdraženi in zato ne boste vsega opravili, kar nameravate. Sprejemajte delo oziroma naloge v smislu svojih sposobnosti ne pa kot nanese. V svoji družbi boste našli začasno tolažbo, vendar ne pomirjenja. Nervozni boste.
J
©i
r a
m
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko ste od bližnjih dni pričakovani, ob koncu tedna pa boste nekoliko razočarani, posebno ker se ne boste zadovoljili z relativnimi uspehi. Nekoliko dobre volje in vse se bo spet uravnalo, ker boste oporo našli med svojci. Neprijeten prehlad.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Privoščite si nekoliko počitka, kajti v nasprotnem primeru boste prehajali Iz napake v napako. Zadnji časi so bili preveč naporni in to se čuti na rezultatih vašega dela. Kljub vsemu ne bo hudo. Neka oseba se zanima za vas.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Bolj ali manj boste z dogajanji zadovoljni. Vprašanje je, če bodo z rezultati vašega dela zadovoljni vaši predstojniki oziroma vaši bližnji. Moralni uspehi so sicer prijetni, vendar je včasih potreben tudi materialni učinek. Stran z ljubosumjem. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 22. 11.) Uspehi so zagotovljeni, ne bo šlo pa tudi brez padcev. Ne more vse tako gladko,
kot bi bilo želeti, posebno če se človek na delo ne pripravi. To naj vam bo nauk za prihodnje. Srečanje z osebo, ki ste jo nekoč imeli radi. Zdravniški pregled ne bo odveč.
STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Nekdo sl vas bo privoščil. O-snovo za to pa mu nudite sami, ker se v svoje delo ne poglobite dovolj, škoda sicer ne bo velika, morda bo celo korist-'na, da vas kdaj drugič ne spodnese. Ljubljeni osebi dokažite vsa svoja nagnjenja. Z jetri nekaj ne bo prav.
KOZOROG (od 21.
12. do 20. 1.) Pobud f k A bo veliko, uspehov I prav tako, zadošče-\*	~V/ nje pa ne bo popol-
'----' no, ker so šli vaši
pogledi veliko bolj daleč kot boste mogli dospeti. Spoznali boste osebo, ki se vam bo najprej prikupila, nato jo boste vzljubili. Bojite se za zdravje, ki pa je odlično.
VODNAR (od 21 do 19. 2.) Cesar boste lotili, vse vam bo obneslo, vendar ob koncu tedna vam bo v rokah ostalo bore malo. Kriva je vaša nesistematičnost. Tolažbo boste zaman iskali med svojci. Celo ljubljena oseba vam ne bo v veliko pomoč. Zdravje odlično.
RIBI (od 20 2. do
20. 3.) Za prihodnji teden bi mogli reči, da bo buren. Veliko dela, veliko opletanja, veliko skrbi, rezultatov pa bo bolj malo. Kljub vsemu pa bo to še najboljša pot v uspehe prihodnjih tednov. Nekoliko ljubosumni boste. Pa tudi utrujeni.
__ vo
talonosilkam in podmornicam na jedrski pogon, ki s svojim radinsom oziroma dometom morejo »kriti* zemljepisna področja daleč izven meja bazena Sredozemskega morja.
V sestavi šestega brodovja je o-koli 50 ladij, nadalje so tu trije bataljoni ameriške pomorske pehote, okoli 160 borbenih letal vrste «phantom», nad 30 helikopterjev in v celoti 30.000 mož, od katerih odpade 1600 na slovite ameriške marince. Kar zadeva plovne objekte šestega brodovja, je treba še posebej poudariti navzočnost dveh letalonosilk in ene ladje za helikopterje. Nadalje je treba poudariti, da sta tu navzoči dve veliki križarki, okoli 20 rušilcev in od 8 do 10 podmornic.
Američani trdijo, da je število «plovnih dni* sovjetske vojne mornarice v vodah Sredozemlja naslednje: leta 1967 je število »plovnih dni* znašalo 750, to se pravi le dve ladji na dan, v letošnjem letu pa bo število »plovnih dni* doseglo ali celo preseglo 18.000, to se pravi v poprečju 50 ladij na dan.
Kadar je govor o sovjetski mornarici se kot najpomembnejši plovni objekti omenjajo ava nosilca helikopterjev, nadalje 25 križark, 214 rušilcev in kar 355 podmornic. Za razliko od Američanov Sovjeti v svoji vojni mornarici nimajo vojnih ladij, niti ne letalonosilk. Razpoložljivi plovni objekti in moštva sovjetske vojne mornarice so razdeljeni, podobno kot ameriški, v štiri brodovja in sicer v baltiško brodovje, v severno brodovje, v daljnovzhodno ter v črnomorsko brodovje.
Del črnomorskega brodovja, pogosto pa tudi manjši deli drugih brodovij, pa stalno pluje po Sredozemlju. Ker sovjetska vojna mornarica nima v Sredozemlju oporišč, kakršne ima ameriško šesto brodovje v Neaplju, Izmiri ali Roti, je tako rekoč stalno »v premika-I nju», pa čeprav nekateri trdijo, da ima sovjetska vojna mornarica v Sredozemlju svoja oporišča v A-leksandriji v Egiptu.
Kar zadeva sestavo sovjetskega brodovja v Sredozemlju, je vredno omeniti eno ladjo za pren<* helikopterjev, nadalje dve križarki od 12 do 14 rušilcev in okoli 10 podmornic, od katerih sta dve na jedrski pogon. Poleg teh stalnih »gostov* Sredozemskega morja, bi bio vredno omeniti še vrsto manjših plovil in pa nekaj oskrbovalnih ladij, ki se pa gotovo menjujejo. Ker Sovjeti nimajo na Sredozemlju letalonosilk in tudi ne letališč v zavezniških deželah, so njihove tako imenovane letalske udarne sile nameščene na sovjetskem ozemlju, vendar pa v neposredni bližini Sredozemskega bazena.
Sovjetska in ameriška vojna mornarica pa si ne stojita nasproti le na tem kritičnem zemljepisnem področju, pač pa «se srečujeta tudi v Indijskem oceanu. Tudi na tem področju, pač pa »se srečujeta* tudi v objekti rušiti «monopol», ki ga je doslej imela ameriška vojna mornarica. V Indijskem oceanu pravzaprav nimajo niti Sovjeti niti A-meričani posebnega brodovja, pa
tudi ne svojih stalnih oporišč, ker bi jih morali imeti na ozemlju Indije. Kljub temu ameriške in sovjetske ladje stalno »vadijo*, hkrati pa tudi «konfrontirajo» svojo moč.
Skupne moči teh dveh brodovij, so zares ogromne. Sedmo ameriško brodovje, ki «nadzira» področje 50 milijonov kv. km. se sestoji iz 150 do 180 ladij, 700 letal in 80.000 mož. V sestavi te mornarice so med drugim ena vojna ladja, pet letalonosilk, dve križarki, 30 rušilcev in okoli 20 podmornic, od katerih jih je sedem ali osem na atomski pogon.
Kar zadeva sovjetsko daljnovzhodno brodovje, je povsem enakovredno ameriškemu sedmemu brodovju, če izvzamemo vojno ladjo in letalonosilke.
V zadnjih časih so Sovjeti imeli v Indijskem oceanu tudi 20 in več vojnih ladij. Američani pa nekaj manj, ker jih pač močno zaposlujejo dogodki v Indokini. Ameriški strokovnjaki pravijo ,da bo treba vojni mornarici posvetiti več pozornosti, ker da postaja sovjetska moč preveč nevarna. Moč sovjetske vojne mornarice ni toliko v številu ladij in njihovi tonaži, pač pa v tem, da so vse ladje zelo I modeme.
pih. Gre za tako imenovano kvarcovo ali kvarono uro, ki je prav zares poslednji izum sodobne tehnike.
ZahodmanemSka tovarna ur «Junghans») je vložila velikanska sredstva v Izpopolnitev ročne u-re te vrste, ker se namerava s pomočjo kvarcne ure ponovno povzpeti na nekdanjo raven kot eno najpomembnejših tovrstnih podjetij na svetu.
Glavna lastnost kvarcne ure bi bite njena točnost. V enem letu bi takšna ura mogla prehiteti ali zaostati kvečjemu za eno minuto. «Juinghansova» nad vse precizna ura je pravi čudež sodobne tehnike: na površini samo treh kvadratnih milimetrov je «razmeščenih)) nad 200 tranzistorjev, diodDv, upornikov in kondenzatorjev. Ta ura bo veliko bolj točna od ročne ure, ki jo je ameriško podjetje «Buiowa» izdelalo po naročilu NASA za ar meriške vesoljske polete. Uro znamke «Bulowa» za vesoljske letalce so izdelali pred desetimi leti in je desetkrat manj precizna od kvarcne ure, ki jo pripravlja že omenjeno zahodno-nemško podjetje.
In vendar slovito zahodnonem-ško podjetje še ni gotovo, da se bo s svojim najnovejšim izdelkom ponovno povzpelo na vrh lestvice. To pa ne toliko zaradi tehničnih ali kakih drugih težav, pač pa na račun cene nove ure. Junghansova kvarcna ura bi namreč stala okoli 1600 mark. to se pravi okoli 27E.CGG Ur, to pa je preveč, dia bi si takšno u-ro mogel privoščiti kdorkoli, ker je poprečni nemški državljan pripravljen potrošiti za zapestno uro kvečjemu 80 mark.
Pa ne le to. So tudi druge težave, s katerimi se bo otepalo podjetje Junghans. S kvarcno u-ro se namreč ukvarja tudi 18 drugih večjih in manjših strokovnih podjetij, med katerimi so na pr. «Omega», «Longines», že omenjena «Bulowa», .(Siemens)) itd. itd.
