V Gorenju zaposlujejo str. 4 IV SPORED novi tednik Milena Zup< »Dandanes j vsega velik« zadovoljstva in sreče je malo« Neda Ukraden razpoloženi za nove ljubezni & Tednik za Savinjsko regijo / št. 34/ Leto 75 / 20. avgust 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Do zdravnika samo, če si zdrav? Epidemija in razmere ob njej odpirajo in razgaljajo sivino zdravstva tako na ravni zdravstvenih domovih kot bolnišnic. Dostop do vseh je omejen, nekateri imajo občutek, da je celo onemogočen. Vsak odklon od zdravja že »diši« po okužbi s covidom-19, zaradi česar se podaljšujejo čakanje do obiska družinskega zdravnika, zobozdravnika, čakalne vrste na specialistične preglede, obravnave in terapije. str. 12-13 Foto: Andraž Purg - GrupA INTERVJU MOZIRJE Dušan Klenovšek, naravovarstvenik str. 26-27 Med cvetjem, želvami in papagaji str 9 I nn\/i t^Hriilr r^Hio re^lifi ___/^ATP Več v notranjosti časopisa in na www.novitednik.com 9770353734051 2 AKTUALNO ZADETKI »Izjemnega pomena je torej zagotovitev večjih količin hitrih testov, kar bo bistveno prispevalo k hitrejši in tudi ustreznejši zdravstveni oskrbi bolnikov v Urgen-tnem centru Celje, pa tudi v sami bolnišnici.« Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje »Težave so s pridobivanjem sponzorjev. Ti v lokalnem okolju omejena sredstva, ki jih imajo na voljo, raje usmerjajo v druge dejavnosti, na primer v šport, pri čemer kultura ostane nekoliko ob strani.« mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje »Slovenci smo v primerjavi z Belgijci in Nizozemci, kjer je narava povsem uničena zaradi intenzivnega kmetovanja, še navajeni, da pred svojim pragom vidimo rože in metulje. Ker vse to še imamo, tega ne cenimo.« Dušan Klenovšek, nara-vovarstvenik »Kmetovanje na teh višinah in strminah terja posebno ljubezen in vztrajnost, saj je neprimerljivo s kmetovanjem v ravnini.« Klemen Matk, kmetovalec »Najprej sem bil nogometni vratar. V Makarski smo igrali mali nogomet in je pristopil možakar, ki je dejal, da sodeluje s Crveno zvezdo. Rekel je še, naj se v Ljubljani javim Gugolju!« Bori Zupančič, celjski umetnik in nekdanji športnik ČETRTEK 1 1 PETEK \l/ 29 32 15 O -Нф-17 SOBOTA I I NEDELJA \ 1 33 Il8 J? \ 1 / 26 19 Letošnja planinska sezona z manj tujci Slovenci spoznavajo domače planine Zaradi vsem znanih razmer in poostrenih ukrepov za varovanje zdravja je precej drugačna tudi letošnja poletna planinska sezona. Oskrbniki planinskih koč, kjer je zaradi ukrepov na voljo malo manj ležišč kot običajno, opažajo, da se je za obisk slovenskih gora letos odločilo precej manj tujcev, a zato veliko več Slovencev. LEA KOMERIČKI KOTNIK Planinstvo je že desetletja eden bolj uspešnih turističnih produktov v alpskem delu Slovenije kot tudi v ostalih hribovitih delih dežele. Slovenijo prepreda mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skupno 7.400 ležišči in več kot 10 tisoč sedišči. Letos oskrbniki koč tožijo o manjšem obisku gora in manjšem številu prenočitev kot pretekla leta. V dosedanjem delu poletne sezone so zabeležili za kar 25 odstotkov manj obiska. »Najvišji upad nočitev beležijo nekatere visokogorske koče, tudi za polovico. V preteklih letih so večinoma prenočevali tujci, ki jih je letos kar za 70 odstotkov manj. Na srečo opažamo povečan obisk slovenskih gostov. A ker v primeru slabega vremena Slovenci ne Varno v hribe gremo v gore, ostajajo postelje prazne,« je razložil strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Pra-šnikar. Tradicionalno