DEMOKRACIJA
o: Irst, ulica Machiavelli 2g-II. - tel. 62-7S ; rrstjrtilica S. Anastaslp 1-c'V tel. 30-39 —* p
Uredništvo:
Uprava: Tr
Goriško uredništvo:' Gorica, Riva Piazzutta 18 — , CENA: posamezna številka L-20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto V. - Štev. 11
Trst - Gorica 16. marca 1951
Izhaja vsak petek
f
1 *
^ l
Trst v ospredju
Tiskovni odmevi in izjave vodilnih krogov o Svobodnem tržaškem ozemlju
NARODNI DOM
JVa burni seji občinskega sveta dne 9. marca je dr. Agneletto med svojim govorom proti resoluciji občinske večine, ki zahteva povratek Trsta pod Italijo, omenil tudi slovensko potrebo po lastnem gledališču in kulturnem središču. Občinski svetnik Monciatti, ki v svojem šovinizmu ne premore več trezne besede, je vzkliknil: »Ce že hočete imeti lastno gledališče (Narodni dom?), si ga sami sezidajte/« Naš predstavnik dr. Agneletto mu ni o-stal dolžan odgovora. Povedal je, da smo Slovenci imeli svoj Narodni dom, ki smo si ga postavili z lastnim denarjem, pa še kakšen! Stal je v središču Trsta vse dokler nam ga niso italijanski fanatiki pod vodstvom zloglasnega Giunte zažgali. Kdor nam je naš Narodni dom uničil, ta bi moral sam čutiti potrebo, da je treba to krivico in nasilje v korist pomirjenja med Italijani in Slovenci popraviti. Namesto tega pa so Slovenci doživeli -na tržaški občinski seji novo izzivanje!
Izzivanje je bilo toliko bolj neumestno, ker je prav par dni pred sejo, dne 3. t. m. objavil rimski tednik »Difesa Adriatica« članek pod naslovom »Rinasce il Balkanu, v katerem odkrito priznava, da se imamo samo Italijanom, ki v tržaški občini gospodarijo, zahvaliti, a-ko do danes Narodnega doma še nimamo. Člankopisec namreč objavlja, da so demokratični Slovenci, organizirani v Slovenski demokratski zvezi, pod vodstvom dr. A-gneletta uspeli dobiti od Zavezniške vojaške uprave zagotovilo, da jim bodo stavljena na razpolago potrebna sredstva za postavitev slovenskega kulturnega doma v najstrožjem središču mesta, nedaleč od kraja, kjer je stal nekdanji Balkan. To naj bi bilo nekakšno nadomestilo za pred 30 leti požgano slovensko kulturno središče, na čigar stavbišču je danes hotel Regina. »Difesa Adriatica« ve tudi povedati, da je ta obljuba Zavezniške vojaške uprave kronala dolgotrajno delo in napore demokratičnih Slovencev. General Airey je bil po pisanju omenjenega lista že na tem, da stavi demokratičnim Slovencem na razpolago potrebna denarna sredstva in da jim da gradbeno dovoljenje. To pa je preprečila intervencija italijanske vlade! General naj bi, po informacijah čUmkarja lista »Difesa Adriatica«, nato pozval demokratične Slovence, naj začetek gradbenih del odlo-že v pričakovanju ugodnejšega političnega položaja.
Slovenska demokratska zveza nima nikdar namena bobnati o delu, Za katerega smatra, da je koristnejše, ako ostane prikrito vse dokler se ne pokažejo njegovi sadovi. Zato o tem doslej nismo pisali. Toda po teh javnih ugotovitvah rimskega tednika moramo pač pribiti, da so Italijani s svojim postopanjem prevzeli nase polno in zavestno odgovornost za dejstvo, da največje nasilje, ki je bilo pod vlado demokratične Italije in v mirnem času nad Slovenci izvršeno, njej v sramoto, še do danes ni popravljeno. Jasno in odkrito so povedali, komu se moramo zahvaliti, da so funkcionarji Zavezniške vojaške u-prave v zadnjem trenutku preklicali obljubo, ki je bila neposredno pred izvršitvijo. K pisanju, ki v o-stalem odgovarja dejanskemu stanju, nimamo pripomniti prav nič drugega razen, da nam ni nič znanega o tem, da bi nas general Ai-rey pozval, naj počakamo na boljše čase. Znano nam je bilo samo, da je bila že dana obljuba preklicana in to brez roka in sklicevanj na bodočnost. Kako, pri kom in po kom je bila njena izvršitev preprečena, nam je pa povedala šele »Difesa Adriatica«. Odgovornosti so sedaj jasno postavljene, tako za tistega, ki je prigovarjal, kakor za tistega, ki se je pustil pregovoriti.
Sramota za kulturno Evropo in za vse žrtve, ki so padle proti fa-
šizmu, je, da do danes v Trstu še vedno ni izbrisano prve veliko nasilje, s katerim je pričela fašistična mentaliteta na naši celini svoj pohod, ki je končal z drugo svetovno vojno. Velik požar Balkana je simbol kasnejšega požara Evrope! Po našem mišljenju je bila tako v italijanskem, a še posebno v zavezniškem interesu zagrešena nepopravljiva napaka, ker se ta krivica do danes še ni popravila.
Po treznem premisleku bi morali tudi Italijani to zamudo kvečjemu obsojati, ne pa podžigati nov šovinizem, ki bi znal v bodoče morda kreniti znova po poti, na katero ga je že enkrat zapeljala miselnost Giunte in njegovih pajdašev, ko so zaslepljeno sledili krvavemu žaru prve baklje, v kateri je gorel naš Narodni dom!
Kaj pravijo k temu odgovorni predstavniki zahodne demokratične politike na Tržaškem, ki mirno dopuščajo, ne samo da se tak šovinizem bohoti v senci njemu naklonjene politike, temveč se mu baje celo puščajo pregovarjati ter slede njegovim nasvetom? Doklej? Ni še dovolj izkustev?	*	*	*
Seul zopet osvobojen
Po 89. dneh silovitih borb, ki so sledile umik južnokorejskih čet in sil OZN iz južnokorejske prestolnice Seula, je dne 13. t. m. južno-korejska državna zastava zopet zaplapolala na palači ljudske zbor-
ce.
Zavzetje Seula krona težke napore s,il OZN, ki nezadržno prodirajo proti 38. vzporedniku.
Obisk jugoslovanskega parlamentarnega odposlanstva pod vodstvom podpredsednika prezidija ljudske skupščine Moše Pijada angleškim parlamentarcem; istočasni prihod italijanskega vladnega predsednika De Gasperija in zunanjega ministra Sforze v London na povabilo angleške vlade; Titove pomirljive in Kardeljeve pomembne izjave o jugoslovanski zunanji politiki, zlasti glede Trsta, in vključevanje avstrijskega in tržaškega vprašanja na dnevni red bodočega sestanka štirih »velikih« zunanjih ministrov, nam dajo slutiti, da se za kulisami svetovne politike in diplomacije marsikaj važnega dogaja z našim ozemljem.
Italijanski .tisk je glede Trsta u-metno alarmiran in različno poroča o razpoloženju svetovnega tiska. Naleteli smo pa tudi na nekaj treznih glasov! Resni turinski dnevnik »La Stampa« ugotavlja izpod peresa znanega publicista Itala Zinga-rellija, da je italijanska vlada pri svoji diplomatski akciji o zahtevi po vrnitvi Trsta in STO-ja lahko iz registriranih reakcij samo ugotovila, da je vsako njeno prizadevanje v tem smislu brezuspešno!
Tudi zelo razširjeni in upoštevani milanski »Corriere della Sera« se stvarno -bavi s .tržaškim vprašanjem v zvezi s potovanjem vodilnih dveh italijanskih državnikov v London. Glede možnosti razdelitve STO-ja z narodnostnega vidika pravi Dome-nico Bartoli, da lahko do tega pride le s pristankom jugoslovanske vlade; iz nadaljnjega sklepanja pa takoj ugotovimo, da si je uvodničar popolnoma na nejasnem glede narodnostnih prilik na našem o-zemlju! Bartoli si obeta malo ali nič od londonskih razgovorov, ker pravilno sklepa, da je pravno za Trst še vedno v veljavi-mirovna pogodba (pa naj bo to našemu vzvišenemu rektorju Cammarati prav ali ne!), zaradi česar bi moralo bi.ti naše ozemlje urejeno v svobodno državno telo, ko ne bi bilo nesporazumov med Zahodom in Vzhodom. V isti številki »Corriere della Sera« je glavni članek o Jugoslaviji in sovjetskih satelitih, ki ga je napisal angleški konservativni prvak in bivši zunanji minister Anthony Eden. Eden ne obravnava naravnost tržaškega vprašanja, pač pa trdi, da bo igrala Ju-
Državljanstvo STO-ja
Slovenska demokratska zveza je v zadnjih letih posvetila največjo pažnjo vprašanju tržaškega državljanstva. Vprašanje je bilo obravnavano na raznih političnih sestankih, sejah zvezinih organov in v spomenicah na pristojne zavezniške urade.
Pred kratkim je SDZ zopet izročila ZVU obširno spomenico o i-s,tem vprašanju, ki ga je pravno vsestransko utemeljila.
Tržaško državljanstvo je predvideno po čl. 6 Stalnega statuta za STO (VI. priloga mirovne pogodbe z Italijo). Res je, da statut še ni stopil v veljavo, toda v skladu s čl. 2 Začasnega statuta (VII. prilaga) bi tilo treba uvajati v (ej prehodni dobi vse one določbe Stalnega statuta, ki so izvedljive. ZVU, ki deluje v smislu čl. 21/3 Začasnega statuta, lahko uvaja vse one določbe Stalnega statuta, ki bi jih uvajala začasna vlada pod guvernerjevim nadzorstvom. Zato je u-vedba določb Stalnega statuta glede državljanstva nujna posledica že dalj časa trajajočega »status-a quo« na Tržaškem.
Veliko število Slovencev in Hrvatov, ki živijo že dalj časa na tem ozemlju in ki so večinoma tu tudi rojeni, so brez državljanskih pravic, ker je njihov oče ali ker so oni sami izgubili italijansko državljanstvo po prvi svetovni vojni. Prav tako so izgubile državljanstvo vse one osebe, rojene na tem ozemlju, ki so se izselile iz političnih razlogov. Te osebe sedaj nimajo pravice do delavske knjižice in s tem do kruha v svojem rojstnem kraju!
ZVU je trdila, da ne more priznati tržaškega državljanstva, ker še ni v veljavi Stalni statut. Toda vse osebe, ki živijo na STO-ju, imajo pravico do tržaškega državljanstva v skladu z zakonom z dne 13. junija 1912, š,t. 555, ki je v veljavi na STO-ju v smislu čl. 10 Začasnega statuta, VII. priloga.
Italijanska vlada protipostavno
smatra vse državljane STO-ja za italijanske državljane in rešuje v svojem delokrogu prošnje za priznanje državljanskih pravic na Tržaškem, pri čemer to pravico odreka marsikateremu Slovencu in Hrvatu. To se je n. pr. zgodilo Slovencu, ki ima stalno bivališče na našem ozemlju, čeprav je 1. 1932 služil italijansko vojsko in se boril na italijanski strani od 1. 1940 do konca vojne; kot razlog odklonitve služi izgovor, da prosilčevi otroci posečajo slovenske šole!
Kot je nesmiselno, da morajo Tržačani prositi za državljanske pravice v Rimu, prav tako je nesmiselno, da morajo prositi za potne liste v tujini in v tujino potovati kot italijanski državljani!
Prepričani smo, da bo ZVU po-voljno uredila vprašanje tržaškega državljanstva. Naj ne bo v bodoče več dovoljeno, da bi italijanska vlada, ki je proti neodvisnosti STO-ja, priznavala državljanske pravice na našem ozemlju in s tem posegala v vse ostale državljanske pravice, ki so jih deležni samo Italijani, pa naj prihajajo od koder koli, medtem ko se te pravice odrekajo Slovencem in Hrvatom, ki so tu rojeni. ZVU ne sme dovoljevati take diskriminacije na škodo tržaških Slovencev in Hrvatov! Treba je najti rešitev, ki naj priznava tudi slovanskemu življu na Tržaškem vse pravice iz zakona o državljanstvu iz 1. 1912.
Saj je ZVU v skladu s čl. 10 Začasnega statuta (VII. priloga) dolžna, da izvaja zakone, ki so bili pri nas v veljavi na dan 8. septembra 1943, .torej tudi italijanski zakon o državljanstvu z dne 13. junija 1912, št. 555!