Pri tem pa je treba dodati še nekaj: podjetje «Weber», ki prav tako pripravlja tovrstno uro, napoveduje sorazmerno nizko ceno: 600 mark, ((Omega« in «Lan-gines» pa napovedujeta enako uro po mnogo višji ceni — 6000 mark.
KRIŽANKA
r5	n	3	4	S	6	j,	j	7	F*	9	10	11	12
13“						Ll	14						
ib~	“r					16					17		
W~					19					20	m	2r	
TT				Ž5~						24	26		
1	26“		27						29				r
f		m	W~			m		30.			r—		i
J	31	37				33	34				3T	5r	L
37					38						W~		40
M-			sr	43						44			
sr		46		47					48				
sr			60				n	61					
sr	_								r	1	5T	——	- .	,		=J
VODORAVNO: 1. ime slikarja Gasparija, 7. ograjen pomol iz hišnega zidu, 13. Vergilov ep, 14. otočje v Mikroneziji, 15. podstavek, stojalo, 16. luknjica v koži, 17. letenje, 18. ljubkovalno ime za očeta, 19. slovenski glasbenik in folklorist (France), 21. kemični znak za iridij, 22, makedonsko kolo, 23. glavno mesto Beloruske SSR, 24, zvitek, 26 o-točje v Srednji Ameriki, 28. ime Marxa, 29. japonski telovadec, ki se je proslavil na rimski olim-piadi, 30. glas, zvok, 31. poljedelsko orodje, 33. smrdljiv plin v straniščih, 37, slovita hrvatska sopranistka, članica Metropolitan-kc (Zinka), 38. plamen, zubelj, 39. del parnega stroja, 41. arabski žrebec, 42. mesto v starogrški Trakiji, znano po omejenosti prebivalcev, 44. majhen cirkuški konj, 45. čar, prelest, 47. sibirski veletok, 48. grabežljiva morska riba, 49. eno od gesel velike francoske revolucije, 51. v gradbeništvu in kiparstvu zelo cenjen kamen, 52. nepravilnost, 53. mostovž, pomol.
NAVPIČNO: 1. veliko naselje, 2. indonezijska poročevalska a-gencija, 3. starejši ameriški filmski komik (Buster), 4. moč, 5. mednarodni jezik, ki pa se ni uveljavil, 6. kemični znak za ma-zurij, 7. slog v evropski umetnosti 17. in 18. stoletja, 8. veliko jezero v azijskem delu SZ,
9. kemični znak za litij, 10. klica, 11. eden od vodilnih sodobnih ameriških dramatikov (Euge ne), 13. mesto in reka v severni ČSSR, 14. ameriški izumitelj telegrafa (Samuel), 16, domovanje čebel, 19. italijanska filmska i" gralka (Sandra), 20. italijansko pristanišče v Jadranskem morji. 23. eksplozivno telo, 25. oranje, zorana zemlja, 27. popularna Puc' cinijeva opera, 28. domača I>va*’ 30. tisoč kilogramov, 31. drevo in njegov kosmati plod, 32. i«eb-ni zaimek, 33. trgovski potnik.
34.	merska enota, 35. vnaprej plačano naročilo na kaj, 36. švicarski okraj, 37. trd gradbeni material, 38. glavna sovjetska lika v Črnem morju, 40. papeže va krona, 43. večstanovanjske zgradba, 44. del skladbe, 46. ne nadna smrt, 48. slovenski zgode
.vinar (Josip), 50. avtomobilske oznaka Karlovca, 51. avtomobilska oznaka Maroka.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. album, 6. patent, 12. teater, 14. ekvator, 15-rola, 16. jod, 18. Aceva, 19. Ina. 20. Tunis, 22. Aron, 23. Jo, 24. mahorka, 26. Si, 27. vrata, 29. nitrat, 32. Eli, 33. ee, 34. Liri
35.	UNICEF, 37. Gabin, 39. op-40. Arizona, 42. ja, 44. kreri' 47. Aalst, 48. ion, 40. tabes, 51-lok, 52. obrt, 53. Everest, 55. A-frika, 57. Tanaro, 58. mesar. ,
NAVPIČNO: 56. F (ranče) M (ihelič).
CIRIL GALE
DESPERAD0 JOAOUIN MURIETTA
VLADIMIR HERCEG
TOJIE SVETINA
lllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllll DRUGA KNJIGA
Po njeni zaslugi je Wolf prvi opozoril Berlin, da se duce-Ju maje stol in da južni zavezniki niso preveč trdni. Wolf je bil pri njej jako zgovoren — prav tako kot ona — le da ni bil tako radoveden.
Zaupljivo ji je povedal mnogo stvari, ki so bile zanjo nenadkriljiva novost, v bistvu pa preživele vesti brez praktične vrednosti za operativne namene. Tudi to Je spoznal, da zanjo zbiranje podatkov ni potreba, temveč sredstvo, s katerim si preganja dolgočasje. Vse, kar je doživel z njo, je bilo enkratno, spadalo pa je v njegov daljnosežni načrt o opredelitvi ob koncu vojne, ne glede na to, kdo bo zmagovalec. To je bil magičen čar, ki je poživljal ljubezensko avanturo moža in ženske, ki sta nameravala ukaniti drug drugega ln sta pri tem prišla do spoznanja, da igro lahko izvedeta tako, da koristi obema, namesto da bi enemu od njiju škodila. Vendar je Woll na tihem zasumil, da bi ga utegnil kdo ravno prek nje spraviti v zagato zaradi groženj, ki mu jih je od časa do časa sporočal general.
Malo pred mrakom ga je poklical portir. Zdelo se mu Je, da je spal celo večnost. Vstal je, se skopal in stuširal z mrzlo vodo, kar ga je vsestransko poživilo. Oblekel se je v civilno obleko in se ogledal v ogledalu, zadovoljen sam s seboj. Takšen Ji bo gotovo ugajal, saj je vse prej kot militaristično razpoložena.
Z lagodnim korakom Je zapustil hotel in zavil po živahni
ulici med pristaniški vrvež. Z morja je vel topel veter ln valovi so pljuskali ob obalo. Nad obzorjem, kjer je utonilo sonce, je nebo še vedno rahlo žarelo. Nad gladino pa so se vozili galebi kot sli dobrih misli in se ljubeče klicali. Obala je dišala po ribah in soli.
Na Wolfa je sprememba ugodno vplivala, hkrati ga je vzburjalo pričakovanje neznanega. Danes se bosta prvič srečala v njenem svetu. V mislih nanjo se je sprehajal in doživljal prehod dneva v mrak, ki ga je spremljala enakomerno utripajoča luč na svetilniku v pristanišču. V tistem delu pristanišča, kjer je imela vojska skladišča in je bilo pri pomolih nekaj vojnih ladij, je postal in se razgledal. Kmalu se je iz sive zgradbe utrgal oficir, se napotil naravnost k njemu, ga nahrulil In zahteval legitimacijo. Ko mu jo je Wolf pomolil pod nos, je spoštljivo odstopil kot razočaran lovski pes in se začel opravičevati.
«To je prekleto smešno. Mene kontrolirate! Saboterji pa vam na vseh koncih mesta nastavljajo mine.»
Prepričan, da v mestu vlada preplah in zaostrena budnost, se je napotil proti vili ob morju. Našel jo je zlahka. Obdana z železno, živo zeleno ograjo, je čemela med mogočnimi hišami mestnih mogotcev. Pozvonil je In počakal. Sama je prišla odpret. Sprejela ga je z žarečimi očmi. Odpeljala ga je po kamnitem stopnišču.
«Drago mi je, da ste prišli. Presenečena sem in zelo počaščena.«
V sprejemnici ga je posadila v naslonjač ln pozvonila strežnici.
Vvolf je molčal In jo ogledoval. Čutila Je njegov tipajoči pogled, ki je učinkoval nanjo, kot bi se je dotikale poželjive roke.
Ko sta si nazdravila s pijačo, je Wolf vzneseno dejal:
«Kaj počnete, da ste čedalje mlajši in lepši? Tako šarmantni ste, da mi je vzelo besedo.«
Wolf ni pretiraval. Bila je sveža, razigrana ln vitka, prav dekliška
oedla je bliže k njemu, pustila, da Jo je božal po roki
in nadaljeval slavospev o njenih vrlinah.
Nekaj dni potem, ko sta se bila spoznala, sta sedela v njeni hotelski sobi. Utrujena od smučanja se je odpravljala
v posteljo. Wolf se je sklanjal k njej in ji pihal na dušo. Sedela je pred ogledalom v kombineži, skozi katero so se izzivajoče nakazovale prsi. Zvodljivo se je nasmehnila, slekla komb'nežo, potem je odpela še nedrček in ga vrgla na posteljo.
..Poglejte,« je dejala in se izzivalno izprsila. «Ste videli kdaj lepše prsi?«
Čeprav je bil vajen vsakovrstnih presenečenj, ta hip ni vedeu, kaj bi počel. Glas mu je vztrepetal in oči so mu zažarele. «Nikoli,» se je zlagal. Sicer pa so bile te prsi res lepe: klasično zaobljene In koničaste kot pri mladih zamorkah, z bradavicama v dve nadstropji. Vabile so ga kot žejnega svež sadež na drevesu.
«Lahko jih potipate,« je vabila.
«Venera ste, ne upam si,» je igral s tresočim se glasom. «Saj^ veste, zelo sem sramežljiv.«
Zasmejala se je: «Saj vam dovolim!«
Spoštljivo se je sklonil in Jo prav nežno objel z dlanmi po okroglinah, ki so mu vžgale ogenj v udih, da se je komaj obvladal. Sklonil se je še globlje in prav nežno poljubil vsako bradavico posebej.