so na vrhuncu sezone najbolj obiskane koče v triglavskem pogorju in Kamniško-Savinjskih Alpah, a tudi tiste, ki so lažje dostopne za družine. Z dobrim obiskom in večjim številom nočitev se lahko pohvalijo nekatere koče na izhodiščnih točkah gora. Številne koče so namreč dostopne z vozili in pri teh kočah ljudje pogosteje unovčijo turistične bone. O dobrem obisku nižje ležečih koč se lahko pohvalijo v Planinskem društvu (PD) Srednja vas v Bohinju, ki upravlja štiri koče. »Letos se je glede na pretekle sezone spremenila struktura gostov. Če je bilo lani 70 odstotkov tujcev, jih je letos le še peščica. Večino gostov v naših kočah je Slovencev, skoraj 95 odstotkov. Ker smo pravočasno vpeljali sistem koriščenja turističnih bonov, naši gosti pogosto koristijo to storitev. Več je obiskovalcev v kočah v sredogorju, manj v visokogorju,« je razložil predsednik društva Jakob Zupanc. Več ukrepov, manj postelj Po zadnjih podatkih Finančne uprave RS je bilo do zdaj v planinskih kočah unovčenih skoraj dva tisoč bonov, kar je dober odstotek in pol vseh bonov. V nekaterih kočah bi sicer lahko prenočilo več gostov, vendar jih omejuje ukrep, ki ga je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). »Bistven ukrep za planinske koče določa, da lahko v eni sobi spita dve osebi oziroma več ljudi, če so ti iz istega gospodinjstva ali če več ljudi potuje skupaj, torej skupina prijateljev na skupnem pohodu ali skupina na društvenem izletu. Zaradi teh ukrepov je v planinskih kočah manj razpoložljivih nočitvenih zmogljivosti, zato obiskovalce pozivamo k pravočasnim rezervacijam za spanje (priporočamo vsaj tri dni pred prihodom), še posebej v primeru načrtovanega koriščenja turističnih bonov,« je povedal Dušan Prašnikar. Bone planinci v največji meri koristijo v planinskih kočah, ki so dostopne z vozili, nekaj tudi v visokogorskih kočah. »Lahko rečemo, da bi bilo brez bonov nekoliko manj nočitev. Oskrbniki koč opažajo, da bone v kočah koristijo tudi takšni, ki sicer ne hodijo v gore, a so jim boni motiv, da preizkusijo tudi nekaj drugega,« dodaja Pra-šnikar. Koča na Loki (1534 m, PD Luče) na vzhodnem pobočju Raduhe, tik nad gozdno mejo, je pogosta izbira planincev. Oskrbnica Mojca Kramar Kokalj prav tako opaža, da je letos občutno manj tujih planincev, zaradi koriščenja turističnih bonov pa je več slovenskih gostov: »Opažamo, da pri nas prespi-jo tudi takšni, ki jih pretekla leta nismo videli v koči. Zagotovo se pozna, da je manj tujcev, ki so pogosteje prespali v koči. Na različne načine poskušamo privabiti slovenske ljubitelje gora, tudi z različno kulinarično ponudbo.« Foto: BGO V PZS ob tem planince in pohodnike vnovič opozarjajo, da naj nikar ne pozabijo osnovnih navodil varne hoje v hribe. Tako priporočajo dobro in premišljeno načrtovanje planinske ture in uporabo ustrezne opreme. Prvi korak k varnejšemu obisku gora je načrtovanje poti ob planinskem vodniku in zemljevidu. V kočah, v PZS, turističnih in drugih točkah je obiskovalcem gora na voljo tudi zgibanka z napotki za varnejši obisk gora poleti. V nahrbtnik pa sedaj sodita tudi zaščitna maska in manjša steklenička razkužila. Ob lepem vremenu je pohodnikov, ki se okrepčajo v planinskih kočah precej, nočitev pa je manj kot pretekla leta. AKTUALNO 3 Ekipa Radia Celje (Foto: SHERPA) % M % Po letu dni sprememb novi poslušalci ali se na naše frekvence vračajo tisti, ki že nam je do takrat »korona« ne bo spet preveč zagodla. Več Radio Celje je najbolj poslušan radio v regiji! dolgo niso preklopili na radio o tem dogodku vam bomo I s 66-letno tradicijo. Boste to številko, ki je res ni mogoče spregledati, združeno z izjemno poslušano-stjo, tudi kako proslavili? 