Pri reševanju tega vprašanja gre ne samo za načelno upravno zadevo v skladu z določbami mirovne pogodbe z Italijo, ampak za stvarno upravno vprašanje, ki zadeva pravico do kruha velikega Števila tržaških Slovencev in Hrvatov, rojenih na tem ozemlju.
gosiavija odločilno vlogo v kritični dobi, ki še čaka Evropo, pa naj do tega pride letos ali čez dve leti! Moskva se po Edenovem mnenju tega že dolgo zaveda in sedaj so se začele tega v polni meri zavedati tudi ZDA, Anglija in Francija!
V	poluradnem rimskem dnevniku »Giornale d’Italia« pa razčlenjuje Et.tore Della Giovanna najnovejše politične in diplomatske dogodke v zvezi s Trstom po poročilih iz Washingtona takole:
Anglija res ne vidi nobene vzročne zveze med avstrijskim in tržaškim vprašanjem, vendar se ne protivi, da se ne bi o Trstu razpravljalo na konferenci štirih zunanjih. ministrov, ker se zaveda, da sta i Avstrija i Trst nevarna kamna spodtike pri urejevanju odnosa jev med Zahodom in Vzhodom.
Res je, da ni angleško stališče v vsem tem še jasno opredeljeno in znano, vendar imajo v Washing.to-nu vtis, da skuša dobiti angleška vlada pristanek ameriške in francoske vlade na načrt, po katerem bi se zavezniške sile umaknile iz Trsta, izvedla mirovna zamisel Svobodnega tržaškega ozemlja in s tem omogočil umik sovjetskih čet iz Avstrije.
Moramo ugotoviti, da italijanski listi ne silijo več v ospredjez vsiljivimi grožnjami o možnem izstopu Italije iz Atlantske zveze, ker so se verjetno prepričali, kako gledajo zahodni vojaški krogi na italijansko vojaško silo. Glede tega je zelo značilno pisanje ameriškega tiska, ki opozarja na dvomljivo vrednost italijanskega vojnega doprinosa v primeru nevarnih vojnih zapletljajev na evropski celini.
Sam »Giornale dltalia« poroča, da se važni ameriški dnevnik »New York Times« obširno bavi s tem vprašanjem, pri čemur poudarja, da je Genova kot ključni položaj italijanske obrambe pod popolno kontrolo komunističnih pristašev, zaradi česar bi ta tako važna strateška luka ne bila dosegljiva za ladjevje držav Atlantske zveze, razen seveda z neprijetno uvedbo prekega soda. Pa tudi v takem primeru bi bile sabotaže na dnevnem redu, s čimer bi bila genovska luka pod stalno grožnjo onesposoblje-nja za vojaške svrhe zahodnih sil.
Kot vidimo, je Trst zopet na dnevnem redu svetovnega zanimanja! Vendar Trst ni na prvem mestu, ker je še mnogo drugih važnejših vprašanj, ki jih je treba, če že ne pred njim, pa vsaj istočasno z njim uspešno spraviti z dnevnega reda svetovnih sporov. Angleška želja, da pride glede Trsta do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, čeprav iz razumljivih taktičnih razlogov se še vedno sklicuje na marčno izjavo, je poskus, da po najprimernejši diplomatski poti doseže pristanek na kompromisno rešitev, ki jo predvideva pariška mirovna pogodba. Po zadnjih vesteh je namreč jugoslovanska vlada sporočila zahodnim silam, da je pripravljena pogajati se o Trstu z Italijo tudi pred konferenco štirih zunanjih ministrov pod pogojem, da bi se to ne zgodilo v okviru brezpogojnega pristanka na marčno izjavo.
Ameriški krogi so sicer iznesli vest o jugoslovanski pripravljenosti, da pride do delitve STO-ja na podlagi narodnostne razmejitve :n delne izmenjave prebivalstva, ven-
dar uvidevajo, da so izgledi za tako rešitev nemogoči, zaradi česar sploh z nezaupanjem gledajo na možnost sporazuma med Jugoslavijo in Italijo na takšni podlagi. Zadnje izjave maršala Tita v Beogradu na zborovanju zveze jugoslovanskih borcev niso jasne; izjava, da tržaško vprašanje ni pereče, je popolnoma v duhu zahodnih, zlasti pa angleških diplomatskih prizadevanj; isto bi na prvii videz iz-gledalo tudi z njegovo nadaljnjo izjavo, da bo sporazum med Jugoslavijo in Italijo glede Trsta lahek. Toda za kakšno ceno? Titov zunanji minister na bolezenskem dopustu Kardelj nam sicer v Ljubljani na predvolivnem zborovanju odgovarja, da Jugoslavija ne bo pri vodstvu svoje zunanje politike v ničemer škodovala slovenskim narodnim koristim.
Vsekakor nam je iz vsega tega popolnoma jasno, da se zahodne sile v nobenem primeru nočejo prenagliti glede Trsta, ker se zavedajo, da bi vsiljena rešitev prav malo koristila stvari miru!
Kaj pa prav za prav želi zahodna demokratična skupnost od Jugoslavije in Italije? Samo to: naj posvetita glavno pažnjo svojega političnega iin diplomatskega prizadevanja ne Trstu, pač pa čim uspešnejšemu doprinosu k dvigu vojaške odporne sile zahodnega demokratičnega sveta, ki ga danes komunistični totalitarizem najresneje ogroža na vseh področjih njegovega izživljanja.
Iz vsega tega torej jasno izhaja, da le a ohranitvijo STO-ja bomo najbolje koristili stvari miru na svetu!
Pogodbe o Srednjega
obrambi vzhoda
V	zadnjem času vedno pogosteje čitamo v časopisih in slišimo po radiu o nevarnostih, ki groze Srednjemu vzhodu, s katerim je Trsi od nekdaj v najtesnejših gospodarskih stikih. Važnost tega področja je posebno velika zaradi njegovih obsežnih petrolejskih zalog. V tem položaju pridobiva na pomembnosti izjava, ki bo verjetno zanimala tudi naše čitatelje, ki jo je dne 21. februarja predložil v londonski spodnji zbornici namestnik angleškega zunanjega ministra. V njej je na zelo pregleden način prikazano, k$ko je danes poskrbljeno za obrambo tega področja v primeru vojne in kakšne so obveze, ki vežejo posamezne države. Izjava se glasi:
»Velika Britanija ima zavezniške-pogodbe iz Egiptom, Irakom in Jordanijo ter pogodbo o medsebojni pomoči s Turčijo.«
Prve pogodbe določajo, da mora v primeru, če se zaplete ena od o-beh strank v vojno, druga stranka takoj priti na pomoč kot zaveznica.
Pogodba s Turčijo je tristranska in obsega tudi francosko vlado; pogodba določa, da morata v primeru, če Turčijo napade kaka evropska sila, ali v primeru, če napad kake evropske sile povzroči vojno v Sredozemlju, pri čemur je prizadeta Turčija, Velika Britanija in Francija učinkovito sodelovati s Turčijo in ji pomagati z vso svojo močjo.
Turčija pa je podobno obvezana, da pomaga Vel. Britaniji in Franciji v primeru napada kake evropske sile, ki dovede do vojne v Sredozemlju, v katero sta zapleteni navedeni državi. Ta določba pa ne obvezuje Turčije k oboroženemu nastopu proti Sovjetski zvezi, če sta francosko in britansko področje zapleteni v voljno s Sovjetsko ,zvezo.
Pogodba s Turčijo nima nobenih določil glede obsega oboroženih sil, ki jih morajo uporabiti pogodbene stranke v svojo obrambo. Vendar je splošno znano, da razpolaga Tur č.ija z dobro izvežbanimi oboroženimi silami, katerih moč se stalno veča.
Pogodbe z Irakom, Egiptom in Jordanijo obvezujejo te dežele, da morajo imeti pod orožjem zadostne ■sile za izpolnjevanje svojih obveznosti; poleg tega pa obvezujejo navedene tri države, da stavijo na razpolago oboroženim britanskim silam določena sredstva v mirnem času. Ta sredstva obstojajo v komunikacijskih in prehodnih pravi-
cah in za Veliko Britanijo v pravici do določenih sil na področju Sueškega prekopa in nekaterih oddelkov britanskega letalstva v Iraku in Jordaniji.
Te pogodbe predvidevajo nadalje sodelovanje med Veliko Britanijo in navedenimi državami za vežbanje in opremljanje oboroženih sil teh držav.
Ob zaključku ugotavlja namestnik zunanjega ministra, da je britanska vlada zadovoljna z načinom dosedanjega izpolnjevanja navede nih obveznosti.
Kakor vidimo, je torej za obrambo tega področja z britanske strani primerno poskrbljeno. Zaželjeno pa bi bilo Izdatno ameriško sodelovanje.
Državna pogodba za Sostrijo
Glen 7., manjšine
1. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške narodnosti na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice na podlagi istih pogojev, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključivši pravico organizacij, zborovanj in tiska v njihovem jeziku.
2. Oni imajo pravico do osnovnega pouka v njihovem slovenskem ali hrvaškem jeziku in na odgovarjajoče število lastnih srednjih šol.
V	tej zvezi se morajo učni načrti spremeniti, kolikor je to potrebno in se mora vzpostaviti poseben oddelek šolskega sveta za slovenske oziroma hrvaške šole.
3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradišča in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali jezikovno mešanim prebivalstvom je slovenski oziroma hrvaški jezik dodatno k nemškemu kot uradni jezik dopuščen. V imenovanih okrajih so 'krajevna imena, krajevni napisi tako v slovenskem oziroma hrvaškem kakor tudi v nemškem jeziku.
4. Avstrijski državljani slovenske oziroma hrvaške narodnosti na Koroškem, v Gradišču in na Štajerskem so deležni kulturnih, upravnih in sodnijskih ustanov v imenovanih krajih pod istimi pogoji kakor ostali državljani Avstrije.
5. Delovanje društev, ki hočejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu vzeti njegovo svojstvenost in njegove pravice kot manjšina, mora oblast prepovedati.
Sip John HinttPton naslednik gen. Airep
Angleško obrambno ministrstvo javlja, da je bil maj. gen. Sir John Winterton imenovan za poveljnika zavezniških sil na STO-ju kot naslednik gen. T. S. Aireya.
Gen. flipey zapušča Trst
Vrhovni vojaški poveljnik anglo-ameriškega A področja Svobodnega tržaškega ozemlja general T. S. Airey se je vrnil v Trst iz Londona, kjer mu je kralj Jurij VI. podelil viteški križec reda Sv. Jurija in Sv. Mihaela.
General Airey je zapustil v petek naše ozemlje, ker prevzame izredno važno mesto štabnega poveljnika za obveščevalno službo pri glavnem poveljstvu oboroženih sil Atlantske zveze v Parizu, ki ga vodi ameriški general Dwight Ei-senhouier.
Tržačani, posebno pa Slovenci želijo generalu Aireyu srečno pot!
Tito v pazgovopn z italijanskim
Italijanska agencija »Ansa* je izdala uradno poročilo o sprejemu italijanskega poslanika v Beogradu Martina pri maršalu Titu.
Italijanski poslanik je sporočil maršalu Titu, da zasleduje italijanska vlada z zanimanjem razvoj dogodkov na Balkanu v zvezi s stalnim oboroževanjem sovjetskih satelitov. Italijanska vlada pri tem upošteva, da se je politično in vojaško ravnotetžje na tem področju spremenilo v primeri s stanjem ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo. O tej važni zadevi bo italijanski zunanji minister razpravljal z zahodnimi vladami.
Maršal Tito je vzel z zadovoljstvom na znanje poslanikovo izjavo in poudaril, da se popolnoma strinja z italijanskimi pogledi glede ohranitve miru na tem važnem prostoru.
IV. obl. Tpumanouega nauka
Svobodni svet je te dni proslavljal četrto obletnico tako imenovanega Trumanovega nauka o obrambi po komunizmu ogroženih področij. Dejanj po Trumanovem nauku sta bili kot prvi ogroženi področji deležni Grčija in Turčija, ki se danes uspešno, čeprav neuradno vključujeta v vojaški sistem zahodnega demokratičnega sveta pri varovanju južnega evropskega o-brambnega odseka na vzhodnem Sredozemlju.