«Za to pa se nisva zmenila,« ga je rahlo karajoče odrinila od sebe. «Zdaj pa vas prosim, da me pustite samo. Rada bi šla spat. Utrujena sem, saj razumete.«
Kaj je hotel... Priklonil se je in izginil, jezen nanjo in nase.
Naslednji dan mu je med smučanjem dejala:
«Moški, ki ne spoštuje ženske, je ni vreden. Preziram vse, ki se po pasje vsiljujejo ali cmeravo vzdihujejo kot naši dedci. Tudi nasilnežev in prevarantov ne maram. Gabijo se mi. Precej moških poznam, toda povem vam, da so običajno bolj ali manj dresirane živali s to ali ono hibo. Skratka, pohotneži. Jaz pa vse življenje hrepenim po idealih. Vedno sem si želela srečati in spoznati moškega, ki bi lahko ob njem doživela vso globino svoje ženskosti, da bi ga lahko spoštovala in potem ljubila. Odvratna mi je misel, da bi
bila komurkoli za igračo, še manj pa za podložek. Na žalo®1 pa sem imela dovolj priložnosti srečati precej takih, ki s® želeli samo to. Z užitkom sem jih dvigala v svet obetov 1® jih peljala žejne čez vodo.«
Wolf se je sproščeno zahahljal.
('Srečen sem, da me ne more doleteti takšna usoda. Vs* kokrat, kadar grem k vam, popijem veliko pivo. Ce me bost® speljali čez vodo ne bom trpel žeje.«
Večkrat ga je s svojim razglabljanjem razjezila. Ce d® bi bil imel posebnih želja, bi bil že obupal.
Ko ga Je pogostila, mu je razkazala vilo ln umetnin®1 o katerih mu je pripovedovala. Raje jo je samo posluša*1 da se ne bi osmešil ob njenem temeljitem znanju o um®*' nosti. Pred neko sliko se je ustavila ln rekla:
«Vi ste kulturen človek, Helmut, ki težko živite v tej sopari sodobnega sveta. Kako morete poslušati vašega VxCf pagandnega ministra, ki je dejal, da prime za revolver, sliši besedo kultura. Ali ni to nespametna izjava spričo lju* stva, ki je človeštvu dalo Goetheja, Mozarta In njim enak®? Kako boste Izvajali v Evropi novi red? Saj je nemogoč' da bi se vrnili v kameno dobo...«
«Da, ta izjava Je res nespametna. Menda se Je prenagli ali pa so bile njegove besede namenjene esesovcem, ki se n® te stvari ne razumejo. Sicer pa je tako: domena oblastnik^ je moč in ne kultura. Glede tega tudi vaš duce ni bdi izjemi” «Res je bil pravo teslo, čeprav se Je delal kulturnega ” Po ogledu galerije slik in kipov sta večerjala. Med jedi® sta se zalivala s penečimi vini in se pogovarjala o vsem, sam® ne o tistem, zaradi česar Je major prišel. Toda bil je pot® pežljiv in samemu sebi Je čestital, da se je lahko prilagaj®1 še tako težkim značajem mož in nenavadnih žensk.
Po dogodku pred ogledalom se je neki večer pred nji®1 prav počasi slekla do golega. Brez besed mu je dovolil®’ da si jo je poželjivo ogledal. Potem ga je prosdla, da jo J® dvignil v naročje in jo položil v posteljo. Iz hvaležnosti £® je poljubila In prav tako prijazno tudi odslovila.
Naslednjega dne mu je pojasnila svoje vedenje: «Kd°f

kB-
Job-
m
errt te-mje i i' isko rju.
nje.
>uc-
vali
ev«
>eb-
lik,
>rej
svi-
leni
lu-
»že-
sk«
ne-
do-
ik»
bil-
Pf
15.
na,
24.
29.
im
p.t
m.
51-
A-
M
]
ATLETSKI DVOBOJ ZDA AFRIKA
Afriški tekmovalci stopajo na plan
V ZruUrhamu’ v Sev«™ Karolini »je nLJe v *e*tu aHetsko sreča-tarvv. a? k°ntinentalno reprezen-se ^^nke in ZDA. Tekmovanja ležuiYen, uradne konkurence ude-pjejo tudi nekateri drugi atleti. I 54.3QVe*n dnevu vodi ekipa ZDA
*anfm»te^movanie vlada dokajšnje tis^^T3*-, saj mu prisostvuje 1( tli in gledalcev, prisotnih pa je tu-Iti im veieposlanikov afriških držav,
tinalti\°- svoie tekmovalce v kon-ekipi. ueeultati:
1	fc!Lm ouire ,'»Wburn (ZDA) 13" 4 3^.aper (ZDA) 13" 7 'Z** (AF.) 13” 7
4 ^d Afrike
Bua (AF.) 14” 4 Ir n
2	T,‘m Green (ZDA) 10" 1
3' Crockett (AF.) 10" 1 4 A^50« Kane (AF.) 10" 3 (AF.) 10" 3
' a|hjitor Meite (AF.) 10" 3
1 i0aia
2'vrl Salb (ZDA) 19,54 m Ivi® Houssef (AF.) 18,91 m 4' Lucent Monari (ZDA) 18,62 m ' £?makaro Niare (AF.) 17,72 m g** Malija j m zenske i S18 Davis (ZDA) 11" 4 3«aelene (AVST.) 11” 4 kZCe Anjum (AF.) 11” 5 1 pP^e ženske
2' ^erta Brown (ZDA) 54,56 m '^07 Calvert (ZDA) 52,53 m
1	T n
2' f^n Smith (ZDA) 45" 6 3' “fDvin Bond (ZDA) 46" 0 4, p?*’Us Sang (AF.) 46” 2 rf/,i*res Kamanya (AF.) 46" 9 l7,no moški
2	i°.Uncy Moore (ZDA) 7,94 m 3' Sa Owusu (AF.) 7,90 m 4' ?Jlchaei Ahey (AF.) 7,68 m
-nenrv
800
:nry Jac Son (EV.) 7,54 m 1 pr m ženske 2' ^fry] Toussaint (ZDA) 2’ 08" 2 3' p rr-v Crawford (ZDA) 2’08" 8 ','.?.nnifer Orr (AVST.) 2'11" 0
1.	>W ženske
2.	Simpson (ZDA) 1,72 m ^f.tti Wilson (KAN.) 1,72 m
1. r\'Ca (izven konkurence) fin«Ve Roberts (ZDA) 5,18 m
1	p ,m moški
2	"oberi; Ouko (AF.) 1' 46" 7
3	3*05 Luzins (ZDA) 1’ 47” 3
4	iT" Svvenson (ZDA) 1’ 49” 4
50Wtali Iion (AF') 1,5°"9
|'^vem
3. 8?	(AF.) 14’ 08” 8
2, p^e Prefontaine (ZDA) 13'57”6
53
1, ženske
4 v ,ve Stageberg (ZDA) 14’ 16” 8 '.^dden Abdel Adir (AF.) 13’34"2
disfc
^fma de la Vina (FIL.) 53.55 m 2. pkord Filipinov)
3	Sfnee Letch A (ZDA) 47,96' m
4	V®110! Martin (KAN.) 47,83 m 40?mie Ravelich (KAN.) 46,46 m
2, pr5111 Ayaa (AF.) 54” 7
Norman (ZDA) 55" 4 1. k)a ženske
l	AttlMey (ZDA) 6,13 m
^aUduiSe Oshikoya (AF.) 6,01 m
1.	4x100 m moški
2.	A& 39" 3
iV.^ka 39” 9
Z?!?.0 m ženske
\ ZDa
2.	A 44" 8
3.	^A B 45” 3
tSralij8 45” 6 rika (brez časa)
_ * * •
^ koslovantei Vera Nikoličeva Je vSj,7led;nR rodnem atletskem tekmo iJ? v Gradcu v Avstriji, dosegla nv j810 dober čas v teku na 800 To u proK° Je pretekla v 2’00"8. tl* tretji najboljši rezultat vseh ."a svetu. Nikoličeva je s riirw°seilkom dokazala, da je tre-0 v odlični formi.
Ij^^tavnlkl Ajaxa ln Natlonala da ^ntevldea so sklenili dogovor, °be srečanji med tema t-nima kluboma ved j avni za ij^^htlnentalni pokal, odigrali v - Prva tekma bo na Nlzo-411 j povratna pa v Belgiji 4ah- Nemčiji.
r?anlzaitorJl poslovilne Pelejeve
Cs5=--------------------------
nogometne tekme med Brazilijo In Jugoslavijo v Rio de Janeiru pričakujejo, da bo olb tej priložnosti padel danes rekord stadiona Maročana. Kot vse kaže se bo namreč na tribunab tega stadiona zbralo nad 210.000 gledalcev.
ODBOJKA
Odlični jugoslovanski odbojkar Adolf Umaiut je Izjasnili, da ne namerava več nastopati za jugoslovansko državno reprezentanco. O-stal pa bo pri svojem dosedanjem klubu, Kvamerju, katerega barve bo še branil.
Umaiuta torej ne bomo videli na letošnjem evropskem prvenstvu v Italiji. Njegova odsotnost bo precej oslabila jugoslovansko reprezentanco.
AVTOMOBILIZEM
CIUDAD MEXICO, 17. — Sinoči so v mehiški prestolnici položili k zadnjemu počitku posmrtne ostanke ponesrečenega avtomobilskega dirkača Bedra Rodrlguaza. Pogreba se je udeležil tudi predsednik mehiške republike Echeverria.