19. septembra bomo nazdravili dvema šesticama tudi s koncertom, ki ga pripravljamo za naše prijatelje poslušalce, upamo le, da Radio Celje je po približno letu sprememb in vztrajnosti postal najbolj poslušan radio v regiji. Spremembe so se začele 5. avgusta lani, ko je radijsko taktirko prevzela izkušena in prekaljena radijka Tanja Seme, tudi voditeljica jutranjega programa, ki ga vodi s simpatičnim in z izkušenim voditeljem Boštjanom Odrom. »V prvem letu se je spremenilo vse. Glasbena shema, ki si jo je odlično zamislil in jo na novo postavil glasbeni urednik Štefan Šarkezi, informativni program, ki je postal hitrejši, aktualnejši in bolj učinkovit, ter programska shema oz. način vodenja programa že znanih in novih radijskih moderatorjev. Podatek, ki nikakor ne sme biti skrit in zamolčan, je, da je Radio Celje v letu z 18 tisoč poskočil na 26 tisoč poslušalcev, kar pomeni dvoje. Da je ubral pravo pot in da se pri tej številki nikakor ne bo ustavil,« pravi odgovorna uredni- ca Radia Celje Tanja Seme, ki se dobro spominja prvih dni urednikovanja, ko je bila zasuta z vprašanji poslušalcev, kaj se na radiu dogaja. Tanja, tudi sama se spomnim, kako si poslušalcem po telefonu odgovarjala, da tudi pralnega stroja po 30 letih uporabe najbrž več nimajo istega. Poslušalcem sem na najbolj razumljiv način skušala pojasniti, zakaj je na Radiu Celje prišlo do sprememb in zakaj so te nujne. Zanimivo je bilo predvsem, da so poslušalci spremembe vzeli zelo osebno, zato smo jim skušali na čim bolj enostaven način tudi razložiti, da radio brez sprememb ne bo preživel. To je podobno, kot če bi človek imel 60 let enako pričesko. Ni več zanimiva in počasi postane dolgočasna. Dobra bi bila le za peščico tistih, ki se bojijo sprememb z izgovorom »ziher je ziher«. Je pa res, da sta vsaka sprememba in vsak začetek težka, ker ne veš, kaj te čaka in ali to, kar delaš, delaš prav. A ker smo vsi verjeli, da nam bo uspelo in da bodo ljudje prej ali slej zaznali, začutili in sprejeli to pozitivno spremembo kot dobro in učinkovito, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo poslušanost začela vzpenjati. Na srečo nismo čakali dolgo. Najbolj me veseli, da nismo izgubili zvestih prijateljev, poslušalcev in da smo pridobili ogromno novih. Vsi pa nam seveda pomenijo največ. Je recept za uspeh tudi povezanost vseh, ki program ustvarjate? Da, res je. Vsi na Ra diu Celje smo ena veli ka družina. Od radijskih moderatorjev, novinarjev, tehnikov, komerciale in seveda poslušalcev, brez katerih si ne predsta vljamo biti radio. Veseli nas predvsem, da je naša radijska družina vsak dan večja. Na eno od štirih frekvenc Radia Celje vsak dan preklopijo zaupali v prihodnjih dneh, za zdaj velja samo, da si ta datum rezervirate za koncert leta z Radiem Celje. Kakšni so načrti? Na to vprašanje je vedno težko in nehvaležno odgovarjati. Lagala bi, če bi rekla, da si ne želimo še več. Več poslušalcev, več uspeha, več dobrih rezultatov. Se pa obenem popolnoma zavedamo, da je za to treba nekaj storiti. Skoraj nikoli me ni prevaral občutek, kaj je prav in kaj ne. Ce nekaj delaš z veseljem in verjameš, da bo dobro ne samo zate, ampak tudi za druge, potem delaš prav. Naj bo to odgovor na