Desti s tržaškega
STO m mESTM SIIET
Na seji 9. t. m. je -bila v tržaškem mestnem svetu dolga mestoma burna razprava o STO-ju. Demokristjani, republikanci in socialisti, ki tvorijo italijansko večino v mestnem svetu, so prišli zopet s predlogom, naj se izglasuje ob priliki potovanja zastopnikov laške - vlade v London- resolucija, ki poziva zaveznike, naj dajo Trst s STO-jem nazaj ijtaliji. Govorili so vsi zastopniki strank, od katerih so se dr. Agneletto, dr. Stocca (»Blocco Triestino«) in dr. Gianpiccoli ('»Fronte d'Irudipendenza«) izrekli najodločneje proti demokristjan-skemu predlogu in za brezpogojno ohranitev STO-ja. Dr. Dekleva (»Slovensko - italijanska komunistična fronta«) se je izrekel tudi proti predlogu in dejal, da mora biti rešeno tržaško vprašanj« sporazumno med Italijo in Jugoslavijo, kakor bi ne biia že mirovna pogodba tega vprašanja dokončno rešila! Kominformisti pa so zahtevali odhod zavezniških čet in prihod guvernerja, toda s pridržkom, da se bo šele potem videlo, katera rešitev bo boljša.
Govor občinskega svetovalca dr. AgneleMa, ki ga je zbornica pazljivo poslušala, je tako važen za STO in za tržaške Slovence še po-sebe, da ga podajamo v glavnih potezah.
Dr. Agneletto je uvodoma izjavil, da se v imenu demokratskih Slovencev in Hrvatov klanja spominu junakov vojne ladje »Berenice«, ki so septembra 1943 padli v borbi prati nacifašizmu v tržaškem zalivu. Glede STO-ja je naglasil, da zahteva tisočletno sožitje Slovanov in Italijanov na .tem delu Evrope medsebojno strpnost in spoštovanje narodnih pravic. Slovensko ljudstvo ni nikoli sovražilo italijanskega naroda in ga ne sovraži. Ono se je borilo in se mora boriti samo proti onim italijanskim elementom, ki so nosilci in vršilci politike sovraštva, preganjanja in raznarodovanja Slovanov. Toda med italijanskim narodom je še vedno treznih in da-lekovidnih mož, ki žele pošten sporazum s Slovenci ‘in Hrvati v skupni blagor obeh tu živečih narodnosti. In prepričani smo, da bo tudi za te italijanske može prišla njihova ura. Svobodno tržaško ozemlje ni plod .prenagljenih ali lahkomiselnih odločb, ampak dolgih, treznih razmolrivanj in posvetovanj 21 držav. Z ustvaritvijo STO-ja se je hotelo odstraniti enkrat za vselej kamen sporov med Jugoslovani in Italijani, in hotelo se je odpreti Srednji Evropi in Podonavju zopet izhod v svet, ki so ga izgubili leta 1918, ko je bil Trst izročen Italiji.
Dr. Agneletto je naglasil, da je danes za stvarno mislečega človeka neizvedljiva vrnitev celega STO-ja Italiji, ker bi tak poskus pomenil neizogibno vojno. Zato oni Italijani, ki vztrajajo na vrnitvi Trsta Italiji, zahtevajo' delitev STO-ja in prepustitev italijanskih mest Jugoslaviji. Izgubiti pa iako cono B za dobiti cono A, bi bila tudi z italijanskega narodnega stališča zelo slaba kupčija. Ali tudi ako bi Trst res prišel pod Italijo, kako bi to mesto uspevalo in se razvijalo, a-ko bi imelo pred vrati na Katinari in Opčinah Jugoslavijo? Tak Trst v rokah Italije bi bil samo večni izvor incidentov in sovraštva med Jugoslovani in Italijani. Tu je dr. Agneletto prečital pismo grofe Cavourja, velikega italijanskega državnika, pisano leta 1860 kraljevemu italijanskemu komisarju v Anconi, kjer je Cavour zapisal, potem ko je izjavil, da Italija noče Trsta, Istre in Dalmacije, značilne svarilne besede: »Vem, da so mesta vzdolž istrske obale centri italijanskega prebivalstva po rodu in mišljenju. Ali izven mest je prebivalstvo slovanskega rodu. In oso-vražili fai se brez haska pri Hrvatih, Slovencih, Srbih in pri vseh nemških narodnostih, ako bi hoteli vzeti tako obširnemu delu Srednje Evrope vsak izhod na Sredozemsko morje. Pismo nadaljuje, da toi sovražniki Italije skušali osovražiti Italijo pri Angliji, ki ne bi rada videla, da postane zopet Jadransko morje, kakor je bilo za časa beneške republike, italijansko jezero. Dr. Agneletto se je skliceval tudi na pismo italijanskega ministrskega predsednika Alfonza La Mar-more (1865), ki je govoreč o južnem Tirolu dejal, da mora priti pod Italijo oni del, ki je od Italijanov obljuden, 'in je naglasil: »Na Trst nisem jaz mislil nikoli, ne prej ne slej... Gospodarski interesi tega mesta so vsi povezani z 'Nemčijo (hotel je namreč reči z zaledjem!). Se več, to mesto je obdano od slovanskega in nemškega prebivalstva, ki nima in noče imeti nič skupnega z Italijo... Ce bi Trst pripadal Italiji, bi bila ta posest za naše kraljestvo polna težav in polna nevarnosti.« »Te preproste be-
ede italijanskih državnikov velja-o v polni meri tudi danes«, je dodaj dr.-Agneletto.
»Naravno je, da smo Slovenci za brezpogojno ohranitev STO-ja in proti njegovi vrnitvi Italiji«, je dejal dr. Agneletto. »Italijanska ustava je na papirju lahiko najbolj demokratska ustava na svetu, ali italijanska vlada pod pritiskom nekaterih tu živečih italijanskih krogov postaja s Slovenci na Goriškem in v Beneški Sloveniji tako, da mi na STO-ju ne želimo priti več pod I-talijo! In pri tej priliki naj omenim značilen dogodek. Tržaški Slovenci, zlasti demokratični Slovenci nimamo niti najmanjše dvorane, kjer bi mogli vprizoriti kako svojo kulturno prireditev, koncert ali zabavo. Ko smo lani prosili za instrumentalni koncert dvorano »Ri-dotto Verdi«, nam je bila prošnja odbita. »La difesa Adriatica«, ki se tiska v Rimu, dne 3. marca t. 1. poroča, da je »Slovenska demokratka zveza« že leta vodila akcijo za ustanovitev »Slovenskega kulturnega doma« v Trstu. In končno, da je dosegla, da se je Zavezniška vojaška uprava odločila za zgraditev kulturnega doma za tržaške Slovence in da je general Airey že določil za to potrebna denarna sredstva. »Ali — kakor izrecno piše gornji rimski list — bili so prav italijanski krogi, ki so posredovali pri gen. Aireyu, da se Slovencem, v Trstu ne da kulturnega doma!« Tako je slovenski kulturni dom, ki ga Slovenci krvavo potrebujejo, šel
po vodi! Tu je občinski svetovalec Monciatti prekinil Agneletta z medklicem:. »Sezidajte si sami kulturni dom, če ga hočete imeti!« Ali dr. Agneletto ga je zavrnil: »Imeli smo svoj ponosen Narodni dom v sredini Trsta, ali julija 1920 ga je zažgal vaš Giunta! Škodo, ki jo je zaradi tega utrpelo »Slovensko gledališče« z drugimi kulturnimi slovenskimi ustanovami ter Tržaška hranilnica iin posojilnica s požigom »Narodnega doma«, je znašala leta 1920 11 milijonov 140 tisoč tedanjih lir, kar pomeni danes 1 milijardo 140 milijonov! Do danes nismo Slovenci dobili za to škodo niti vinarja odškodnine. In ko se je Zavezniška vojaška uprava končno leta 1949 odločila, da vsaj delno popra-
vi	krivico in sezida Slovencem skromni kulturni dom, so proti temu nastopili Italijani. In Slovenci naj bi zopet klicali Italijo v Trst?« Dr. Agneletto je zaključil, da bo zaradi vsega tega glasoval proti resoluciji za vrnitev Trsta Italiji.
Glasovali so za to, da pride Trst pod Italijo: vse italijanske večinske stranke, Mišini in Italijanski blok: proti so glasovali: »Fronte d’Indipendenza« , dr. Agneietto, dr. Stocca in dr. Dekleva, ki je izjavil, da naj bi se rešilo tržaško vprašanje v sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Niso pa glasovali proti predlogu kominformisti, ampak so se glasovanja v tako važni debati o STO-ju enostavno vzdržali!
Seja glavnega odbora SDZ
Glavni odbor SDZ posveča s sklepom seje v marcu t. 1. še nadalje vso svojo pozornost organizacijski razširitvi SDZ po vsem našem ozemlju in pripravam za občinske volitve v 1. 1951.
Občni zbor SDD
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu opozarja svoje članstvo na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, dne 8. aprila t. 1.
v	društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. ob 10. uri zjutraj.
Dolžnost vseh članov je, da prisostvujejo polnoštevilno letnemu obračunanju dosedanjega dela in postavitvi novih smernic za bodočnost.
Sestanek SDZ v Zgoniku
Prejšnjo nedeljo smo imeli v naši vasi sestanek pristašev Slovenske demokratske zveze. Kako so potrebni takšni sestanki, je razvidno iz dejstva, s kakšno pozornostjo in zanimanjem so navzoči spremljali izvajanja predstavnikov SDZ iz Trsta in zgoniške občine.
Iz obširnega izvajanja predstavnikov smo mogli razumeti pravi pomen ameriške pomoči Jugoslaviji; nadalje komunizem na splošno, kateri kot sovražnik zahodne civilizacije izrablja predvsem delavce in kmete v svoje politične namene. Državnemu kapitalizmu in komunistični nesvobodi pa se postavljajo v bran demokratični, svobodni in neodvisni ljudje ter pobijajo komunistično teorijo o »boljši in socialistični ureditvi človeške družbe«, da ne pride v prakso in tako zasužnji vse stanove. V takem »boljšem« redu ne bo poedinec nič drugega kot navadna številka, člen kolesa (kmet v kolhozih, delavec pa brez pravice na spremembo službenega mesta), ki ga žene ko-
Jnuna debati v Nabrežini
V	nedeljo dne 18. t. m. ob 15. uri bo v kinodvorani v Nabrežini javna debata med Slovensko demokratsko zvezo in Komunistično partijo. Obravnavalo se bo vprašanje:
»Položaj delavcev v državah vzhodnega in zahodnega bloka«
Vstop samo z vabilom, ki se lahko dvigne na sedežu obeh organizacij v Nabrežini.
munistični sistem in ki mu služi masa le kot orodje v njegovih po-litično-gospodarskih za celoto škodljivih podvigih.
Navzoči so bili posebno zadovoljni z nespremenjenim stališčem SDZ, ki vztraja na črti obrambe in ohranitve Samostojnega tržaškega ozemlja. Le na STO-ju je dana Slovencem vsa možnost političnega, gospodarskega, socialnega in prosvetnega dviganja odnosno iz-vojevanja vseh narodnih pravic.
Pristaši SDZ so naglašali potrebo sistematičnega zanimanja za gospodarske zadeve občine, zato so sklenili, da bodo posvetili vso pozornost bodočim občinskim volit-
vam, da pridejo v občinski svet možje, katerim bodo važnejši občinski interesi in dobrobit vseh vaščanov kot pa strankarska prenapetost katere koli politične barve.
Odšel je Simon Kregar
Dne 5. t. m. nas je zapustil s svojo soprogo in sinčkom Simon Kregar. Izbral si je novo domovino v daljnih ZDA! Vsi poslušalci Radia Trst II ga bodo pogrešali, prav posebno pa naši malčki, za katere je on najskrbneje pripravljal otroške in mladinske oddaje. Vodil je tudi oddajo »Aktualnosti« in se uspešno udejstvoval pri ostalih radijskih oddajah kot igralec in režiser.
Želimo mu obilo sreče v novi domovini in prepričani smo, da ga bomo še kdaj čuli!
Ali so 2e začeli?
Javljajo nam iz Velikega Repna, da se je v torek 27. februarja okrog 19. ure pripeljala s taksijem iz Trsta skupina »izletnikov«, ki si je v gostilni pri Škabarju naročila vina. Kmalu so pa ukazali, naj gostilničar ugasne zunanjo luč na dvorišču, nato pa ustrahovali navzoče goste z naperjenimi samokresi. Pri odhodu so odvrgli še ročno granato. »Izletniki« so baje govorili "v italijanščini. Pravijo, da je policija takoj -ujela enega »izletnika«.