Zfl SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO 1974
Največ kvalifikacijskih skupin za evropske reprezentance
DOSSELDORF, 17. — Mednarodna nogometna zveza bo jutri zvečer sestavila kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo 1974. Posamezna področja sveta bodo imela naslednje število kvalifikacijskih skupin:
Evropa	9
Južna Amerika	2
Srednja in Severna Amerika 1 Afrika	1
Azija in Oceanija	1
ostale dežele	1
Štirinajsto skupino bosta sestavljali dve podskupini: ena latinskoameriška in ena evropska. Zmagovalca obeh podskupin se bosta pomerila med seboj za vstop v finalni del tekmovanja. Petnajsti fina' st bo Brazilija, kot svetovni prvak, šestnajsti pa Zahodna Nemčija, kot domačin. Vseh finalistov bo namreč šestnajst.
V Evropi bodo sestavili devet skupin po posebnem ključu. Vse države, ki so se prijavile za to tekmovanje, so namreč razdelili v štiri kakovostne razrede. Iz vsakega razreda bodo pri sestavljanju skupin vzeli po eno reprezentanco, vendar bo imelo prvih pet skupin po štiri člane, ostale štiri pa po tri.
Kakovostni razredi so sestavljeni takole:
UMETNOST IN ŠPORT — Henri stati operni pevec. Ker pa je imel petja svetoval, naj si okrepi prsni mu jih svetovali, in postal je — opustil, ker mu razkazovanje
Christophe Dickerson je želel po-šlbek glas, mu je njegov profesor koš. Fant je začel z vajami, ki so «mister ZDA 1971». Petje je zdaj svojih mišic nese precej več.
PRVI RAZRED
Italija, Anglija, Češkoslovaška, Belgija, Romunija, Sovjetska zveza, Švedska, Bolgarija in Jugoslavija;
DRUGI RAZRED
Portugalska, Španija, Francija, Vzhodna Nemčija, Danska, Poljska, Švica, Nizozemska, in Madžarska;
TRETJI RAZRED
Severna Irska, Avstrija, Irska, Turčija, Wales, Norveška, Škotska, Grčija in Albanija;
ČETRTI RAZRED
Finska, Luksemburg, Malta, Islad in Ciper.
Organizacijski odbor FIFA je tudi odločil, da bo svetovno prvenstvo trajalo od 13. junija do 7. julija 1974.
Izločilni del finalne skupine bo trajal od 13. do 23. junija, zaključni del pa od 26. junija do 7. julija.
Finale za 1. in 3. mesto bodo odigrali v Muenchnu.
Na zasedanju so tudi sklenili, da bodo zmagovalcu podelili — namesto pokala Rimet — novo nagrado, ki se bo imenovala «sve-tovni pokal FIFA*.
Organizatorji so se tudi že domenili za televizijske prenose posameznih tekem. Televizijske družbe, ki bodo prenašale tekme tega prvenstva, bodo za pravico prenosa plačale Mednarodni nogometni zvezi osem in pol milijarde lir.
SABUAHH
Z zmago Madžarske v sablji e-kipno, na svetovnem sabljaškem prvenstvu na Dunaju, so vzhodne države potrdile svojo premoč v tem športu. Edino Franclja ln I-talija sta delno uspeill vriniti nekaj svojih tekmovalcev med vzhodnoevropsko sabljaško elito.
Končna lestvica po točkah je naslednja:
1.	Sovjetska zveza	76
2.	Madžarska	59
3.	Poljaka	36
4.	Franclja	34
'5.	Italija	26
6.	Romunija In Švedska	13
8.	Zahodna Nemčija	6
9.	Vzh. Nemčija in Japonska 5
11.	Japonska	2
Osvojene kolajne: država	Z S B
Sovjetska	zveza	4 13
Francija	2	0	0
Madžarska	13	0
Italija	111
Poljska	0	3	1
Švedska	002,
Romunija	0	0	1
Japonci so najbolje opremljena eki pa v Cervinii, kjer skušajo tudi letos ubraniti sloves najhitrejših smučarjev sveta. Poleg specialne smučarske opreme, radijskih oddajnikov in sprejemnikov, so pripeljali s seboj iz Japonske tudi tajnice
21, IN 25. JULIJA ZA POKAL «OPASILO 1971>
Štiri ženske šesterke na turnirju v Bazovici
Prireditev organizira Slomškov dom
V tem času vlada med slovenskimi zamejskimi športnimi društvi pravo počitniško mrtvilo. Da bi pa to mrtvilo le ne bilo prehudo, je Slomškov dom lz Bazovice sklenil organizirati ženski odbojkarski turnir.
Tekmovanje se bo odvijalo v dveh dneh: v soboto, 24. in v nedeljo, 25. julija. Turnir bo veljal za pokal «Opasilo 1971».
, Nastopile bodo štiri slovenske šesterke Iz zgornje tržaške okolice
iiiiiMMMtitMMMMiiiiiiiiimifiiiimiiiiitiiiiniiiniiiifimiiiiiiitiiiiiiiHiiiitmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiijiifiHiiiiiiiiii
NA OBČNEM ZBORU ŠD ZARJA V BAZOVICI:
v	——
Živahno delovanje v pretekli sezoni
1 U<B bazovski športniki se bodo vključili v akcijo za postavitev spomenika padlim v domači vasi
čeprav nekoliko neopaano, je bil v preteklih dneh v Prosvetnem domu v Bazovici redni letni občni zbor ŠD Zarja. Poročila predsednika, tajnika ln blagajnika ao pokazala, da je bilo društveno delovanje živahno ln Je doseglo v panogah, ki jih goji, tudi nekaj lepih uspehov.
Finančno stanje društva pa Izkazuje precejšen deficit, katerega Je treba v majvečjl meri pripisati gradnji novega nogometnega igrišča, ki je bilo prav v letošnji sezoni slovesno izročeno svojemu namenu.
Najvažnejša odločitev letošnjega občnega zbora je bilo vsekakor povečanje števila društvenih odbornikov. To Je narekovala tudi umaknitev dosedanjega predisednl-| ka Ivana Brassa, ki za to mesto,
Iz osebnih razlogov, ni več kandidiral.
Novo Izvoljeni odbor Je na svoji prvi seji izbral za novega predsednika dr. Sergija Kralja, drugi odborniki pa so: podpredsednik Mitja Križmančič, tajnik Dino Stopar, blagajnik Lucijan Križmančič, o-stali odborniki pa so sprejeli druge funkcije.
Občni zbor Je Sklenil, naj se tudi ŠD Zarja vključi v akcijo za postavitev spomenika padlim v Bazovici.
Po sproščeni ln živahni diskusiji članov, kd so se tega občnega zbora udeležili v zadovoljivem številu, se je novi odbor obvezal, da bo tudi v bodočnosti nadaljeval z delom, ki je društvu v preteklosti prineslo toliko zadoščenja.
In sicer nabrežlnski Sokol, padrl-ško-gropajska ekipa Gaja, Primorec iz Trebč in seveda domača Zarja.
Spored turnirja bo tak: v soboto, 24. julija, bo ob 20.30 najprej žrebanje nasprotnikov, nato pa bosta sledili obe kvalifikacijski tekmi. V nedeljo, 25, julija, bo ob 19. uri najprej tekma za 3. ln 4. mesto, po tej pa bo finale za 1. ln 2. mesto.
pa bi se posamezna srečanja časovno preveč ne razvlekla, jiih bodo odigrah le na dva osvojena .seta.	"""I........
Vse štiri nastopajoče ekipe so po svojih močeh dokaj izenačene. Čeprav ne nastopajo vse v Isti ligi ,pa bi morala biti posamezna srečanja prav zaradi Izenačenosti sil dokaj napeta ln borbena. Prav zato bo turnir gotovo zelo zanimiv in privlačen ter bo privabil v prijetni večerni hlad našega Krasa mnogo ljubiteljev te panoge ln našega špona apldh.
M.
OBVESTILO
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
PRIREDI
od 10. do 20. avgusta desetdnevni
NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ
v Mozirju pri Celju, pod vodstvom znanega slovenskega igralca in trenerja Edvarda Vecka.
Cena tečaja je (vključno z vožnjo) 10.000 lir, ki se morajo obvezno vplačati ob vpisu.
Prijave morajo prispeli najkasneje do 23. julija na naslov: ŽSŠD - Namiznoteniški odsek, Ul. Gep-pa 9 - Trst.
Zaradi omejenega števila mest se morebitne prijave brez vpisnine ne bodo upoštevale. V primeril večjega števila vpisanih bodo imeli prednost člani društev registriranih v FITeT,
A SPLOŠNA PLOVBA
^ piran-Jugoslavija
Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1
Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
-	LINIJA OKOLI SVETA
-	LINUA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLUŽBA
-	SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino to zastopanje tujih firm
Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji to v Inozemstvu
(Ti	
	uAmi
GOLF S Hotel £
CQ
JUGOSLAVIJA tA» KAT.
TEL. 77591 - 77504
O
LEV
Hotel
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1
TELEF. 310 555 Telegram LEVHOTEL Teles 31350
KATEGORIJA «A»
Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan-clng kavama Zabavni ln artistični program plesna glasba Aperitiv bai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne ivorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica Taka siužba Lasten parkirni prostor Pristajallšče za nellkopU.--je ■ Boka za pse Hladilnica za divjačino.