vprašanje, kako naprej. Z dobro voljo, zanosom, dobro energijo in s sodelavci, ki vse to imajo in vse to delijo s poslušalci. Mislim, da je to prava kombinacija. Biti pristen, dobro delati ter deliti dobre občutke in vibracije. Vsega tega ne bo težko doseči, dokler bo Radio Celje - Vedno z menoj. MRL Odgovorna urednica Radia Celje Tanja Seme in sovoditelj jutranjega programa Boštjan Oder (Foto: Andraž Purg - GrupA) Društvo Generator organizira dobrodelno akcijo NAPOLNIMO ŠOLSKE TORBICE SKUPAJ! Pomagajmo staršem in otrokom napolniti šolske torbe za novo šolsko leto. Če lahko pomagate, prinesite šolske torbe, zvezke, pisala, barvice in druge šolske potrebščine na oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje (vsak delovnik med 7. in 15. uro) ali v Celjski mladinski center. Če bi radi darovali, pa nimate možnosti priti do zbirnih mest, pokličite članice društva Generator na številko 070 234 733. Zbiramo do 24. avgusta! Hvala za vašo pomoč! Medijski sponzor: NT & RC Avgust, mesec zaposlovanja v Gorenju Čeprav se je še spomladi nakazovalo, da bodo morali v Gorenju zaradi upada naročil množično odpuščati, se je, vsaj za zdaj, smer obrnila. Namesto odpuščanj lahko poročamo o zaposlovanju. To je vodstvo napovedalo že pred kolektivnim dopustom, kar so v sindikatu pozdravili. Kot je povedala Mateja Celin iz službe za korporativno komuniciranje v Gorenju, so od 10. avgusta v proizvodnji zaposlil že 240 delavcev, do 1. septembra naj bi jih še 350. »Pri iskanju kadrov nam pomagajo agencije, vendar ne zaposlujemo s pomočjo agencij, temveč neposredno v podjetju,« je povedala Celinova. Novozaposleni so oziroma bodo dobili pogodbe za določen čas, in sicer manjši del do konca oktobra, večina do konca leta. Sicer imajo v podjetju v tem delu leta tudi običajno povečano število naročil, a jih je letos občutno več. Zaradi koronavirusa in njegovih vplivov so sprejeli številne ukrepe za prilagajanje nastali situaciji ter za krepitev poslovanja, tako se osredotočajo na povečanje prodaje, pospeševanje spletne prodaje in e-poslova-nje. V podjetju spreminjajo poslovne modele, zmanjšujejo stroške in še naprej povečujejo proizvodno učinkovitost. Uprava skupine Hisense Europe Group ter predstavniki sindikatov iz vseh evropskih proizvodnih obratov so že pred časom v skupni izjavi pozvali vse zaposlene k doslednemu spoštovanju preventivnih ukrepov tako v podjetjih kot zunaj njih. Ob stalnem doslednem izvajanju številnih preventivnih ukrepov zoper širjenje okužb s koronavirusom v podjetju od vrnitve s kolektivnega dopusta niso zabeležili novih okužb pri zaposlenih, med dopusti so zabeležili eno okužbo zunaj podjetja. LKK 4 GOSPODARSTVO Aparthotel v Zgornji Savinjski dolini je na seznamu nepremičnin, ki jih prodaja slaba banka, že več kot tri leta. Cena za propadajočo stavbo je 600 tisoč evrov brez vštetega davka. Za konjiško vilo Marija, ki je bila nekoč v lasti enega najbogatejših Slovencev, je slabi banki uspelo najti najemnika. Vilo sicer prodaja za 850 tisoč evrov. Med najdražjimi nepremičninami, ki jih na Celjskem prodaja DUTB, je večstanovanjski blok v Vojniku. Zgrajen je bil pred desetimi leti, a je že ves čas prazen in potrebuje prenovo. Cena zanj je malo manj kot 1,7 milijona evrov. Slaba banka je znamenito vilo Savinja v Celju kupila na dražbi za 656 tisoč evrov. Že pet let jo poskuša prodati za 970 tisoč evrov. DUTB ima na Celjskem še za devet milijonov evrov lastnih nepremičnin Poslovne