Imenovanja na prizivnem sodišču
Z upravnim ukazom z dne 8. marca 1951 je bil razrešen na svojo prošnjo dr. Angel Rivera, kot prvi predsednik prizivnega sodišča v Trstu, in na njegovo mesto imenovan začasno sedanji glavni državni pravdnik dr. Frančišek Vi-tanza, ki je pristal na imenovanje
Posle glavnega državnega pravd-nika prizivnega sodišča bo začasno opravljal dr. Alfonz Consalvo, sodnik tretje skupine, ki ga je stavila v to svrho italijanska vlada pred kratkim na razpolago Zavezniški vojaški upravi.
Ponovno opozarjamo ZVU na težki položaj tržaških pravnikov, ki jim je zaradi priseljevanja in nameščanja tujih pravnikov onemogočeno zasluženo napredovanje. Prav tako je zaradi tega onemogočeno smotrno nameščanje številnih sposobnih brezposelnih pravnikov domačinov.
Cestni promet
Prometna policija je v zadnjem času marsikaj ukrenila za izboljša nje cestnega prometa v T.rstu. Ven dar pa je pri tem popolnoma zane marila obvezne cestne prehode, o-mejene z belimi črtami ali s kovi-nastimi žeblji. Ne gre za pešce, ker so ti še preveč disciplinirani, pač pa za vozila, ki vozijo preko teh obveznih prehodov z isto brzino, če še ne z večjo, kot običajno, tako da so pešci na teh obveznih prehodih često v večji življenjski nevarnosti kot na sami prosti cesti.
Zakaj imamo torej te cestne prehode? Naj prometna policija tudi o tem nekoliko razmišlja.
Izjava funkcionarja ZVU
Agencija ANSA poroča, da je visoki ameriški funkcionar ZVU zanikal, da bi ZVU navdihnila vesti, ki jih je objavil »New York Times« glede razširitve angloameri-ške vojaške uprave na jugoslovansko B področje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Pogreb žrtev z ladje „Berenice“
V	soboto dne 10. t. m. so v Trstu velikimi svečanostmi pokopali pet italijanskih mornarjev, ki so ob prevratu padli pod nemškim svincem ob poskusu bega iz tržaške luke. Trupla so dobili pri dvigu potopljene pomožne vojaške ladje »Berenice« v miljskem zalivu.
Ne glede na poskus izrabljanja teh pietetnih svečanosti v popolnoma druge svrhe s strani nekaterih prenapetih tržaških političnih skupin, se je občinski odbornik SDZ dr. Agneletto na seji mestnega sveta v imenu demokratičnih Slovencev pridružil sožalnim izjavam.
Po našem naziranju je treba vsakomur, ki je vestno izpolnil svojo dolžnost, izkazati čast in priznanje, čeprav bi bil naš nasprotnik!
IZŠLA JE
,.Slovenska lirska pesem"
Vinka Beličiča
v založbi SPM
Dobite jo v knjigarnah Stoka in Fortunat in pri založnici v u-lici S. Anastasio 1-c, tel. 30-39.
C e n a L 400.
Nova vas pri izlivu Timava
Tržaški župan je na eni od zadnjih sej tržaškega mestnega sveta javil, da je dala italijanska vlada na razpolago tržaškemu področnemu predsedstvu 250 milijonov lir za gradnjo vasi pri izlivu Timave v morje pod Tržičem. Italijanska vlada in »tržaško« področno predsedstvo sta namreč namenila novo vas na naši slovenski obali italijanskim ribičem - beguncem.
/Istočasno pa smo izvedeli, da je prav italijanska vlada s svojim nerazumljivim posegom dosegla, da je Zavezniška vojaška uprava iz še bolj nerazumljivih razlogov spravila v arhiv že odobreni načrt za gradnjo slovenskega prosvetnega doma v Trstu...
Seja obč. sveta v Nabrežini
Pretekli četrtek dne 8. t. m. je bila seja občinskega sveta v Nabrežini. Takoj po prečitanju zapisnika se je začelo razpravljanje o novi uslužbenski lestvici občinskih nameščencev. Poročevalec Gratton je poročal, da je z odlokom ZVU dana občinski upravi možnost, da do konca tega mesca pregleda položaj svojih uslužbencev in da pripravi predloge za nova stalna mesta. Po daljši razpravi se je sklenilo, da se poleg dosedanjih stalnih mest občinskih .uslužbencev določi še 23 stalnih mest za sledeče vrste uslužbencev:	pomožna moč
za tajnika, 4 občinski delavci, u-čiteljice otroških vrtcev, {»strežnice in kuharice v šolah, kjer so šolske stavbe občinska last, dalje varuhi kopalnice, klavnice in tehtnice. Vsa mesta so že zasedena, toda le začasno, a po odobritvi današnjega sklepa po višjih oblasteh, ■bodo ita mesta podeljena za stalno.
Prešlo se je nato na javna dela. Skoro vsi svetovalci so se tu oglasili k besedi s predlogi za razna popravila ali pa tudi za nova dela. Predlagana so bila poprava poti, zidov, športno igrišče, nasadi ob cestah, nov občinski prosvetni dom itd. Vse se bo napravilo, a počasi, ker ni sredstev.
Nato je bila na dnevnem redu izvolitev novega člana upravnega odbora konzorcija združenih občin. Dosedanji član Pertot Marjo ni mogel obdržati tega mesta, ker je sam uslužbenec tega konzorcija, zaradi tega se je na predlog odbornika Terčona soglasno izvolilo na njegovo mesto g. Zorana Tavčarja iz Devina.
Kot zadnja točka dnevnega reda seje je bilo razpravljanje o poročilu župana in odbornika Slavca o nameravani obrežni cesti, ki naj bi se zgradila iz Trsta do Sesljana. Zupan, Slavec in tajnik so orisali pomen te ceste glede na važnost tujskega prometa, na večjo vred nost zemljišča, ki leži ob morju, in o koristi delavstva, ki bi bilo tu za dolgo dobo zaposleno. Cesta bi se zgradila prav ob obrežju in bi le v najbolj nujnih primerih segla po zasebnem zemljišču. Vendar bi morali ti zasebniki v korist važnosti te rAte svoje zemljišče brezplačno fffepustiti! Tu se je vnela
daljša razprava, v katero so posegli razni svetovalci, ki so v večini pokazali razumevanje za ,to delo, vendar so dali odboru nalogo, naj skuša doseči pri turistični ustanovi (»Ente turismo«), da bi plačali vsaj tisto zemljišče, oziroma tiste vinograde, ki bi bili zaradi te ceste u-ničeni.
S tem je bila seja zaključena. Prihodnja seja, na kateri se bo razpravljalo o proračunu za leto 1951, je sklicana za četrtek 15. t. m. ob 17. uri.
Obdavčenje v Trstu
Pretekli teden so imeli naši trgovci na drobno vrsto sestankov, na katerih so razpravljali o davčnem sistemu na Tržaškem. Ne bomo na tem mestu razpravljali, če zares drži, da je Trst v posebno ugodnem položaju in da se zaradi tega ne more primerjati z življenjsko ravnijo drugod, niti ni za nas merodajno, da je obdavčenje v Italiji manjše kot na STO-ju! V vsaki državi so pač življenjske prilike različne in fiskalni načini temu primerni. Vendar pa smatramo, da zares ne moremo iti mimo tega, da zahtevajo davčna oblastva plačilo davščin za l. 1948 s 30 odst. poviškom v primeri z l. 1947, in s 40 odst. poviškom za l. 1949 in 1950 prav tako v primeri z l. 1947.
Razburjenje naših trgovcev na drobno je zaradi tega upravičeno in razumljiva njihova želja, naj u-vede ZVU plačevanje IGE pristojbin takoj pri prehodu blaga od trgovcev na debelo na trgovce na drobno. Ostali neizterljivi davki pa naj se zaenkrat odpišejo, da ne bi prišli naši trgovci v težave, ki bi škodovale vsej naši skupnosti.
Izvedeli smo, da so dobile naše branjevke z zelenjavo davčne iz-terjevalne pole, na katerih je navedeno, da je njihov letni dohodek enega milijona lir! Izgleda, da naši davčni uradi zares sodijo našo preprosto kmečko ženico v tem primeru zares enakopravno s svojimi priseljenimi veletrgovci!
Obdavčenj na podlagi števila vpisanih krušnih kart pa zelo škoduje našim predmestnim in podeželskim trgovcem, ker je znano, da se danes, ko ni več krušnih kart, klijenti iz predmestij in okolice raje poslužujejo trgovin v mestu, kamor zahajajo vsak dan po nujnih poslih.
Vse to naj upošteva ZVU!
Vendar pa vse to ni noben razlog, da bi smeli naši trgovci na drobno vrtoglavo navijati cene v največjo škodo našega preprostegi delovnega človeka!
Iz Lokev na Krasu
V	petek 2. t. m. je umrl v 80. letu starosti v reški bolnici eden izmed najbolj znanih kraških gospodarjev, bivši veleposestnik in gostilničar Anton Muha. Na vsem Krasu, pa tudi na Vipavskem, Goriškem, na Pivki je ni skoraj vasi, kjer bi ne imel pokojnik svojih prijateljev in znancev. Premnogi Tržačani se radi spominjajo Muho-ve gostilne in prelepega vrta, kjer je ob lepih popoldnevih in večerih mrgolelo ljudi, se naslajalo ob dobri zakuski ali večerji, prijazni postrežbi in svežem lokavskem zraku. Ni bilo barkinskega ali pivškega »furmana«, ki bi se ne bil mimogrede ustavil pri Muhovih na »kvartinčku«. In ni bilo Lokavca, ki bi ne prej ali slej potreboval kakršnega koli nasveta od gospoda Muhe! Po vsem našem Primorju je bil ta mož znan kot gospodarski, živinski in sploh kmetijski strokovnjak. Tudi med Italijani je užival mnogo priznanja. Njegova zasluga je bila, da ni bil naš kmetijski živelj zapostavljen, kakor bi to želeli mnogi prenapeteži. Zal moramo priznati, da ga današnji jugoslovanski režim ni priznal, oziroma ni hotel priznati kot kmetijskega strokovnjaka in izkušenega moža. Človek, ki je vse svoje življenje trdo delal, da si -je s svojimi žulji zgradil lepo domačijo, je moral molčati, ko so mu pred očmi izpraznjevali hleve, odvzeli večino gozdov, travnikov in njiv. Mož je trpel in hiral, ko je gledal, kako to novo načrtno kmetijstvo ugona-blja narod in njegovo gospodarstvo.
Se pred nekaj mesci smo lahko srečali gospoda Muho tukaj v Trstu. Kljub svoji starosti se je živo zanimal za vse novosti na polju kmetijstva. Ogledal si je nove moderne hleve in gnojnike ter se vzradostil pri vsakem napredku. Posebno zadoščenje mu je dala e-lektrična molžnja krav. »To se mi je nekoč sanjalo — je dejal • in zdaj je že resnica. Torej tudi to sem dočakal. Res, večjega užitka bi ne mogel doživeti.«
Pa še ena izmed lepih pokojnikovih lastnosti je bila ta, da je ljubil slovensko pesem kot malokdo. Bil je vedno lahko za vzgled pri vajah ali nastopih, pri narodnem ali cerkvenem petju. Se v dobi najhujšega fašističnega zatiranja se je v njegovi družbi vedno pelo. Mlade in stare je venomer vzpodbujal k petju, lepi slovenski govorici, ljubezni do svojega naroda in domače grude. Naj mu bo lahka njegova ljuba kraška zemljica.
Od srede  do srede.
7. MARCA:	Sovjetski	zastopnik
Gromyko veže vstavitev avstrijske mirovne pogodbe na dnevni red zasedanja štirih zunanjih ministrov na rešitev tržaškega vprašanja v skladu z italijansko mirovno pogodbo. — Perzijski ministrski predsednik je padel kot žrtev atentata, ki sta ga izvršila pripadnika verske sekte, ki nasprotuje zahodnja-štvu. — Atentator na predsednika Trumana Collazo je obsojen na smrt. — Mac Arthur je po obisku na korejskem bojišču izjavil, da je nemogoča vojaška rešitev korejskega vprašanja. — Kancler Adenauer oo verjetno prevzel tudi posle za-hodnonemškega zunanjega ministra. — Radikal Queille je zopet pooblaščen, da poskusi sestaviti novo francosko vlado.
8. MARCA: Takoj po umoru perzijskega vladnega predsednika generala Dazmare je perzijska vlada odredila podržavljenje svojih petrolejskih vrelcev. — Zunanjepolitični in vojaški odbor ameriškega senata je sklenil, da je potrebna odobritev Kongresa za pošiljanje čet v Evropo. — Sile OZN na Koreji so prišle v stik s prvimi komunističnimi obrambnimi položaji vzhodno od Seula. — V Pariz je prišel avstrijski zunanji minister Gruber, ki se je razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Schu-manom in zastopnikoma ZDA ter Anglije (Daviesom in Jessupom).