Oglašujte o
Primorskem dnevniku
oglejte si
POSTOJNSKO JAMO
in VABIMO VAS v naš novi hotel < J A M A i
G0STISCE tODDIH»
Plošča «oddih* :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina
NOVA GORICA
TELEFON 21.5.6f Ob torkih zaprte
PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA
V HOTELU «PALACE» P0RT0D0Ž
Odprto vse leto
B HOTEL
RIVIERA
PORTOROŽ
Moderne sobe, moderna kuhinja,
«GIRl BAR.
z modernim programom odprt vso noč
PARK HOTEL
NOVA GORICA - TEL. 21442
MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: stilna pri Hraslu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo litetne gostinske storitve po nizkih cenah
MO-
go-
kva-
RESTAVRACIJA
UPA
Šempeter pri iscvi Gorici una vedno oa razpolago izbrane jedi t domačimi specialitetami pristen Kraški pršut in salame tei izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SI.AVNOSTNA KOSILA
de »w
b6kf °re čakati, ne zna razumeti ln ni vreden ničesar. Pri o*krIn Francozu sem brala, da ženska, ki hoče biti ljubljena,1 duj01Va moškemu svoje telo tako, kot moški odkriva svojo «če ’■ Sarno polagoma.« Potem mu je to misel razčlenila: 2eaJe temelj moškosti ustvarjalni duh, je ženskost v telesu. Jb0hrani življenje, ki ga lahko doume in ceni sa-
ko]j^atn6n°ma ni maral oporekati njenim teorijam, ker ni-Pa ,ni vedel, kaj je pobrala iz knjig in kaj je njeno. Večkrat ha|je razmišljal, od kod ta njena čudna samozavest, pa ni Privi t'raveSa odgovora. Vendar ga je s svojo razboritostjo o n,rlevala, ob njej se ni nikoli dolgočasil. Le ob razpravah je , ^tnosti je začutil nekoliko manjvrednosti ob ženski, ki J*arj. a že od otroških let deležna odlične vzgoje in je v dokončala študije zgodovine umetnosti.
Jai c Jega Pa so v glavnem zanimali Angleži, zato bi bil vztra-p nJej, tudi če bi ga bila imela za tnalo.
Po$te° Večerji ga je peljala v spalnico in ga posadila na
“želi.
pod modrim baldahinom.
'hn si, da to noč preživite z menoj.« rah >eveda- Nikamor ne grem od vas, tudi če bi se podi-O^tnji stebri velike Nemčije.«
Je so se ji nagajivo zalesketale. Ker ni vedela, zakaj th\lt <ieJal, mu je na videz strogo dejala: «Prosim vas, Hel-stlt6’ P°Svetite se meni in pustite politiko. Sicer pa mi opro-■ Za hip vas bom pustila samega.« toalet e?tem k° Je odšla vragsigavedi po kaj, Je stopil k mizici in se zasmejal: «Aha, zdaj vem, od kod črpa leP°to-)> Na mizici se Je lesketala cela rešta stekle-bjen’ lon^ov in črtal. «0 prekleto, njena kozmetika je kakor pri a Politika — kozmopolitska. Glej no, saj je vsa Evropa P6vala maže in mažice za njeno mladost.«
«0 ,rat* 50 se odprla — zagledal jo je v zrcalu ln viknil: ’ 0Ucilea, kaj pa je to? Tančica in krzno!« urnii se je k njej in občudujoče dahnil:
> kakšna angelska lepota!«
je moj zadnji model za spanje, ki sem si ga izbrala
in ga hranila samo za vas, dragi Helmut. Saj veste, značaj žensko se zrcali v njeni obleki.«
«Seveda,« je pomislil Wolf, «zato Je brez značaja, brž ko je gola.« Na glas pa je dejal:
«Tako je. Seveda odkriva obleka žemslko dušo, če je le ne zakriva.«
«Saj je za to. Kaj bi sicer moški odkrivali pri slačenju?«
Wolf bi Jo bil rajraje zgrabil in Jo vrgel na posteljo, vendar se je moral obvladati: «Prekleta baba, saj bo šla noč k vragu, preden bova spregovorila o tem, kar me najbolj zanima.«
Ona pa se Je nekajkrat zavrtela pred njim in se mu približala na doseg rok. Wolf se Je zganil kakor tiger, pa se je naglo Izvila in se postavila predenj. Ukazujoče je dejala:
«Nocoj ste pod mojim poveljstvom, gospod major. Takoj se slecite!«
«Kako, ali do golega?«
((Seveda, do golega.«
((Imenitno povelje. Prfecej ga bom izpolnil.«
Z vijjafiko naglico je zmetal s sebe obleko in se zavalil pod baldahin, kot bi ga spodnesla topovska salva. Po prstih je prišla k njemu. Obstala je pred njim ln ga motrila s priprtimi očmi, potem pa se je s prsti prav narahlo dotaknila njegovih ramen, zdrsela po trebuhu, pa spet nazaj na prsi.
((Prekleto, ali mi blagoslavlja črevesja?« je pomislil Wolf in potrpežljivo čakal, kaj vse bo še počela, preden bo prišel na svoj račun.
Sklonila se Je k njemu in mu zašepetala:
vVšeč ste mi. Ali naj vam izdam skrivnost?«
«Prosim, saj od skrivnosti živim.«
((Neskončno rada vas imam. Posebno v takšnem položaju. Čudovito je, če postane surov moški ubogljiv in nežen. Tudi to mi je všeč, da sem vas že tako vzburila.« Zdaj je potegnila z roko malo dlje po trebuhu kakor prvič.
«Meni pa je všeč, če tako lepa ženska, kot ste vi, zapre oči in neha govoriti,« je dejal Wolf in se zganil kot plazilec v rečni travi.
--------i___.
Začutila je dvoje močnih rok in objem okoli bokov. Skušala se je braniti. Potegnil jo je nase, da se je njegovo telo ugreznilo v njeni mehkobi. Zgrudila sta se na posteljo, da so zaječale vzmeti. V njegovih rokah se je počutila nebogljeno. Njegove dlani so drsele po njenem telesu ta se ustavile na stegnih. Potem je začutila njegove ustnice na vratu — kot bi Ji odpiral žilo. Vsa se je tresla v njegovem objemu. Njen odpor se je topil pod njegovimi rokami kot sneg pod ognjem. Njegove roke so povedale več kot besede. Sama ni vedela, kdaj je bila gola. Nekajkrat sta se prevrgla ko dve ribi, potem je obležala pod njim. Ko pa se je čutila že obvladano in se je bala, da bo premagana, Jo Je spustil in se odmaknil od nje. Klečal je ob njej ta jo gledal s priprtimi očmi. Na njeno golo telo Je padala rdeča svetloba ta jo zavijala v mehke sence. 061 sl je zakrila z lasmi to drobnimi prsti, ket bi se sramovala. Sprva se ji je zdelo, da je bil predivji, zdaj pa se je pomirila ob nenadni nežnosti. Dvignila se je k njemu, mu ovila roke okoli vratu in ga potegnila k sebi. Ko pa ga je	začutila vsega, je vzdrhtela in	se	prižela k njemu kot
bi se	bala	umreti. V	tem drhtenju	se	je začela gibati kot
simbol neskončnosti, kot vse od začetka stvarjenja sveta.. V tem je bila res edinstvena. Wolf jo Je proučeval ta bil presenečen. To valovanje njene nesporne moči mu je vzbujalo vselej, kadar je bal z njo, občutek negotovosti. Se močneje Jo je	objel	ta skušal	misliti na nekaj povsem drugega, prav
nič v	zvezi	z njo ali	z njim, da ne	bi	skopmel od njenega
ognja. Da je lahko vzdržal, se je spomnil na tiste, ki jih Je raztrgala mina. Čutil pa jo Je vse močneje, vse globlje, čedalje bolj burno.
Nekajkrat je zagrčal kot velika mačka ob posebnem ugodju, potem se je tudi njej utrgalo nekaj tihih vzkrikov. Vse se je vrtinčilo v morju, pogrezala se je v sladkobni grozi, dokler ni vrgla glave navzad in se ga bolestno oklenila, kot se zgrabi utapljajoči za skalo. Ves čas jo Je motril skozi priprte oči. Kdaj pa kdaj je pod njim zaječala, kot bi jo prebodel z mečem.
Fotem Je obležala ob njem, kot bi spala. Poljubil Jo je
na oči ta ji božal lase, mislil pa si je: «No, da sem te ] ukrotil.«
Odprla je oči: «Helmut, bilo je res čudovito, v mojei stilu... To Je nekaj najlepšega, kar imam od življenja; škodi da je tako poredko.«
«N imam besed,« je pritrdil Wolf, ki ji je zavidal, da zn pozabiti na vse in tako uživati. V njegove predstave pa se i vsiljevala vojna.
«Zakaj si tako zamišljen?«
((Prevzela si me. Povsem sem omamljen,« je igral 1 sl mislil:
«Ti ne veš, kako prekleto malo časa imam še.» Tuc takrat na Bledu je igral pozornega ljubimca, ki gre molf in slep prek vsega, da zadovolji vse, še tako nemogoče žel. svoje ljubice. Ko sta po prečuti noči pod vtisom užitke rnalo poležala, ji je šepnil v uho, da ji bo zaupal skrivnos ki bi je sicer ne smel. Sele ko mu je zagotovila, da zn molčati, ji je povedal, da vedo zanjo in njene zveze z Angleš Tedaj se ji je obraz najprej zresnil, potem pa se je skuša; brezskrbno zasmejati. Rekla je, da mu je hvaležna, venda se je menila s temi ljudmi z vednostjo svojih, in ’ sicer ] tako, za zabavo... WolXu se ni bilo treba dosti truditi, d jo je prepričal, naj se ob njem vključi v zanimivo igro, l ji bo lahko samo v prid. Hkrati bo imela tudi razlog, da s bo lahko sestajala z njim. Zaupala mu je, da je njen mc domišljavec, v postelji pa dolgočasen ta brez stila. Vse, k* ima, da Je denar ta še ta je zanjo omejen — raje ga zt pravlja s pubertetnicami, ki jih bogato plačuje.
Wolf bi bil najraje načel pogovor o Angležih, a mu j zaprla usta z roko: ((Prosim vas, Helmut ,o tem se bov pogovarjala kasneje. Bodite moji vsaj v teh kratkih trenu Mh xn n« ustvarjajte mi občutka, da vam je umazana sedi njost važnejša od mene. Ce je tako, se ne bova nikoli ve videla...«
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST	Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnapre), polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140,—	din.
Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
18. julija 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/j cADIT« - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 2220'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno '
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogla*1' 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P* upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltš Italian®’’
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT • Tu1
IZREDNI KONGRES LABURISTOV
Laburistični voditelj Wilson proti vstopu Anglije v EGS
Pristop k evropski gospodarski skupnosti bi koristil predvsem francoski kmetijski politiki - Deljena mnenja delegatov
LONDON, 17. — če .je morda obstajalo še kaj dvomov glede stališča laburističnega voditelja Ha-rolda VVilsona do vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, jih je danes popolnoma razblinil s svojim zaključnim govorom na izrednem kongresu laburistične stranke v Londonu.
Wiilson je odklonil vse pogoje, ki so jih članice EGS postavile konservativni vladi, ter izjavil, da namerava ministrski predsednik, konservativec Edvvard Heath, pahniti Anglijo v gospodarsko skupnost z izkoriščanjem panike in histerije, do katere je prišlo v deželi. Obenem pa je dejal, da ne bo podal dokončne in uradne izjave o tem vprašanju do sestanka izvršnega odbora laburistične stranke, ki bo 28. t. m. in da ne bo spremenil svojega prepričanja, kljub temu, da ga v zadnjih časih skušajo prepričati, naj odstopi od svojih sklepov.
Wilson je v svojem dolgem govoru analiziral vse pogoje za vključitev Vel. Britanije v EGS, ter posledice o plačilni bilanci, pri narastu brezposelnosti, v zvezi s Common-wealthom, pri porastu cen in v novem razmerju do kmetijske ekonomije Nove Zelandije.
Predvsem v zvezi s tem vprašanjem je Wilson podčrtal, da do edini rezultat take kmetijske politike ta, da bodo Angleži plačevali za majavo francosko kmetijstvo, ter da nasprotujejo angleški kakor tudi novozelandski laburisti taki politični izbiri.
Za tem je Wilson zelo strogo kritiziral Heathove namene o evropski vojaški integraciji, ker je uporabljal motive iz časov »hladne vojne prav v trenutku, ko se odpirajo človeštvu nove velike perspektive*.
Zaključil je z izjavo, da mu bo v trenutku dokončne odločitve edina skrb interes angleškega ljud-
stva in enotnost laburistične stranke.
Te enotnosti pa se zdi, da v tem trenutku ni v stranki. Po mnenju opazovalcev prevladuje v laburistični stranki mnenje nasprotno vstopu v EGS, a ni enotnosti: približno dve tretjini delegatov sta proti vstopu, ena tretjina pa je za vstop. Vendar pa na kongresu ni prišlo do večjih trenj, kajti ob zaključku ni bilo glasovanja o tem vprašanju.
Nevarnost desničarskega državnega udara v Boliviji
LA PAZ, 17. — Podpredsednik prezidlja bolivijske skupščine Hum-beirto Paban je sporočil, da je bolivijska ljudska skupščina progla-
sila izjemno stanje po vsaj državi zaradi nevarnosti desničarskega državnega udara.
Ljudska skupščina Je zaključila svojo prvo poslovno dobo 2. julija, potem ko je sklenila proglasi« splošno stavko za nedoločen čas v slučaju državnega udara. V svojem sporočilu je podpredsednik Paban potrdil ta sklep.
Poplave v Južni Koreji
SEUL, 17. — Vztrajno deževje je povzročilo obširne poplave na Južni Koreji. Najbolj prizadeto je področje ob glavnem mestu, kjer je tudi izgubilo življenje največ oseb. Govor je o 31 mrtvih, število pa bo prav gotovo narastlo. Pri bližno 5.000 oseb je moralo zapustiti svoje porušene ali hudo poškodovane domove.
Posadka «Apolla 15» en teden pred poletom na Luno
........ ...........................,,muii||||iiiiiil|i|l|||inii||,,,,,|,,|,li,,|,,ll|1||||1M|Iln|||1||i||||1i|||ni|11||||1|||||||111|1|ll|,|1(,|„|„|l|,„„„„||||nm|1|,i|||||,|1|1,|„|„lll„|„l„„i|ii„ii|„,|i|,iii|„Mi,|iMi|ii|,iii|ii|i|iiiii|iiiiii|iiiiiiiiiin
PREISKAVA 0 SICILSKIH MAFIJCIH
VESTI IZ SLOVENIJE
Zaščita delavcev zdomcev pred komisijo konference SZDL
Sodobna slovenska poezija pri založbi Se-ghers - V Velenju muzej afriške umetnosti
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 17. — Danes so na seji komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije obravnavali nekatere probleme v zvezi z zaposlovanjem. V vsej dosedanji praksi se je pokazalo, da je neorganiziranost ena največjih težav, kadar gre za učinkovito zaščito
zdomcev tako na delovnopravnem kot na socialnem iri drugih področjih. Zato nikakor ne smemo pusti« delavce osamljene, so poudarili na seji, ampak jim je treba nudi« pomoč iz domovine, tako pri zaščiti njihovih pravic kakor tudi pri njihovem združevanju v društva, klube itd. Seveda pa bo še prej treba koordinirati delo vseh
•flllllllllllllllllllUllllllllll|||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||ii|||iii||||||||||||ri|||||||||,|||||||||||||||m||||||,||,||||,||||||U|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOLESARSKA DIRKA cTOUR DE FRANCE»
Danes zaključek v Parizu
Devetnajsta etapa ni prinesla na skupno lestvico nobene spremembe
VERSAILLES, 17. - Današnja e-tapa (ki, seveda, ni prinesla nobene vidnejše spremembe na skupno lestvico) se je odvijala večinoma ob dokaj počasni vožnji. Tekmovanje se je nekoliko razživelo šele okrog 90. km. Pri 130. km je ušel Italijan Francioni, ki si je kmalu priboril minuto naskoka. Toda za njim se je pognalo več zasledovalcev, ki so ga ujeli. V ospredju se je ustvarila skupina desetih ko lesarjev, ki so nato s polminutno prednostjo privozili na cilj. Prvi je sprintal Stevens, ki pa se je — misleč, da je že na cilju, — prenaglil. To je izkoristil Nizozemec Kerkels, ki je v zadnjem naletu prehitel Gui-marda.
Lestvica 19. etape:
1.	Kerkels (Niz.), ki je prevozil 185 km dolgo progo od Bloisa do Versaillesa v 5.21"06 s poprečno hitrostjo 34,573 km na uro
V njegovem času so prispeli na cilj še:
2.	Goumard (Fr.)
3.	Danguillaume (Fr.)
4.	Francioni (It.)
5.	Wagtmans (Niz.)
6.	Van Springel (Bel.)
7.	Armani (It.)
8.	Stevens (Bel.)
9.	Van Schil (Bel.)
10.	Agostinho (Pori.)
11.	Genty (Fr.) 5.21T1"
12.	Hoban (VB)
13.	Karstens (Niz.) 5.2T36”
14.	Nassen (Bel.)
15.	Leman (Bel.)
Splošna lestvica:
1.	Merckx (Bel.) 95.34’42”
2.	Van Impe (Bel.) 5'38"
3.	Zoetemelk (Niz.) 5’45”
4.	Thevenet (Fr.) 10’42”
5.	Mortensen (Dan.) 16'32”
6.	Agostinho (Port.) 18’24”
7.	Guimard (Fr.) 18’49”
8.	Labourdette (Fr.) 24’30”
9.	Aimar (Fr.) 26’22”
10.	Lopez Carrii (Šp.) 28'13”
Pred današnjo etapo je odstopil Italijan Paolini. Včeraj je na cilju padel, pri tem si je pretegnil mišice desne rame in se zato danes ni javil na startu.
Jutri bo na vrsti zadnja etapa letošnjega »Toura*. 54 km dolga pot bo pripeljala tekmovalce, ki bodo vozili na kronometer v Pariz.
SMUČANJE
Italijan Casse je za leto 1971 svetovni prvak v hitrostnem smučanju z letečim startom in obenem tudi lastnik novega svetovnega rekorda. Včeraj bi namreč morali opraviti še zadnje spuste, vendar so jih mo rali odpovedati zaradi hudega snež-
nega meteža, ki je zdivjal nad vsem področjem Plateau Rosa. Ker letos ne bodo več opravljali v Cer-vinii hitrostnih spustov, je tako Casse predčasno osvojil naslov svetovnega rekorderja že pred prvotno določenim zaključkom te prireditve.
ATLETIKA
V ANCONI
Silvana Mamnz rekord v skoku v višino 177 cm
V okviru mednarodnega mladinskega aUetskega tekmovanja v Anconi, na katerem so nastopile mlade reprezentantke Italije, Jugoslavije in Bolgarije, je 16-letna Silvana Massenz postavila nov italijanski državni rekord v skoku v višino za ženske z zelo dobro značko 177 cm. Ta rezultat je za cm boljši od dosedanjega rekorda, ki je pripadal Simeonijevi.
Končni rezulta« tega troboja so naslednji:
Jugoslavija — Italija Bolgarija — Italija Bolgarija — Jugoslavija
83:63
85:61
80:66
ZADNJA VEST
Kasno sinoži so v Dusseldorfu sestavili izločilne skupine za svetovno nogometno prvenstvo 1974. Skupine so sestavljene takole:
1.	SKUPINA
Švedska, Madžarska, Avstrija, Malta
2.	SKUPINA
Italija, Švica, Turčija, Luksemburg
3.	SKUPINA
Belgija, Nizozemska, Norveška. Is-land
4.	SKUPINA
Romunija, V. Nemčija, Albanija, Fln-landija
5.	SKUPINA Anglija, Poljska, Wales
6. SKUPINA Portugalska,
S. Irska,
Bolgarija,
Ciper
7.	SKUPINA
Jugoslavija, Španija, Grčija
8.	SKUPINA ČSSR, Danska, Škotska
9.	SKUPINA
Sovjetska zveza, Francija. Irska
BEZBOL
Tržaški CUS je v okviru bezbol-skega naraščajniškega prvenstva včeraj premagal na Opčinah Primorca z 8:5.