stavbe, vile, zemljišča ... Seznam nepremičnin, ki jih v Savinjski regiji prodaja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), se v zadnjem letu ni bistveno spremenil. Pravzaprav je seznam, vsaj večjih poslovnih in drugih stavb, enak že nekaj let, nespremenjene so tudi cene. Na vprašanje, zakaj cen ne znižajo in bi morda potem lažje našli kupce, v DUTB odgovarjajo, da so cene nepremičnin, ki so v njeni lasti, vedno oblikovane na podlagi cenitev in se prilagajajo tržnim razmeram. Pri tem v skladu z zakonom in svojimi internimi akti nepremičnin ne morejo prodajati pod opredeljenimi cenami. JANJA INTIHAR DUTB ima po Sloveniji še veliko neprodanih stavb in zemljišč. Po podatkih, ki jih je navedla v svojem poslovnem poročilu za leto 2019, je njihova iztržljiva vrednost malo manj kot 196 milijonov evrov. Za nepremičnine v Savinjski regiji znaša ta vrednost 9,2 milijona evrov. Slaba banka je veliko nepremičnin prevzela v stečajih podjetij, v izvršilnih postopkih ali jih je celo kupila na dražbah. Lani prodala za 1,2 milijona evrov nepremičnin Slaba banka je lani s prodajo nepremičnin, ki so v njeni lasti, ustvarila za 34,4 milijona evrov prilivov. Sklenila je malo več kot 200 pogodb. Razmerje med prodanimi poslovnimi in stanovanjskimi stavbami je bilo približno enako. Na stanovanjskem področju je največji priliv imela s prodajo stanovanj v stanovanj-sko-poslovnem kompleksu Koprska vrata, pri poslovno-industrijskih stavbah pa pri prodaji zemljišča in industrijske hale v Sežani. V Savinjski regiji je lani slabi banki uspelo prodati za 1,2 milijona evrov nepremičnin. Kot navajajo v DUTB, so prodali pet stanovanjskih enot v naselju vrstnih hiš in dvojčkov na Taboru ter večje stavbno zemljišče za stanovanjsko gradnjo v neposredni bližini Celjskega sejma ob Dečkovi cesti. Prodati jim je uspelo tudi ene- ga od poslovnih prostorov v Celju in industrijsko halo v Radečah. Najdražja je hiša v Žalcu Čeprav je torej slaba banka lani in v preteklih letih že marsikaj prodala, je seznam nepremičnin na Celjskem, ki so v njeni lasti, še vedno dolg. Najdražji nepremičnini, za kateri že nekaj časa išče lastnika, sta poslovna stavba Ere in poslovno-trgovski center v Velenju. Cena za vsako zgradbo je brez DDV malo manj kot dva milijona evrov. Malo manj kot 1,7 milijona evrov DUTB pričakuje za večstanovanjski blok v Vojniku, ki je bil zgrajen pred desetimi leti, a je že ves čas prazen in zato potrebuje prenovo. Blok je zgradila gorenjska družba Finstar, ki je v času finančne krize propadla, v njem je 42 stanovanj in poslovni prostor. Poleg teh stanovanj je na prodajnem seznamu slabe banke še več hiš in stanovanj v Taboru, Žalcu, Celju in Bistrici ob Sotli. Najvišjo ceno med njimi ima samostojna hiša z bazenom v Šarhovi ulici v Žalcu. Hiša je bila nekoč v lasti podjetnika Zvoneta Petka oziroma z njim povezanih podjetij, DUTB pričakuje, da bo zanjo iztržila malo več kot 400 tisoč evrov. Riemerjeva vila dobila najemnika Na seznamu vsekakor izstopajo tri zgradbe - vila Marija v Slovenskih Konjicah, vila Savinja v Celju in aparthotel Natura v Lačji vasi pri Nazarjah. Najdražja je celjska vila, ki stoji ob kapucinskem samostanu nad Savinjo. Pred leti jo je kupila in obnovila nepremičninska družba Kapitol, ki je zašla v finančne težave. Njena največja upnica slaba banka je zahtevala izvršbo in vila se je leta 2015 znašla na dražbi. Kot edina dražite-ljica jo je za 656 tisoč evrov kupila prav slaba banka, ki jo zdaj že