9. MARCA: Angleški zunanji minister Ernest Bevin je odstopil na dan svoje 70. obletnice; novi zunanji minister je Herbert Morrison. — Jugoslovanska vlada je izdala Belo knjigo z dokumentacijo o sovjetski napadalnosti in o zelo številnih obmejnih incidentih. — Konferenca štirih namestnikov zunanjih ministrov v Parizu ni obrodila nič novega; odposlanstva so ponovila vsa dosedanja utemeljevanja. — Francoski parlament je s 359 glasovi proti 205 potrdil pooblastilo za sestavo nove vlade radikalu Queilleu. — Sile OZN utrjujejo svoje mostišče vzhodno od Seula. — Indijski prvak Pandit Nehru je sprejel voditelja maroških nacionalistov. — V Pakistanu, so zatrli poskus upora vodilnih vojaških krogov; sumijo, da gre za komunistični vpliv.
10. MARCA:	Jugoslovanski	zu-
nanji minister Kardelj je na pred-volivnem zborovanju v Ljubljani izjavil, da ne bo Jugoslavija v svoji zunanji politiki storila ničesar, kar bi bilo v nasprotju z upravičenimi narodnimi koristmi. — Čete OZN so na Koreji razširile suo-je mostišče vzhodno od Seula in napredovale za 7 km. — Radikal Queille je sestavil novo francosko vlado, ki je ista kakor prejšnja, le demokrščan Bidault je nanovo vstopil vanjo; prejšnji predsednik Pleven je pa sedaj podpredsednik.
11. MARCA: Maršal Tito je v nagovoru bivšim bojevnikom poudaril, da tržaško vprašanje še ni dozorelo za takojšnje reševanje in da bo ob primerni priliki sporazum glede Trsta med Jugoslavijo in Italijo lahek. — V Italiji so se Romi-tovi in Saragatovi socialisti domenili za združitev obeh strank, zaradi česar bo Saragat verjetno že v kratkem izstopil iz De Gasperi-jeve vlade. — Cete OZN so na srednjem korejskem bojišču strle komunistični odpor in uspešno napredujejo proti 38. vzporedniku. Papež Pij XII. je naslovil na španske delavce sporočilo, ki obravnava socialno vprašanje v današnji družbi. — Italijanska vlada napoveduje ukrepe proti zopet vstajajočemu sicilijanskemu separatizmu.
12. MARCA: Cete OZN na Koreji so znatno razširile svoje mostišče preko reke Han. — Angleški vladni predsednik Attlee je sprejel jugoslovansko parlamentarno odposlanstvo. — V London sta prispela tudi italijanska politika De Gasperi in Sforza. — V španskem mestu Barceloni je prišlo do splošne protestne stavke zaradi povišanja cen živilom. — Anglija se še vedno protivi podpisu Schuma-novega gospodarskega načrta. Najavljen je skorajšnji izstop italijanskega socialdemokratskega voditelja Saragata iz De Gasperijeve koalicijske vUide. — Sovjetski zastopnik je na parišiki konferenci odklonil zahodni kompromisni načrt glede Trsta in Avstrije. — Maršal Tito je sprejel italijanskega poslanika v Beogradu Martina.
13. MARCA:	Anglija predlaga glede Trsta sporazum med Jugoslavijo in Italijo; to je javil italijanskima gostoma De Gasperiju in Sforzi angleški zunanji minister Morrison. — Zahodnonemški kancler Adenauer prevzame tudi zunanje ministrstvo. — V Rimu so neznanci napravili bombni atentat na ameriško poslaništvo. — Na konferenci štirih namestnikov v Parizu ni nobenega napredka. — Vnašanje Tibeta bo rešeno v obliki avtonomije pod kitajsko vrhovnostjo.
Američani o Titu in Jugoslaviji
Prinašamo odlomek iz predavanja » Ameriška pomoč Jugoslaviji v govorih ameriških poslancev in senatorjev «, ki ga je pretekli teden prriredila Slovenska prosvetna matica v Trstu.
V	ameriški poslanski zbornici je bila debata o pomoči Jugoslaviji v dneh 12. in 13. decembra 1950. Zunanjepolitični odbor poslanske zbornice je za to priliko pripravil posebno poročilo, ki je posebno važno, ker izraža u-radno mišljenje zunanjepolitičnega telesa cele zbornice in s tem v gotovi meri tudi mišljenje ameriškega naroda.
O Titovi Jugoslaviji pravi poročilo sledeče:
»Jugoslavija je danes komunistična diktatura in Titova politika je, da jo hoče tako ohraniti z vsemi brutalnimi sredstvi napram vsem nasprotnikom, bodisi nekomunistom, bodisi kominformovcem. To zahteva, da se morajo organizacije, ki so režimu nasprotne, enostavno iztrebiti in da se mora v te namene izkoriščati tudi patriotizem. Titov režim je zaenkrat precej dobro usidran v Jugoslaviji. Čislanja se na domovinsko rodoljub je ljudstva in na težnje po neodvisnosti. Popolnoma napačno pa bi bilo sklepati, da so Jugoslovani tudi za T i ta, a k o so za Jugoslavijo. Mnogo jih je, ki so proti Titu. Vendar je njihova opozicija tiha in neaktivna spričo njihovega nasprotsitva proti Moskvi. Močna in uspešna tajna policija je na delu, da ohrani režim. Ona sproti lovi in uničuje kominformovce. Tudi moralo ljudstva je treba vzeti v poštev. Srbski in hrvatski nacionalizem, nezadovoljnost kmetov ter neutešena želja po svobodi besede, vse to se lahko s silo za nekaj časa potlači. Toda ljudstvo na te dobrine ne more pozabiti.
Tito je popolnoma vdan komunizmu iin z istim zaničevanjem govori o »buržujskem imperialističnem Zahodu« kakor Sovjeti. Razlikuje se od Sovjetov samo v tem, da misli, da je on bolj kvalificiran izvajati Leninov nauk v Jugoslaviji, kot pa so oni v Moskvi.
Odkar je Tito na vladi, se mu je zdelo podjarmljenje kmetskega stanu ena najnujnejših nalog..., ker je kmetsko ljudstvo ostalo edini vir protikomunistične opozicije. Režim je voditelje pravoslavne kakor Katoliške cerkve, ki so se mu zoperstavljali, odstranil... in policija je budno na straži ter opazuje duhovnike. «
Ko je bilo že mišljenje odbora, ki ima vendar nekakšen uraden značaj, tako odkrito in za Tita porazno, si lahko predstavljamo, kako so se šele izražali ostali poslanci, med katerimi ni bilo niti enega, ki bi trdil, da je Tito demokrat ali pa da vlada v Jugoslaviji sreča in svoboda. Da dobe naši čitatelji, ki predavanju niso mogli prisostvovati, o tem predmetu pravo sliko, navajamo nekaj takih osebnih naziranj raznih poslancev:
Poslanec lforys:
» V Jugoslaviji so res lačni. Govoril sem s človekom, ki je bil tam in ki je videl rahitične otroke. Toda to je bilo pred letošnjo sušo in žetvijo... Takrat Jugoslavija ni pridelala premalo živeža. Kar se je zgodilo, je bilo, da je Jugoslavija živež izvažala ven iz države. Ti rahitični otročiči so stradali pač sa-
mo zaradi tega, ker oni in njihovi starši niso pripadali pravi skupini ljudi, to je komunistični stranki, ker niso bili komunisti... «
Poslanec Smith:
» Tito je komunist in se celo ponaša s tem. On je diktator brez srca. Zatrl je svobodo. Svoje nasprotnike mori, strelja in obeša, in na tisoče dobrih, lojalnih ljudi je vrgel v politične kaznilnice. Razlastil je kmeta, kolektiviziral njegovo zemljo, kmeta samega pa pognal kot robijaša v prisilna delovna taborišča. To je tisti Tito, čigar partizani so lovili grške otroke in jih odvajali z njihovih domov. «
Nato je poslanec Smith prečital članek iz >»New Leader«-ja, v katerem piše:
»Danes ga ni vladarja na svetu, ki bi stal na bolj šibkih nogah kot Tito. Proti njemu je večina Srbov, ker je Hrvat. Proti njemu je velika večina katoliških Hrvatov, ker je brezbožnik. Proti njemu so ko-
minformski komunisti, ker je u-(Skok. Proti njemu so demokrati, ker je diktator. Tito je danes brez vsakih sredstev in se more vzdržati na oblasti samo s pomočjo inozemske pomoči, ki naj mu jo dajo prav tisti narodi, ki jih je do sedaj smešil, jih psoval in ki jim prav v trenutku, ko se pripravljajo, da.mu pomagajo, vpije v obraz, da se noče poboljšati, ampak da hoče ostati to, kar je bil doslej. «
Poslanec Cole:
» Gabi se mi, da fai pomagal kateri koli komunistični vladi na svetu v trenutku, ko komunistične diktature pobijajo naše fante na Koreji. Mi bi predloženega osnutka z načelnega stališča ne smeli sprejeti. Vendar moramo priznati, da so danes svetovne prilike takšne, da se moramo odločiti celo za kori-stolovsko politiko. Verjetno bo res, da bo naša pomoč utrdila dkitator-ski komunistični režim, ki mu nasprotuje 85 odst. jugoslovanskega prebivalstva. Toda zaenkrat je naša skrb samo Rusija. S Titom bomo obračunali pozneje, ko bo problem stalinizma rešen.«
Beneški Slovenci
f r
a n c o s
ki dob
f)Zimzelen in rožmarin(
SLOV. DOBRODELO DRUŠTVO v TRSTU
ponovi
v	nedeljo 1. aprila ob 16.30 Stolbovo veseloigro v treh dej.
»STARI GREHI«,
ki je doživela pri prvi vprizoritvi velik uspeh in mnogo zdravega smeha. — Repriza je namenjena posebno podeželju, ki ni imelo prilike, da prisostvuje tej prešerni igri iz starih avstrijskih časov.
Uporni duh žejnih pravice — simbol zimzelen; mirna in ljubka domačnost slovenske hiše — simbol rožmarin: tako se je Luigiju Salviniju pokazala podoba našega naroda v zgodovini.
Ti dve rastlini sta dali simbolični naslov našega naroda v zgodovini.
Ti dve rastlini sta dali simbolični naslov antologiji slovenskih pesnikov »Sempreverde e Rosmari-no«, ki jo je znani posredovalec slovenske poezije Italijanom, Sal-vini, sestavil skrbno in z opaznim trudom. Obširna knjiga (280 str.) je izšla januarja letos v Rimu in zasluži vso našo pozornost.
Majhen narod, kot smo Slovenci, nujno ostane velikim narodom neznan. 'Njegova usoda je neredko povezana z mogočnimi sosedi — zlasti če je bil tak narod v preteklosti brez lastne državnosti. Ce torej politično in gospodarsko ne pomenimo veliko, nam je odprto eno samo področje, kjer lahko tekmujemo z drugimi: področje kulture.
Redki so ljudje, ki' se naučijo jezika malega naroda — saj se tujih jezikov učimo predvsem iz praktičnih nagibov. Salvini slovenščino zna. Pa ne samo to: pozna tudi našo zgodovino, pozna dela slovenskih in drugih piscev o Slovencih. Na osnovi teh del je napisal antologiji obširen uvod Cstr. 7-65). T-o je že bolj panorama našega kulturnega razvoja od naselitve do sodobnosti kat pa tolmačenje slovenskih pesnikov.
Ker je ta knjiga namenjena Italijanom, si moramo odgovoriti na troje vprašanj: Ali je Salvini v u-vodu prikazal značaj, dušo in težnje Slovencev tako, da bo njegov veliki in kulturni narod dobil o nas pravo podobo? — Ali izbor pesnikov in pesmi odgovarja našemu merilu oziroma vrednotenju? — Ali bodo Italijani, ki imajo bogato poezijo, iz Salvinijevih prevo-
dov zaslutili lepoto slovenskega izvirnika?