AVTOMOBILIZEM
Škot Jackie Stevvart je v Silver-stonu osvojil na tajrel-fordu veliko nagrado Anglije, veljavno za vozila formule ena. Dosegel je poprečno hitrost skoraj 209 km na uro. 2. je bil Peterson na marč-fordu, 3. Fit-tipaldi na lotus-fordu itd. Po šesti vožnji za SP je lestvica tega tekmovanja taka: 1. Stewart 42 točk, 2. Ickx 19, 3. Peterson 15, 4. Fitti-paldi 10, 5. Andret« 9 itd.
mamam■
47-letnega Tržačana Tiberia Mi-trija, bivšega evropskega boksarskega prvaka, ki zdaj kot trgovski zastopnik stalno biva v Rimu, so prijavili sodišču, ker je pretepel neko žensko. Zdravniki so ji predpisali 15 dni zdravljenja.
NOGOMET
Mednarodno žensko nogometno tekmo Italija — Španija bodo odigrali v torek zvečer v Turinu. Kot smo že poročali, so morali to srečanje odgodiU, ker Španke niso pravočasno prejele vizumov za potne liste. Španska ekipa je zelo mlada, saj jo sestavljajo igralke med 14 in 17. letom staros«.
KOŠARKA
Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Messini je Jugoslavija premagala Italijo s 53:41, ČSSR pa Madžarsko s 57:52.
Jugoslavija
1Nadaljevanje s 1.' strani)
spodar igrišča. Italijani so jih sicei skušali dohiteti, a prednost gostov je bila prevelika.
Dvorana je bila natrpana do zad-njega kotička in več sto gledalcev je moralo osta« zunaj.
• * •
SOVJETSKA ZVEZA - ŠPANIJA 56:55 (32:23)
V toj tekmi so Spanci nudili So-vjetom mnogo močnejši odpor, kot je bdiio pričakovati. Zlasti so se izkazali v 2. polčasu, ko so svoje nasprotnike že nevarno ogrožali OSTALI DANAŠNJI IZIDI:
Avstrija	- Švica	90:54
Nemčija	- švedska	77:63
Francija	- Turčija	66:59
Grčija -	Izrael	74:65
KONČNA LESTVICA:
1.	Jugoslavija
2.	Italija
3.	Sovjetska zveza
4.	Španija
5.	Grčija
6.	Izrael
7.	Francija
8.	Turčija
9.	Nemčija
10.	švedska
11.	Avstrija
12.	Švica
pristojnih ustanov in organizacij doma, ki se ukvarjajo s problemom rojakov po svetu.
Pomembno vlogo pri stikih z delavci na tujem imajo tudi sindikati, ki pa so doslej mednarodne zveze s sindikalnimi organizacijami dežel, kjer je veliko slovenskih ljudi, premijo izkoristili. Zato so v svoj akcijski program uvrstili uspešnejše reševanje tega problema, poleg tega pa se zavzemajo za enotno po-liUko domačih dejavnikov za delo z delavci na tujem.
Na seji so razpravljali še o vrsti drugih vprašanj, kot o povezovanju z delavci na kulturno-prosvetnem področju, o njihovi informativnosti, o nujnosti znanstvene obravnave problema emigracije itd. Sklenili so, da bodo pripravili ustrezen material za razpravo na seji predsedstva republiške konference letošnjo jesen.
* # *
Komisija za kulturne zveze s tujino pri društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani je danes opoldne predstavila časnikarjem antologijo sodobne slovenske poezije, ki je pred kratkim izšla v Parizu pri založbi Seghers in pri čemer je sodelovalo tudi Društvo slovenskih pisateljev. Tekste za to antologijo so izbrali Cene Vipotnik, Drago Šega in Jože Kastelic, slednji je tudi napisal kratek uvod v ta francoski izbor slovenske poezije. Prevode je oskrbel Viktor Jesenik, pregledal in delno dodelal pa jih je znani francoski pesnik Marc Alyn.
Antologija sodobne slovenske poezije je že četrta knjiga slovenske literature, ki je izšla pri znanem francoskem založniku Seghersu v francoščini in pomeni v tem smislu zelo koristno seznanjanje francoske kulturne javnos« z dosežki slovenskega pesništva. Izbor obsega poezijo od Srečka Kosovela do Tomaža Šalamuna.
Knjižica sodobne slovenske poezije v francoščini je okusno in sodobno opremljena. Na naslovni strani jo krasi podoba slovenskega slikarja Gabrijela Stupice.
* # *
V začetku oktobra bodo v okviru prireditev ob prazniku Šaleške doline v Velenju odprli muzej afriške umetnosti. V zbirki velike umetniške vrednosti bo več kot 700 eksponatov, med katerimi bo tudi nekaj edinstvenih primerkov, kot na primer zbirka afriških pralutk, ki jih ni ni« v največjih muzejih afriške umetnosti v Rimu, Pragi, Londonu in na Dunaju. Muzej afriške umetnosti bodo v Velenju za zdaj uredili v prostorih knjižnice, pozneje pa bodo zanj zgradili poseben paviljon. Eksponate za novi muzej afriške umetnosti bo prispeval češki akademski kipar prof. Vogt, ki ima poleg doktorja Borisa Kuharja tudi največ zaslug za to, da bo dobilo središče Šaleške doline pomembno novo kulturno ustanovo.
DRAGO KOŠMRLJ
Izročeno javnemu tožilcu poročilo policijskih organov
Konkretne odgovornosti za umor palermskega državnega pravdnika in njegovega soierja
PALERMO, 17. — Danes je ka- nju se je nekaj sto mladeničev na-
Rekordna prodaja «dossiera McNamara»
NEW YORK, 17. - Knjiga o tajnih dokumentih Pentagona, tako imenovani »dossier McNama-ra>, bo verjetno dosegla nov rekord pri prodaji. Predstavnik založniške hiše Bantan Broos je izjavil, da so že razprodati 500.000 izvodov prve izdaje, iz tujine pa so že prejeti naročilo za več kot milijon in sto tisoč izvodov.
Med naročniki sta dva nepričakovana kupca in sicer United States Information Agency, ki je naročila 250 izvodov in Pentagon, ki je naročil 1000 izvodov.
rabinjersko poveljstvo skupaj s policijskimi organi palermske kvesture izročilo pomočniku državnega pravdnika dr. Lauru poročilo, ki zadeva aretacijo 32 domnevnih mafijcev, ki so jih v zadnjih dneh priprli v raznih italijanskih mestih.
O skupnem poročilu karabinjerjev in policije še ni bilo izdano nobeno sporočilo. Predvsem gre, sicer, za formalno tajnost preiskovalnega postopka, na drugi strani pa tudi za to, da bi se preprečilo objavljanje vesti, ki bi u-tegnile pomagati ljudem, ki se še skrivajo, da bi se izognili zapornim poveljem.
Poročilo sodnijskim oblastem so podati podpolkovnik Porto, ki je načelnik sodnijskega oddelka, dr. Men-dolia, načelnik palermskega letečega oddelka in kap. Russo, poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev. Preiskovalni častniki so pojasnili dr. Lauru vsebino poročila. V poročilu samem so omenjena baje tudi imena dvajsetih oseb, ki jih do sedaj še niso izslediti in za katere preiskovalni organi zahtevajo od državnega pravdnika, naj izda zaporno povelje. V poročilu se baje govori tudi o ljudeh, ki so povezani z nedavno ugrabitvijo pa lermskega trgovca Vincenza Guer-cia. Zdi se, da so nekateri izmed 32 aretirancev obtoženi poleg njihovega sodelovanja pri kriminalni organizaciji tudi ugrabitve oseb.
V	palermskih sodnijskih krogih menijo, da bo pomočnik državnega pravdnika dr. Lauro poveril preiskavo dr. Aldiu Rizzu, ki bi moral v prihodnjih dneh poskrbeti za zaporna povelja, ki zadevajo v glavnem že aretirane ljudi.
Po nadaljnjih vesteh, ki so se razširile kljub odločni rezerviranosti višjih preiskovalnih organov, se je zvedelo, da se v skupnem poročilu policijskih oblasti, se pravi karabinjerjev in palermske kvesture, govori odkrito o osebni odgovornosti ljudi v zvezi z zasedbo v Ulici del Cipressd, kjer sta izgubila življenje palermski državni pravdnik dr. Pie-tro Scagldone in njegov šofer Anto-nimo Lorusso. Zdi se, da je umor v Ulici del Cipressi organiziral 44-letni Gerlando Alberti, katerega Iščejo tudi zaradi umora v Drevoredu Lazio. Po mnenju policijskih organov je bil Alberti v Palermu prav 5. maja, ko Je prišlo do dvojnega umora.
V	prihodnjih dneh bo dr. Aldo Rizzo pregledal predložene dokumente ter v torek in sredo zaslišal prizadete osebe. Domnevajo, da bo šele konec prihodnjega tedna sklepal glede ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.
Na kraju naj še omenimo, da je zagovornik Nataleja Rlrnlja, ki je bil aretiran prejšnjo sredo v Rimu, zahteval, naj njegova varovanca izpustijo na začasno svobodo. Zagovornik trdi, da so policijski organi ravnali nezakonito, ko so napraviti hišno preiskavo na Rimi je-vem domu. Na vsak način je zahteval, naj sodni jaki organi v 48 urah utemeljijo razloge zaradi katerih bi moral njegov varovanec ostati v zaporu.
potilo proti sedežu neofašistične sindikalne organizacije CISNAL. Policijski organi so preprečiti pohod mladeničev. Prišlo je do spopadov in do večjega števila ranjenih.