pet let poskuša prodati za 970 tisoč evrov. Vilo Marija, ki je bila v lasti Franca Riemerja, nekoč enega najbogatejših Slovencev, slaba banka prodaja za 850 tisoč evrov. Vila je bila del stečajne mase Riemerjevega podjetja Gradir, a je stečajnemu upravitelju v več poskusih ni uspelo prodati. Pred tremi leti jo je na dražbi za 568 tisoč evrov kupila DUTB. Vilo trenutno oddaja v najem, kdo je najemnik, v Ljubljani ne razkrivajo. Aparthotel v Zgornji Savinjski dolini je na seznamu nepremičnin slabe banke prav tako že tri leta. Hotel je bil nekoč v lasti žalskega podjetja Caffe Tropic, ki je zaradi velikih finančnih težav propadlo. Stečajna upravitelji-ca ga je neuspešno prodajala na več dražbah, kupca je našla šele potem, ko se je odločila za zbiranje ponudb. Ljubljanski Sicom Invest, ki je kasneje kupil družbo Golte, je bil za propadajoči hotel pripravljen plačati 200 tisoč evrov, a je bila za slabo banko takšna cena prenizka. Zato je hotel prevzela sama in od takrat išče kupca, ki bi bil zanj pripravljen plačati 600 tisoč evrov. »Imamo kar nekaj izzivov« V slabi banki pravijo, da je za nakup njenih najdražjih nepremičnin na Celjskem, to je obeh poslovnih zgradb v Velenju, stanovanjskega bloka v Vojniku, vile Savinja v Celju, vile v Slovenskih Konjicah in aparthotela Natura, kar nekaj zanimanja. Predvsem gre za kupce iz Slovenije. »Vendar imamo pri prodaji teh nepremičnin kar nekaj izzivov. Gre namreč za specifične nepremičnine, tako po arhitekturi in vsebini kot tudi po mestu, kjer so, in po vrednosti,« razloge za do zdaj neuspešno prodajo nizajo v slabi banki. Foto: arhiv NT, Andraž Purg - GrupA, SHERPA GOSPODARSTVO Fakulteta z mednarodnimi akreditacijami, ki daje praktično znanje Na dinamični fakulteti v Celju ponujajo sodobno in uporabno znanje poslovanja in ekonomije, ki ga študenti pridobijo od priznanih predavateljev in strokovnjakov iz gospodarstva in z drugih področij. V času študija imajo študenti možnost znanje nadgraditi še z najmanj 6-tedensko strokovno prakso v podjetjih. To jim omogoča stik z dejanskim poslovnim okoljem in s potencialnimi delodajalci, kar predstavlja dragoceno izkušnjo in študente postavlja v bolj konkurenčen položaj. Izobraževanje bodočih menedžerjev in ekonomistov na mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije je v poslovni svet vpeto tudi z ekskurzijami v podjetja, predavanja domačih in tujih strokovnjakov iz prakse, z delom pri projektih za podjetja, s podjetniškimi delavnicami in z okroglimi mizami o aktualnih temah. Mednarodne izkušnje imajo študenti možnost pridobiti s financiranimi izmenjavami za študij ali prakso v tujini, mednarodne poletne šole, s predavanji številnih tujih profesorjev, ki gostujejo na fakulteti ter na vsakoletni konferenci, ki jo organizira fakulteta. Študij po trimestrih omogoča boljšo učinkovitost Študij poteka v obliki trimestrov, kar pomeni, da študentje poslušajo praviloma dva, največ tri predmete naenkrat. To jim omogoča lažjo osredotočenost na študij posamezne snovi ter sprotno osvajanje znanja ter opravljanja izpitov. t Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije International School forSocialandBusine »Studies Celje • Slovenia • Europe Izjavadipiomanfa oštudiju pri-as »V času študija na MFDPŠ sem zelo hitro uvidel, da na fakulteti nisem le številka. Skrb za študente je bila vedno na zelo visoki ravni, kar mije bilo zaradi natrpanega urnika izredno pomembno. Poleg študija sem namreč piof jsiooalnaigral rošcoet in ta p-časip-oanmal potlr v družiasdem podjetju. Fakulteta mi je dala številna znanja in širino, ki je v poslovnem saetopolegiskušenjirešrecenfinal Ratns izUušoje actisto,lri jid fakulteta šeposebej n današnjem času zelo dobro predaja študentom, predvsem s številnimi praktičnimi pristopi in primeri iz prakse. Vse to izkušam iz prve roke, sajzeeseiaemsnbdeluaem v številnih projektih MFDPŠ in tako svoje znanje tudi sam nesebično predajam na študente.