Najprej je treba povedati, da je uvod pisan s poznanjem stvari, z ljubeznijo, pogosto tudi s pesniškimi primerami in zanosom. Ko Salvini preučuje našo preteklost, posebno poudarja stike, ki so jih slovenski duševni delavci imeli z italijansko kulturo. To je naravno m tudi prgv. Slog uvoda je znanstven, mestoma težak. Slovenec sreča tu veliko imen, ki bodo tujemu bralcu samo v breme in ki bi brez škode lahko izostala. Profili naših pesnikov so v glavnem točni — vsaj do konca Moderne. Obdobje med obema vojnama in zlasti, naš čas pa že 'kažeta vrzeli. Salvini našteva pesnike druge vrste, vidne pesnike pa, ali prezre (Kocbek, Sali, Balantič) ali samo omeni (Jarca). Verjetno je tega krivo pomanjkanje virov, ker sicer Salviniju ne moremo očitati hoteno pristranost. Uvod je z nekaterimi pridržki tak, da smo lahko zadovoljni.
»Antologijo modernih slovenskih pesnikov« začenja Prešeren z deset drobno tiskanih strani obsegajočo oznako in 20 pesmimi. Mimo velikih poetov 19. stoletja. Moderne (Zupančič ima 21 pesmi) in Gradnika pridemo- do sodobnosti, kjer sta zlasti vidna A. Vodnik in Kosovel. Teh pesnikov je dvajset: med njimi spet ne najdemo Kocbeka, Salija in Balantiča. Antologijo zaključuje z dvema bledima pesmima Franc Kosmač. Opazke o posamičnih pesnikih in njih večjih pesnitvah so jedrnate, zanimive ;n poučne tudi za Slovenca.
iSalvini je s svojo prvo antologijo slovenske poezije (»Liriche siovene moderne«, Ljubljana, 1938) dal podobo naše lirike. V tej knjigi je zajel tudi pripovedno pesem (A-škerc je na primer zastopan z 10 pesmimi). Tu je imel gotovo lažje delo. Treba je bilo zgodbo podati čim verneje v italijanščini. Da se je izvirna oblika (ritem, rime, ono-matopeija) s tem zabrisala, je na-
ravno. Težje delo pa je prevajanje lirskih pesmi, ki prav z ritmom, rimami in zvočnostjo bude v bralcu lirsko razpoloženje. Salvini je tu pač ostal zvest izvirniku, dvomimo pa, da bi italijanski bralec ob prevodu vedno začutil lepoto izvirnika.
Podrobnejši pregled te pesniške antologije bi pokazal gotovo več šibkosti in bi nakazal več vprašanj, a taka ocena bi spadala v revijo. Salvinijeva knjiga je sad dolgotrajnega, potrpežljivega, zamudnega in nesebičnega dela. V njej je toliko drobnega truda, da ga komaj slutimo. Zato smo avtorju hvaležni. Njegovo plemenito delo je pokazalo pot, po kateri se narodi spoznajo, zbližujejo in medsebojno cenijo.
Želimo, da bi knjiga »Sempreverde e Rosmarino« prišla v roke čim večjemu številu Italijanov in po svoje pomagala graditi med dvema narodoma most zahodnoevropske kulturne skupnosti.
V. B.
Langobardskemu kraljestvu je zadal smrtni udarec Karel Veliki. Tudi Furlanija je prišla pod frankovsko oblast. V tem času je zrast-la oblast oglejskih patrijarhov, ki so dejansko postali gospodarji naših dežel. Pod patrijarhi je bilo sezidanih po vsej Furlaniji mnogo utrjenih gradov, katerih lastniki so bili nemški grofi. Tudi na narodnostni meji med Slovenci in Furlani je zrastel pravi zid, nepretrgana veriga takih gradov od Prapot-nega do Rezije, kot n. pr. Ibana pri Prapotnem, Grounberg (Karkoški grad), Urusberg pri Šenčurju, Cu-kula nad Čedadom, Soffumberg na griču med Čedadom in Fajdo, Kukanj (Cunagna) nad Fojdo, Parti-stein in Attimis pri Ahtnu, Zavot-njan pri Teru, Cernejski grad, Tar-čent, Rtin (Artegna) in Humin. Niti enega gradu ni najti na slovenskem ozemlju, če izvzamemo Rija-ški igrad v Landarju, ki je služil kot ječa Landarske banke. Vse kaže, da je tu veriga gradov bila postavljena na jezikovni meji zato, da bi branila Furlanijo pred »slovansko nevarnostjo«.
Medtem ko so Furlani postali koloni nemških grofov, so Slovenci ostali lastniki na svoji zemlji. Ze za časa Langobardov so si sami u-redili svojo upravo, sami vodili svoje socialne razmere. Franki m patrijarhi so priznali in s patenti potrdili .stare pravice in predpravice beneških Slovencev. Patenti so veljali in bili pravno priznani in upoštevani od frankovske in pozneje avstrijske izasedbe. Hranili so slovenski Benečani izvirnike teh patentov v močni leseni »trugli« (Bancum), ki je dala ime »Landar-ski in Mjerski banki«.
Tudi beneški Slovenci so si vladali po vzorcu starih slovanskih zadrug. Srce uprave so bile »sosednje«.
Vsaka vas je imela svojo »sosednjo«, katero so tvorili vsi hišni gospodarji, ki so imeli lastno zemljo. Hišni gospodarji, ali sosedje, so se zbirali okoli kamemite mize ali »la-stre« pod lipo pred cerkvijo. Ondi so si izbrali župana ali »dekana«, kateremu so izročili palico v znamenje oblasti. Ta je skliceval »sosednje« po obhodniku ali »kursor-ju« in je sosednjam predsedoval.
0 UMETNIH GNOJILIH
Zadnjič smo napisali, da je hlevski gnoj kralj vseh gnojil. To je zato, ker vsebuje vse snovi, ki so rastlinam potrebne za uspevanje, in teh vsebuje le fosforja v nezadostni meri. Vsako umetno gnojilo pa vsebuje le določeno hranilno snov, in sicer biamonijev fosfat in nitro-foskat. Zato pa moramo gnojiti rastlinam ne sbmo z enim gnojilom, n. pr. s superfosfatom, kakor se po večini dogaja, ampak z vsemj gnojili, ki odgovarjajo potrebam rastline, in to so: fosfor, dušik in kalij. Ta slednji ni neobhodno potreben v dobrih, mastnih zemljah, pač pa v pustih, peščenih zemljah. Le če bomo na ta način gnojili, bomo dosegli zaželjeni uspeh!
Važno je tudi, da vemo, kakšna umetna gnojila lahko med seboj mešamo. Superfosfat lahko mešamo z žveplenokislim amonijakom in s kalijevo soljo:	lahko ga mešamo
tudi z apnenim dušikom (»calcio cianamide«), moramo ga pa, ko je ohlajen, v teku 3-4 dni raztrositi, ker po tem času postane fosforna kislina netopljiva, in zato rastlinam neužitna. — Nikdar pa ne smemo mešati z žveplenokislim a-monijakom gnojila, ki vsebujejo apno, in sicer Tomaževo žlindro, apneni nitrat in apneni dušik. Ako nadalje mešamo kalijeva gnojila s prej navedenimi gnojili, ki vsebujejo apno, jih moramo takoj raztopiti, ker se sicer strdijo v kepe.
Izvolili so še tri podžupane ali šin-dike, dva zaprisežena moža (»giu-rati«), ki so s cerkvenim ključarjem in zapisnikarjem (»cancelliere«) tvorili nekak izvršilni odbor.
Več takih »sosedenj« je imelo (Skupnega (zapisnikarja, ki je, ako ni mogel biti navzoč »sosednji«, zapisal »verbal« po tem, kar mu je sporočil eden od zapriseženih mož. (Posrečilo se je najti nekaj takšnin verbalov!) Glasove so narezovali napalico.
Vseh takih sosednji ali župani-štev je bilo točno 36. Vsaka sosednja je imela svoj posebni Statut (ustavo), katerega se je morala strogo držati.
Landarska in Mjerska banka
Vsa ta županstva ali sosednje so bile federativno združene v dve Veliki županstvi ali Banki, t. j. v Landarsko in Mjersko banko.
V prvo je spadalo 21 županstev, odnosno vsa županstva Nadiške in Sovodenjske doline, s sedežem v Bijačah pod Landarjem, pozneje v Tarčetu. »Lastre« teh benk še ostajajo. V Mjersko banko je spadalo 15 sosedenj ali županstev (med nji-, mi tudi Livško), odnosno vsa županstva 'Podutansikih dolin. Sedež je bil pri »lastri« (kameinti mizi) pred cerkvijo sv. Antona pri Gorenji Mjersi.
Landarsko .banko, odnosno sosednjo Velikega županstva so sestavljali župani, ki so bili podrejeni tej Banki. Zbirali so se (»loco solito«) pri »lastri« v Bijačah, pozneje v Tarčetu. Mjersko banko so sestavljali župani podulanskih sosedenj.
V	»veliko sosednjo« zbrani župani so izvolili Velikega župana, sindi-ke, zaprisežene može, odbornika in biriča inl sodnike. Zapisnikar je vsakikrat moral zapisati in podpisati zapisnik o sklepih. Vsaka Banka je imela svoj Statut ali pravilnik. Sklepi Banke so imeli pravno moč v vseh zadevah, ki so zadevale vse sosednje.
Parlament ali „Arengo“
Vsi župani obeh Bank so tvorili »arengo« ali parlament, ki se je shajal redno enkrat na leto pri »lastri« pod lipo pri starodavni cerkvi sv. Kvirina pri cesti ob Nadiži blizu Šempetra. Parlamentu sta predsedovala po vrsti velika župana.
Parlament je rešetal skupne zadeve vse Benečije, največkrat je šlo ■za obrambo starih pravic proti Čedadu, Vidmu in Beneški republiki. Parlament so .sklicali tudi med letom, ako je pretila nevarnost slovenski beneški domovini.
To avtonomijo je slovenski parlament zgubil šele leta 1747, ob pr-
vi	okupaciji Avstrije, ki Benečanom ni hotela potrditi njih predpravic. Parlament se je zbral večkrat še po letu 1900, a sklepov zasedbena oblastva niso pr.ipoznala. Zato so slovenski Benečani srdito sovražili Avstrijo, ki jim je uničila tisočletno samoupravo.
I
24
Jiontab Zelenko.
cPvi slovenski
»Ah, tako je vse, da se Bog usmili!« je potarnal Korenjak.
Tedaj pa se je začulo močno brnenje motorja tam zgoraj ob železniški progi. Vsi trije so se zdrz* nili. Vrag, je mar Ftirst s policijsko izvidnico? Mo* tor s prikolnico je zavil mimo »Mladike« dol za Dra* vo proti grajenskemu mostu. Modri sij je sekal v temo. Vsi trije so se, kot da jih je kdo zbodel s ši* lom, razleteli: prof. Krnčan in učitelj Pavel pod gra* jenski most v neko luknjo, Štefan pa jo je potegnil preko mostu za neke hlode tik ob dravskem obrežju. Tu se je prihulil k tlom. Srce mu je kar razbijalo v prsih. Gorje, če jih zalotijo! Sem dol, kjer se zače* nja že pot za Dravo, se izvidnica vendarle ne bo za* drvela.
Vedno bolj se je bližal motor. Prav sredi gra* jenskega mostu pa se je nenadoma ustavil.
»Kristus, ali so nas izsledili?« je Štefana obšla groza. Korenjakov se niti ganiti ni upal, da bi se od njega ne padla kakšna senca. Motor je še vedno stal in brnel. Ali so izstopili in vse iščejo? Ali bodo prišli gledat tudi za hlode? Kaj naj Štefan stori? Ali se naj vrže v Dravo, v mrzlo Dravo, in plava po njej, tudi če bodo za njim v vodo streljali? Boječe po* kuka od strani. Toliko uzre, da je straža še vedno na mostu. Eden je pri ročajih. Pred njim štrli cev debele brzostrelke, drugi za njegovim hrbtom drži v roki puško, tretji v prikolici je spet oborožen z brzostrelko. Ko tri smrti se zdijo Korenjakovemu. Nekaj se med sabo razgovar jajo. Celo smejijo se. Oni pri ročajih pravkar podaje vojaku v prikolici
prižgani vžigalnik. Ha, gromsko, saj si le cigarete prižigajo! Motor zdaj zabrni močneje, straža se za* kadi na cesto Na trati in naprej proti Ormožki cesti. Gorje, če bi si Štefan preje bil premislil in zaredal na ono cesto! Ves potan se je Korenjakov dvignil iz* za hlodov in plašno skočil na grajenski most. Sklo* nil se je čez ograjo in polslišno zavpil:
»Sta tu? Sta slišala? Šli so !Šli!«
»Pri moji krščanski veri, v takem strahu pa še nikdar nisem bil, kar gledam svet! Naj jih strela! Kaj so hoteli? Si videl?« se je prvi oglasil Pavel, ki je bil ves dreven.	,
»Nič! Le cigarete so si prižgali!« je miru Stefan. »O prekleti! Saj bi kmalu dušo izdihnil!« je raz« ljutilo profesorja Krnčana. »Prosim te lepo, Korenjak, izginil brž z mostu! Z Nemci se ni šaliti! Saj se bomo še videli!«
Štefan je sprevidel, da ima prof. Krnčan prav, in je obema voščil:
»Pa vso srečo, prijatelja! Lahko noč!« Korenjakov visokošolec jo je brzo mahnil za Dravo. Ko se je izgubil že dokaj vztran od grajen* skega mostu, je svobodneje, mirneje zadihal. »Ta* ke poti pa še ne«, je zmajeval z glavo. Polna luna je žarko svetila na svet in metala v dravske valove širok srebrn, bleščeč se trak. Haloze na oni strani reke so bile v koprenastem mrču. Gbzdovi za vodo v Šturnovcu pa so se miu zdeli nekam višji, prav po* Šastni. Zdaj pa zdaj je zastokalo in zajokalo v drav* skih vrtinčastih valovih. Še celo skovikajoče čaplje niže doli na dravskih osredjih je bilo čuti. Štefana je streslo, da je vzkliknil:
»Kristus, kakšna noč! Na slovenski zemlji bega slovenski človek kot izgnanec. Ne sme pogledati dnevu v oči in še v noči mu preti sto in sto nevar* nosti!«
Na veliki cesti, ki se od sejmišča vije dol v Bu* dino in Spuhlje in potem v Ormož in Haloze, je zdaj
pa zdaj pridrvel tovorni avtomobil. Preko njiv in travnikov se je čul rezek avtomobilski hrušč.