Do spopadov med mladeniči, ki pripadajo politični organizaciji «Lot-ta continua*, in policijskimi silami je prišlo tudi v Cinisellu Balsamo.
VRSTA ATENTATOV V BELFASTU
Eksplozija je uničila tiskarno «Daily Mirror ja»
Požar, ki je uničil dve nadstropji hotela <Regen-cy» in terjal tri žrtve, pa ni namerno dejanje
BELFAST, 17. — V Severni Irski zadnje čase skoraj ne poteče dan, ne da bi se pripetil kak izreden dogodek. Javno mnenje se je sicer že nekoliko privadilo temu in se za vsak manjši atentat ali eksplozijo več ne razburja. Zdi se pa, da so pristaši organizacije IRA (Irish Republican Aimy) sklenili na vsak način vznemiriti javno mnenje.
V Belfastu sta se danes pripetila dva važnejša dogodka: v nekem hotelu je izbruhnil požar, zaradi česar so izgubile življenje trd osebe (policija je že po prvi preiskavi ugotovila, da požara ni nihče povzročil hote in da republikanci niso bili »navzoči*), oborožena skupina mož z zakritimi obrazi pa je skoraj istočasno hudo poškodovala tiskamo dnevnika «Daily Mirror*. Dogodka sta torej po vsebini precej različna, oba pa sta povzročila precej hrupa.
Požar je izbruhnil nenadoma v tretjem in četrtem nadstropju hotela «Regency». Kakor smo že o-menili, so izgubile življenje tri o-sebe, med temi kanadska turista. Gasilcem je uspelo, da so v eni uri omejili in skoraj pogasili požar. Na srečo je bilo v hotelu samo deset oseb. Do sedaj je znano samo ime tretje žrtve, ki je Ernie Strathdee, važna ulstrska televizijska osebnost. Policija je seveda takoj zasumila, da je požar povzročila kaka eksplozija, že po prvem pregledu pa so agenti ugotovili, da je požar izbruhnil čisto slučajno.
Drugi dogodek spada v okvir raznih akcij, ki se jih zadnje čase lotevajo pristaši organizacije IRA. Dvanajst oboroženih mož, ki so i-meli obraze zakrite z najlonskimi nogavicami, so se malo po 16. uri pojavili v tiskarni dnevnika «Daily Mirror*. Najprej so med osebje razdelili današnji izvod dnevnika, ki je na prvi strani objavil naslov «IRA je točno znala, kam naj zadene* (članek govori o skupini re-
publikancev, ki je včeraj odvedi* iz Victoria Hospitala 19-letnega r* njenca), nakar so osebju ukaza11 naj nemudoma zapusti poslopJ8 Šele nato so pristaši organizacij* IRA nastavili eskploziv in po gaj v zrak poslopje. Eksplozija je hw* poškodovala in delno porušila P" slopje ter popolnoma uničila * skamo.
Kljub atentatu pa bo dnevnj prav tako krožil po Ulstra. V j verno Irsko bodo vsak dan z j talom pripeljali precejšnje štev® izvodov dnevnika «Sunday Minic (različna izdaja istega dnevnik8'' Policijski agenti in vojaki išcel oboroženo dvanajsterico, ki je J atentatu izginila na treh ukra« nih avtomobilih, ki so bili park*r ni v bližini tiskarne. Gre za 8' tomobiila vrste «austin cambrio* in «morris scura* ter mah tov njak «A 35».
Vendar se republikanci niso ^ mejiti na atentat na tiskarno. ; zadnjih 24 urah je v Belfastu » splodiralo pet peklenskih stroF' ki so bili nastavljeni v nekatera trgovinah in barih. Eksplozije povzročile nekaj materialne sko^j lažje poškodbe pa je dobil n; avtomobilist, ki se je sluca.ino ^ mimo neke trgovine, prav ko nastala eksplozija.
Huda eksplozija v japonskem premogovnik*1
SAPORO (Japonska), 17. - Hu* eksplozija, ki je nastala zaradi *. meljskega plina, je v premogov5 ku na otoku Hokaido terjala r. bližno 30 žrtev. Reševalne skup15, so iz jaškov prinesle do sedaj £ trupel, tudi za ostale rudarje, * so ostali v jaških, pa ni več J benega upanja. Zdi se, da je. vt, čina rudarjev umrla zaradi pri50, nosti strupenih plinov in ne zar8 same eksplozije.

Manifestacije mladincev v okolici Milana
MILAN, 17. — Danes je prišlo do incidentov ob nekem shodu, ki ga je priredila krajevna sekcija KPI v Giulianu Milanese. Župan Gaetano Sangalli je v svojem go voru poudaril, da je treba zavreti pot fašistom tudi na upravnem in sindikalnem področju. Po zborova-
TRŽAŠKI DNEVNIK
SEJA VODSTVA PRISTANIŠKE USTANOVE
Junijski in polletni promet pristanišča znatno presegel ustrezne postavke 1970
V kratkem bo začel delovati nov premični žerjav «pleiner» z nosilnostjo 32 ton za manipuliranje s kontejnerji ■ Ponovna intervencija za opremo pomola Vil
Vodstveni odbor Avtonomne pristaniške ustanove je na svoji zadnji seji z zadovoljstvom sprejel sklepe, do katerih je prišel medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) 7. t. m., kakor tudi izjave, ki jih je dal minister Attaguila v poslanski komisiji za prevoze o preosnovi plovnih družb PIN in o njegovi oceni problemov tržaškega pristanišča, ki priznava Trstu pomemono vlogo v pomorstvu. Odbor je izrekel svoje priznanje poslancu Belciju, predsedniku deželnega odbora Berzantiju in drugim članom tržaške delegacije, ki so imeli v Rimu pomembne razgovore z ministri za trgovinsko mornarico, proračun in državne u-dedežbe.
Predsednik Franzil je nato povedal, da je skupni promet tržaškega pristanišča v preteklem juniju dosegel 2.930.047 ton vkrcanega in izkrcanega blaga (od katerih 2.165.545 ton petroleja za naftovod), kar je za 578.741 ton ah za, 24,6 od sto več v primerjavi z junijem 1970. V prvem letošnjem polletju pa je celotni pomorski promet dosegel 16.921.627 ton izkrcanega in vkrcanega blaga (vključno z nafto, za naftovod, katere so izkrcali 12.803.042 ton), kar predstavlja 4.072.753 ton ah 31,7 odst. več kot v ustreznem razdobju leta 1970 in 4.931.320 ton ali 41,1 odst. več v primerjavi s prvim semestrom leta 1969.
Kar zadeva tranzitni trgovski
Novi samopremični žerjav ORMIG s 43 m dolgim krakom za manipuliranje s kontejnerji
promet skozi pristaniške napr8'* je ta dosegel v juniju letos H®.j soč 950 ton, kar je za 37.087 J ali 26,5 odst. več kot v
1970. V prvem semestru 1971 je
govski tranzitni promet tako
i#
canega kot vkrcanega blaga (J<’ž gel 1,117.016 ton, kar za 135-ton ali 13,8 odst. več kot v e5,
268.5* •ve1"
kem razdobju 1970 in za ton ah 31,7 odst. več kot v pU , semestru 1969. Glede na posarne^
blagovne sestavine se je v PrVf letošnjih šestih mesecih v pri®5 | javi z lanskimi povečal prom®* j žitaricami za 91.140 ton, kos®'. promet za 45.649 ton, prom®* i rudninami za 18.668 ton in Pr0lff z lesom za 12.307 ton.
Franzi! je nato s poročil ------- insko Uo
narieo,
je ministrstvo za trgovinsko
zakladi®'.
sporazumno z zaiu<—-u ministrstvom in ministrstvom ,, javna dela odobrilo obračurl J poslovno leto 1969. Omenjena nistrstva so priznala, da mora stanova, zato da obdrži trž85..
pristanišče konkurenčno sposobd*J predvsem v tranzitnem promet® j tujino, voditi politiko konkurenca tarif. Posledica tega je, da £ tržaškemu pristanišču za sanir8'} njegovega upravljanja potreben vC ji finančni prispevek države.
Dr. Franzil je nato obvesti* j stale člane vodstva, da bo pri*1 J. nji mesec začel v pristanišču L lovati nov velik premični žertf «Peiner» z nosilnostjo 32 ton ®ajj. krcevanje, vkrcevanje in manipjjj ranje kontejnerjev ter da je pr)5J niške naprave v teh dneh premični motorni žerjav «ORN* * tradicionalnega tipa s 43 dolgim krakom, ki lahko do 80 ton in pri izkrcevanju vkrcevanju kontejnerjev z ve« prednostjo zamenjuje plovne ve. S tem novim žerjavom ki že ^
1ujejo in s tremi posebnimi - y torji za vleko «roll-traiIers», ^ žaško pristanišče že danes s*j|i sobno, da s primerno hitrostjo ^
zanesljivostjo oskrbuje ladje ^ prevoz kontejnerjev in traj®** j* ladje »roll-on/roll off.». Pri teh* (, vredno omeniti, da je obseg {S; nipuliranih kontejnerjev v letu bil presežen že v prvih šestih oj
spoih lpf.nšnincra lofra
nostmi, ki se lahko premika ^ na cesti kot na tirih.	- |
Dr. Franzil je končno spordo j da je ponovno posredoval pri o nistrstvu za javna dela za izpu.o,- j nitev nujnih naprav za takoj5® I 1 delno izkoriščanje pomola VU-