« Lucian Perger, diplomant MFDPŠ in direktor Perger 1757, kije že v času študija prevzel vodenje družinskega podjetja Perger s tradicijo od leta 17P7inga nabral beednajuspešnejša družinska podjetja v Sloveniji. Mednarodne akreditacije programov Potrditev kakovosti izvajanja študijskih programov so tudi mednarodne akreditacije avstrijske nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. To sta dobila dodiplomski in podiplomski študijski program. Fakulteta je prav tako pridobila mednarodni certifikat hrvaške nacionalne agencije za znanost in visoko šolstvo AZVO. Vsi študijski programi imajo tudi akreditacijo Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Dodiplomska programa • Ekonomija v sodobni družbi - diplomirani ekonomist (UN) • Poslovanje v sodobni družbi - diplomirani ekonomist (VS) Magistrska programa • Management znanja - magister managementa • Vodenje in kakovost v izobraževanju - magister managementa izobraževanja Doktorski program • Management znanja - doktor znanosti M NA POTI DO PRAKTIČNEGA ZNANJA IN USPEŠNE KARIERE. Redni študij - brez šolnine tudi za zaposlene! 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Mestna občina o izzivu 100 inteligentnih mest EU Priložnost za hitrejši digitalni razvoj Konzorcij vseh enajstih slovenskih mestnih občin, med katerimi je tudi Celje, sodeluje v projektu EU Izziv 100 inteligentnih mest, potem ko je konzorcij bil uspešen na razpisu Evropske komisije. Cilj iniciative je vzpostaviti mrežo 100 inovativnih in pametnih mest, ki sodelujejo pri raziskovanju novih tehnologij in imajo cilj izboljšati kakovost življenja ter dela v mestu in zagotoviti njegovo trajnostno rast. ROBERT GORJANC »Z inovativnimi rešitvami bodo sodelujoča mesta postala bolj zelena, socialna in pametnejša pri naslavljanju in reševanju svojih težav. Prejeli bomo strokovno podporo za razvoj in izvajanje strategij, da bi dosegli omenjene cilje,« so o namenu iniciative povedali v Mestni občini Celje. Vodilna tema projekta je eU-prava in digitaliziranje javnih storitev. Vsaka od sodelujočih občin na tem področju dela že nekaj časa, cilji tega projekta so povezovanje, izmenjava znanja in izkušenj ter vzpostavitev skupne platforme. Na vodilno temo se navezujeta področji pametne in trajnostne mobilnosti ter inovativnega izobraževanja in usposabljanja. Pri prvem področju digitalna podpora pomeni hitre in zelo učinkovite rešitve, ki bistveno pripomorejo h kakovosti življenja v mestih. Mestne občine so namreč glavna regionalna, izobraževalna in gospodarska središča z visoko stopnjo dnevne migracije. »Kljub velikemu napredku na področju digitaliziranja javnih storitev tudi v Celju menimo, da je nujna nadgradnja z digitalnimi rešitvami,« so še zapisali v občini. Kot svoje ključne projekte trajnostne mobilnosti so navedli javni mestni potniški promet Celebus in polnilno postajo CNG, javni sistem izposoje koles Kolesce, sistem Park&Ride, mrežo kolesarskih povezav, eksperimentalno ureditev dela Lilekove