»Torej je res, da ponoči vozijo ljudi na Bori«, je Štefana zabolelo in se mu žalostno iztrgalo iz pr* si. »Bog vedi, kako je pri Šimenkovih? Kako doma?« Pavla zaradi tistega govorjenja •o politiki ni po do* mu niti vprašati utegnil.
»Vrag politiko in vso njeno nesrečo! Čemu lju* dje ne smejo živeti svobodno in mirno na svoji zem* Iji? Čemu jim branijo, zatirajo materin jezik? Če* mu slovenski narod ne sme imeti svojih knjig in svo* je kulture? Čemu naj vladajo le trije narodi na sve* tu? Kaznuj, o Bog, krivičnike tega sveta!«
Štefan se je plaho oziral v zaganjajoče se valove in vrtince, kakor da je to najnazornejša podoba so* dobnega sveta.
Dober streljaj od Štefana vztran se je ob veliki cesti začela domača vas: Sodnikova graščina in na* prej čedne hiše, pravcate predmestne vile. Tam sredi vasi na oni strani ceste pa so že Šimenkovi. »Kako je le pri Šimenkovih? Daj Bog, da bi jih še dobil doma! Vsaj Anico, Anico!« je Štefan tiho in s skrbjo govoril s seboj.
V svoji zamišljenosti se je spotaknil ob dreve* sno korenino in se zvrnil. Toliko da se ni potočil v reko. Naglo se je ves preplašen pobral! »Ali mar ta padec kaj pomeni?« se je boječe spraševal. Zdaj je še bolj nesrečen stopal naprej.
Ko je dospel do Struge, prvega dravskega stran* skega rokava, je zavil na levo na travnik, da mimo Žnidar j evih in Žuranovih doseže Obranov sadovnjak in visoko živo trnovo mejo ob glavni cesti. Prebil se bo skoznjo, tudi če se ves opraska in raztrga! Mu bo že Anica zašila! Ah, Anica, ali še bedi ali pa že nemara trdno spi? Tudi če spi, jo bo poklical, po* zval nežno in ljubeče!
(St nadaljuj*}
D e s I i z Goriškega
GORIŠKO UREDNIŠTVO: GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18
Sovodenjci in občinske oolitue
Tudi pri nas vlada živo zanimanje za prihodnje občinske volitve, ki bodo po vsej verjetnosti, če ne pride do vladne krize na koncu tega mesca, že v prvi polovici prihodnjega mesca junija.
Ko čitamo, da so drugod, kakor na primer v Steve-rjanu, ustanovili pripravljalni odbor, ki ima namen predlagati volivcem listo izkušenih mož, veščih vseh vprašanj, kar se tiče pametnega in poštenega upravljanja občine, menimo, da bi bil tudi pri nas skrajni čas, da se odločimo za tak nastop, kajti to, kar se pri nas dogaja in sklepa od strani nekaterih, ki sestavljajo neko listo neodvisnih, nima nič skupnega z resnično neodvisnostjo, ker je le skrivanje pod imenom neodvisnosti gotovih oseb, ki so nasprotno popolnoma odvisne... Odvisne pa so od njihove rdeče organizacije, ki ima glavni sedež v Gorici, ali pa od strahu, ki je edini pravi zunanji in notranji znak njihove osebnosti.
Komunizem se pač po priliki rad skrije zdaj pod to, zdaj pod drugo ime in zna tudi barvo svoje obleke pokriti z drugo, ali nedolžno ali narodno ali neodvisno.
Mi Sovodenjci potrebujemo odkritih mož, ki se ne bojijo svojega političnega prepričanja. Vsak bi moral odgovarjati za tako svoje prepričanje samo svoji vesti; za politična dejanja pa tudi javnosti. In zakaj se nekateri bojijo pokazati se, kaj so in kaj niso? Zato, ker se bojijo, ali svojih »tovarišev« voditeljev ali pa komunizma sploh! V prvo vrsto spadajo tisti, ki so »tovariše« vedno podpirali in bi jih radi še podpirali, .toda bolj skrito. V drugo vrsto spadajo pa tisti, ki se »tovarišev« komunistov sploh bojijo, ker so polni strahu zaradi komunističnih grozodejstev!
Mi 'Sovodenjci vemo, da če bi se naše ljudstvo komunizma in komunističnih »tovarišev« ne balo, bi prav gotovo povedalo odkrito to, kar misli in želi, in bi si izvolilo v občinski svet može, ki držijo glavo pokoncu in se ne skrivajo pod nobeno krivo barvo.
Eno je gotovo že danes, da mi Sovodenjci ne bomo vedno samo spali, ker nočemo, da nas bodo vodili »tovariši« s svojimi praznimi obljubami in s svojim protidemokratičnim nastopom!
Blaga UNRRA ni več
Ker je UNRRA blago za obleke in odeje že pošlo, sporoča pristojni urad za mednarodno pomoč, da se od pondeljka 12. t. m. ne delijo več tozadevne nakaznice.
Cepljenje proti kozam
Goriško županstvo sporoča, da je spomladansko cepljenje proti kozam od 12. do 17. i. m. in od 9. do 10. ure predpoldne v prostorih občinske zdravniške ambulante v u-Jici Mazzini št. 7. Od 20. do 21. a-prila pa bo cepljenje v Podgoiri od 2. do 3. ure popoldne, in sicer v tamošnji zdravniški ambulanti.
Otroci, tki ne bodo cepljeni, ne bodo sprejeti v vrtec ali v šolo!
Važno za optante
Goriško županstvo sprejema opcijske izjave samo do vključno 20. t. m. To pa zato, ker mora izjave poslati jugoslovanskemu konzulatu v Milan, kjer morajo biti najkasneje 23. t. m.
Seveda lahko vsakdo pošlje izjavo naravnost na konzulat v Milan. Toda odgovora in potrdila ne bo prejel, ker izkušnje iz preteklosti učijo, da konzulat sploh nobenemu ne odgovarja, in tako si prizadete stranke ne morejo pomagati, ker jih brez opcijskega potrdila italijanska oblastva smatrajo za tujce. Zato svetujemo, naj vsi, ki mislijo optirati, predložijo svojo izjavo pristojnemu županstvu, ki jim bo izdalo potrdilo. Tako naj opcijsko izjavo ponovijo tudi tisti, ki so jo prej poslali naravnost na konzulat v Milan, niso pa prejeli nobenega potrdila.
Opozarjamo tudi na dejstvo, da morajo za umobolne podati opcijsko izjavo njihovi varuhi.
In zopet moramo poudariti, da optanti, ki so kakor koli in kjer koli bivali na sedanjem ozemlju Italije na dan 10. junija 1940, navedejo to dejstvo v ojocijski izjavi, ali pa k izjavi kot taki priložijo pismeno pojasnilo. Prav tako naj ravnajo tisti, ki so 10. junija 1940 bivali izven takratnega ozemlja I-talije, ker so se nahajali ali v Jugoslaviji, ali v Argentiniji, ali pa v Franciji odnosno drugod.
Velespošt. uredništvu »Demokracije"
Vselej ko berem naš list »Demokracijo«, se vprašam, ali smo že imeli kdaj tako popoln časopis. Obvešča nas o vsem potrebnem in podučuje v vseh panogah. Bori se za naše narodne in kulturne pravice; za pravice kmeta in delavca! Podaja nam potrebne nasvete in navodila.
Vodi pa tudi res politiko ljubezni in ne sovraštva! Zato pa rečem, da kdo bi si ne želel, da bi naša »Demokracija« izhajala dvakrat na teden! Ker pa za sedaj to ni mogoče, kot nam je »Demokracija« sporočila, naj bi vsaj s povišano naročnino na 30 lir za številko, izhajala vsaj vsak drugi teden v povečanem obsegu na osmih straneh in ne samo enkrat v mescu!
Vsi skušajmo prispevati še kaj zraven, pa nam bo uredništvo u-streglol
Slovenski demokrat K. C.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jel' Tilka: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Nova maša
V nedeljo 11. t. m. je ob 9. uri zjutraj daroval svojo prvo sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici g. Branislav Rossipal. Za priliko je bila udeležba vernikov prav le.pa. 'Nagovor je imel g. Mirko Mazora, ki je s posebno vneto besedo poudaril pomen duhovniškega stanu in poklica.
Novomašnik je rojak iz Ilirsk-o-bistriškega okraja. Njegov oče je bil uslužben pri goriškem registrskem uradu in je sedaj že v pokoju v Gorici. Novomašnikova mati pa je že umrla.
G. Branislavu R-ossipalu čestitamo in želimo lerp uspeh v poklicu!
Smrt
V soboto je umrl v Gorici g. Vincenc Cuk, star 77 let. Pokojnik je bil upokojeni zemljiškoknjižni ravnatelj. Pokopali so ga v pondeljek. Težko prizadetim sorodnikom naše sožalje.
Pouk slovenščine v Vidmu
Videmski nadškof je odredil, baje po ukazu, ki je prišel iz Vatikana, naj se v videmskem semenišču zopet poučuje slovenščina. Za profesorja pa je imenovan g. Ivan Eržen, bivši župnik v Biljah, sedaj pa ravnatelj slovenskega »Alojzije-višča« v Gorici.
Slika svetogorske Matere božje
Čudežno sliko Svetogorske M. B., ki jo sedaj častijo na Kostanjevici, tik za mejo, bodo slovesno prenesli na njen pravi sedež, to je na Sveto goro prihodnjega 8. aprila. Goričani bodo procesiji lahko prisostvovali ob meji pod Kostanjevico zraven severne postaje,
Premoženja v Jugoslaviji
»Demokracija« štev. 7 od 16. februarja t. 1. je prinesla vest, da je treba sporočiti do 31. i. m., ako kdo želi prodati jugoslovanski vladi svoje premoženje, ležeče v Jugoslaviji. Danes ponavljamo, da morajo dati tako sporočilo vsi oni, ki so že prejeli kak odgovor od strani mešane italijansko-jugoslovanske komisije. Drugi pa, ki odgovora na svojo prijavo od novembra-decem-bra 1949 niso še prejeli, bodo dolžni odgovoriti v roku desetih dni po prejemu odgovora. Odgovor so seveda dolžni dati le tisti, ki hočejo svoje premoženje prodati in ki so italijanski državljani.
Pri tej priliki pa moramo povedati, da med Italijo in Jugoslavijo prav za prav ni še prišlo do sporazuma, koliko i« kako bo Jugoslavija plačala ta premoženja. Sedaj se prav zaradi tega dejstva snujejo odbori posestnikov, ki bodo predočili rimski vladi nujnost določila cene premoženjem, ker je povsem nesmiselno in tudi škodljivo ter proti vsakemu zakonu prodajati- za negotovo in nedoločeno ceno.
Iz Nadlžke doline
V nedeljo 11. t. m. so otvorill v Ažli, v Sv. Petru Slovenov in v Podbonescu otroške vrtce. Za priliko sta prišla k otvoritvi videmski nadškof Nogara in videmski prefekt. Tudi iz Gorice so prihiteli sem nekateri italijanski zastopniki. Seveda so v vrtcih slovenski otroci, ki jih bodo tu raznarodovali! Ce
bi bili vrtci za vzgojo slovenskih otrok v njihovem materinem jeziku, bi ne bilo sem niti nadškofa, niti prefekta in niti goriških italijanskih zastopnikov.
Namesto, da bi nam Italija dala, kar nam pritiče po vseh pravilih in -določilih državnega in božjega zakona, moramo žalostno gledati, kako nam naše otroke raznarodujejo prav tisti, ki bi morali dvigniti visoko svoj glas v priznanje naših pravic!
Poroka beguncev
V sredo 7. t. m. sta se v Gorici poročila gdč. Ida Srebrnič in Pavle Simčič, oba begunca iz Medane. Nevesta stanuje z družino v Gorici, ženin pa je prihitel iz begunskega taborišča v Bagnoli, od koder bo 13. t. m. odpotoval v Kanado, kamor mu bo pozneje sledila tudi nevesta. — Mlademu paru o-bilo sreče v življenju!
Iz Plešivega
Iz Plešivega pod Medana nam poročajo o pripravah za bližnje občinske volitve v Krminu. In sicer je med kmeti — zares čudno! — sin nekega posestnika, ki sedaj pridno leta okoli mladine in ji vsiljuje izkaznico kominformistične mladine ter lista »Delo« in 1— »La-voratore«.
Zakrknjenost te družine je res velika, ko vidi, kako komunisti v bližnjih Brdih uničujejo prav samostojne posestnike. In nič ne more opravičiti tega njihovega ravnanja dejstvo, da s tem lahko nemoteno vozijo domov i.z Jugoslavije poljske pridelke kot dvolastniki, medtem ko nekaterim drugim dvolastnikom ne dovolijo ničesar.
Pride dan, ko ne bo nobeno slepomišenje nič pomagalo. Sicer pa je to družina skoro osamljena rdeča vrana med nami!
Obramba proti toči
Ze leta 1949 so se delali začetni poskusi za obrambo pred točo z uporabo v ta namen pripravljenih raket. Takrat so bili poskusi v dveh
Radio Trst II
SOBOTA, 17. marca: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. —	19.00
Programski periskop. —	21.00
Sobotni variete. — 22.00 Pestra glasba.
NEDELJA, 18. marca:	0.00	Kme-
tijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 13.00 Glasba po željah. —
16.00 Oddaja za najmlajše: MALA MORSKA DEKLICA. —	21.00 Jožefovanje. — 23.32 Polnočna glasba.
PONEDELJEK, 19. marca:	10.25
Saint-Saens: Koncert št. 1.	—
13.00 Glasba po željah. — 16.00 Radijski oder. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.00 Verdi: Otello, opera v štirih dejanjih.
TOREK, 20. marca:	13.00 Glasba
po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. —	20.00 Čajkovski:
Hrestač, suita. — 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Schumann: Simfonija št. 1.
SREDA, 21. marca: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Evropski koncert. — 20.30 Naša šola - Spolna vzgoja dečkov. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. — 22.30 Pestra glasba.
ČETRTEK, 22. marca:	13.10 Slo-
venske narodne izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja M. Sancin. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder: Ratti V. F.: JUDA, pasionska 1-gra v petih slikah, nato Večerne melodije.
PETEK, 23. marca: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo.
20.00 Duhovne pesmi v izvedbi komornega zbora. — 21.00 Pod križem. — 22.10 Mozart: Reguiem.
italijanskih pokrajinah: Veroni in Trevisu. — Lansko leto pa so se poskusi raztegnili na 8 pokrajin: Bergamo, Bolzano, Brescia, Cuneo, Treviso, Udine, Verona in Vicenza. Uspehi so bili 'Zadovoljivi in se bodo poskusi letos nadaljevali pod nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo. — Ako bodo ti poskusi u-gotovili končni uspeh, bo to zelo velika pridobitev za kmetijstvo.
GORICA: meja na Rafutu. (V ozadju kostanjeviški samostan)
POMENKI O PREHRANI
Glavna snov, iz katere črpa telo sile za delo, je sladkor. V človekovem telesu so zaloge sladkorja — imenovanega glikogen — v mišičevju in v jetrih. Iz teh zalog prehaja sladkor po potrebi v kri, s krvjo pride do vseh celic, ki ga izrabljajo. Ta sladkor imenujemo krvni sladkor in ga mora biti v krvi vedno neka določena količina. Sladkor črpa telo iz ogljikovih hidratov v hrani. Najvažnejši ogljikov hidrat v naši hrani, ki se po prebavi spreminja v sladkor, je škrob, katerega imamo v vseh žitaricah, v plodovih in gomoljih.
Navajamo nekatere predstavnike ogljikovih hidratov: različne vrste sladkorja, kot trsni in pesni, m-vertni (ki je v sadju), med, ki je skoraj sam sladkor:	sladki okus
mleka zavisi od mlečnega sladkorja; v pivu imamo slad, v mesu pa glikogen itd.
Človek povžije normalno dnevno 500 gr ogljikovih hidratov. Pri o-gljikovih hidratih ni nobenega minimuma, ker se dado nadomestiti s tolščo. Poznamo narode, ki porabijo dnevno samo 15 gr ogljikovih hidratov.
Zastopniki tolšč so: mast, maslo, margarina in jedilna olja, ki jih pridobivamo iz raznih plodov (o-rehi, mandeljni, olive, bučno seme itd.). Najlaže prebavljive tolšče so olja in maslo. Ker so tolšče nosilci vitaminov A in D, pride vsled pomanjkanja tolšče v hrani do motenj v organizmu predvsem zaradi pomanjkanja omenjenih dveh vitaminov.
Tolšč rabimo v hrani približno 60 gr dnevno, toda ta številka se lahko menja, ker jih lahko nadomestimo z ogljikovimi hidrati. Zadnja vojna nam je pokazala, da živi človek lahko z malenkostnimi količinami tolšč.
Hrana, ki vsebuje doslej obravnavana hranila, t. j. vodo, soli, beljakovine, ogljikove hidrate in tolšče, v zadostni meri, da zadošča presnovnim potrebam telesa, še ni zadostna hrana. To so pokazali poizkusi na živalih, katerim so dajali omenjena hranila v čistem stanju in v zadostni meri; toda živali so kljub itemu hirale in celo poginile. Naravna hrana, sestavljena iz raznih hranil mora vsebovati tudi snovi, ki so neobhodno potrebne za pravilno presnovo, katerih zadostuje le majhne količine in ki ne prihajajo v poštev niti kot plastična niti kot energetična tvarina. Te snovi označujemo kot dodatna hranila, nutramine ali vitamine. Živalsko telo ne more ustvarjati teh snovi, zaradi tega jih mora vdobiti že pripravljene s hrano iz rastlinstva.
Še nekaj o česnu
Se danes je česen, kakor pred sto ali -tisoč leti, nadvse upoštevano zdravilo pri boleznih prebave in dihalnih organov. Danes ga tudi pridno uživajo vsi oni, ki jih tare skrb zaradi poapnenja žil, ne glede na neprijeten duh, ki prihaja iz ust. Kuhajo ga na mleku ali pa pripravljajo iz njega sok ali izvleček. Najbolj zdravilen pa je v surovem stanju, ako želodec ni preveč občutljiv. Posebno pri glistah dobro deluje. Navadno ga jemljejo po enega do dva sveža čebulčka naenkrat, po dva do trikrat na dan. Drugod ga devajo v jed, ko so ga na tanko narezali. Ponekod ga za-vživajo kot sirup ali pa kot tinkturo, -ki jo pripravijo tako, da pomešajo česnov sok z enako množino alkohola in dajejo bolniku po 10 kapljic večkrat na dan na vodi ali na sladkorju. Neprijetni duh iz ust odstraniš, ako po česnu zavži-ješ nekoliko peteršilja ali pa nekaj kapljic kravojčeve tinkture.
Pri glistah ga dajejo otrokom, kuhanega na mleku ali pa kot klistir, to je: šest do dvanajst gramov česna poliješ s četrt litra vode in to porabiš za dva klistira.
Naj bi torej ne manjkal česen v nobeni družini, posebno pa tam ne. kjer je več otrok! Kajti redko najdemo otroka, ki bi se ne nalezel glist. Tudi ako je otrok sam vedno čist in umit, se jih bo pri igranju z drugimi otroki kaj hitro nalezel!
Dr. Bregant Marjan
Dobo odkritja vitaminov težko točno ugotovimo, toda že v srednjem veku so mornarji poznali skorbut, bolezen, ki nastaja zaradi uživanja same konzervirane hrane, ter so ga zdravili s sadjem in s svežo hrano. Prve znanstvene podatke imamo v delih Hopkinsa in Funka. Od tedaj se je nagrmadilo ogromno literature o vitaminih, ki jih danes delimo v določeno število skupin: dokončno poznamo kakih 31 vitaminov. Omenili bomo samo one vitamine, ki so v zvezi s človekovo prehrano.
VITAMIN A ■— ki je topljiv v tolščah, najdemo predvsem v maslu, v ribjem olju, v govejem loju in v zelenjavi (n. pr. špinači); ni ga pa v slanini, v svinjski masti, v rastlinskih oljih, v gomoljih itd. Pomanjkanje tega vitamina v hrani povzroči kseroftalmijo (očesno holezen) in pospešuje vzporedne o-kužbe.
V prehrani srednjih in nižjih slojev primanjkuje vitamin A. Temu pomanjkanju pripisujejo zdravniki pogostost naravnih prehladov, bronhitis, -septičnih komplikacij itd.
Vitamin A igra važno vlogo pri regeneraciji vidnega šk-rlata, t. j. fotosensibilne snovi v -očesni mrežnici. Pomanjkanje tega vitamina naj bi bil vzrok nočne slepote.
V zdravilstvu dajejo vitamin A najčešče v -obliki ribjega olja. Ce ga vbrizgamo pod kožo, je manj u-čikovit, kakor če ga zavžijemo.
Vitaminski kompleks B (Vit. B.) so začetkoma smatrali za enotno snov. V zadnjem času pa so iz njega oddvojili mnogo sestavnih delov, n. pr. aneuri-n, riboplavin, nikotinsko kislino itd. Najdemo ga v vseh glavnih organih -rastlin, posebno semenih (grah, fižol, žitni kalčki), v kvasu, jajcih itd. Vita-
min B je topljiv v vodi.
-Pomanjkanje vitamina BI povzroči periferično vnetje živcev pri beri-beri, ki j-o često spremlja insu-ficienca s-rca in prebavne motnje.
Pomanjkanje nikotinske kisline (faktor PP) povzroči pelag-ro, katere glavni znaki so: prebavne motnje, hujšanje, karakteristično vnetje kože in v težkih slučajih tudi slaboumnost.
V vitaminskem kompleksu B je vse polno snovi, ki so neobhodno potrebne za človekovo zdravje. Pri našem načinu prehrane pa ti čini-telji niso v zadostni količini v hrani.
(Se nadaljuje)
Naročajte pakete
za Jugoslavijo
potom tvrdke
Jakob Vatovec nasl.
Trst, ul. Torrebianca 19
DVE SOBI in KUHINJO išče duhovnik-profesor s sestro v mestu ali bližnji okolici. — Ponudbe na upravo »Demokracije«
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9—12 in od 17—19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597
Projektiranje in montaža centralnih kurjav, vodovodnih instalacij ter kleparstva izvršuje
ŠVAB MILAN
Trst, Via S. Giusto 16
Kličite tel. št. 93609, da Vas poseti naš strokovnjak za toplovodne naprave -in centralne kurjave, da Vam da brezplačne strokovne nasvete.
SPOROČILO
Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo na novo -odprli gostilno
NANOS
v Trstu, ulica Zanetti 6.
Točijo -se pristna domača vina. Izborna kuhinja. Cene nizke! Priporočamo se prijateljem dobre kapljice!
,ANTON GULIČ
VSE NA OBROKE
Radio-aparate, harmonike, Šivalne stroje proti plačilu na račun lir 1000,-
ostanek v mesečnih obrokih po
Soudeležba na Milki loteriji HUBEEBO lir 2000.-
ruggero rossoni
Corso Garibaldi 8
Bovci, pozori
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnev-
nih cenah
<777. Fischer
TRST, VIA P II TA' 24 (Telefon 93,134)
Kole za Irte, deske s mre* hooe, mace» snooe in trt dih l e s o o, trame in part kete nudi nafugodnefe
Mizarji | kmetovalci f
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlalo SonnlnOt 2 *