in Gubčeve ulice ter upravljanje mobilnosti v občini. »Inovativno izobraževanje in usposabljanje je nujna podpora hitremu tehnološkemu razvoju, ki zahteva nova znanja, spretnosti in načine dela za vse uporabnike - tako za zaposlene v javni upravi kot za občane,« so v MOC opisali še pomen drugega pomembnega področja v okviru e-uprave in digitaliziranja javnih storitev. Končni rezultat sodelovanja v iniciativi Evropske komisije bo Strategija digitalnega prehoda v inteligentnih mestnih občinah Slovenije (SiMOS). Posamezna mestna občina bo pripravila tudi akcijski načrt za eno ali več drugih ponujenih tem po lastni izbiri, pri čemer si bodo mestne občine izmenjevale izkušnje in dobre prakse. Prijavo konzorcija vseh slovenskih mestnih občin je podprlo 40 ustanov in podjetij. Mestne občine bodo delo začele v septembru, dejavnosti bodo trajale 30 mesecev. Do zdaj je v program vključenih 42 mest. Med slovenskimi mesti v projektu samostojno sodeluje Idrija, iz nam sosednjih držav so na primer vključena še mesta Zagreb, Reka, Osijek, Split, Budimpešta, Rim, Benetke, Pescara ... Foto: www. intelligentcitieschallenge.eu Ena hiša neprimerna za bivanje, dve še ogroženi LAŠKO - Konec minulega tedna so geologi v Rado-bljah končali raziskave na območju, kjer je ujma hudo poškodovala stanovanjsko hišo, za katero je vprašljivo, ali je je primerna za nadaljnje bivanje. »Po pogovoru z geologom ugotavljamo, da obstaja možnost obnove hiše. Ali jo je mogoče uresničiti, je še prezgodaj govoriti. Zemljina, na kateri stoji stavba, je namreč v zelo slabem stanju in bo moral pregled opraviti še statik,« je povedal Matjaž Pikl, poveljnik civilne zaščite in podžupan v Občini Laško. Izrazil je upanje, da bo po tem pregledu mogoče najti tehnično rešitev za utrditev hiše in da ne bo treba izseliti prebivalcev. »Družina zaenkrat še ostaja v hiši, saj poškodbe še niso tako hude, da bi se morala izseliti. Smo pa pripravljeni tudi na to skrajno možnost, če se bo stanje poslabšalo in če bomo na koncu ugotovili, da drugače ne gre,« je še dejal naš sogovornik. To območje v Radobljah se namreč še vedno poseda, kar so potrdili tudi geologi. Sicer je 300 metrov stran še ena stanovanjska hiša, ki je ogrožena, in občina tudi tam izvaja geološke raziskave. S stavbo v Laho-mnem, kjer se je družina zaradi udora zemlje začasno morala izseliti, so v Laškem tri takšne stavbe, ki so utrpele hude posledice naravnih nesreč. »Za stanovanjsko hišo v Lahomnem že lahko potrdim, da ni več primerna za bivanje. Družini smo uredili začasno bivališče, zdaj bo treba poiskati trajno rešitev tako za občino kot stanovalce,« je dodal Matjaž Pikl. Do nje naj bi prišli na skupnem sestanku vseh pristojnih strokovnih služb v občini in družine. Po pričevanju starejših prebivalcev naj bi se ogroženo ob- Geološke raziskave v Radobljah močje v Lahomnem posedalo zaradi nekdanjega rudnika in ne zaradi posledic neurja. »Geološke raziskave, ki so bile narejene na tem območju, tega ne potrjujejo, ampak je res prišlo do naravne nesreče, do udora zemlje. Odkopavanje v preteklosti torej naj ne bi imelo vpliva na ta dogodek v Lahomnem,« je še sklenil Matjaž Pikl. RG Foto: Občina Laško Gradnja kolesarskih povezav po načrtih CELJE - V okviru gradnje mreže kolesarskih povezav v mestni občini se v teh dneh z nameščanjem opreme končuje gradnja še zadnjega odseka kolesarske steze na Lavi. Gradnja ostalih kolesarskih povezav gre po načrtih. »Na odseku Dečkove ceste je večina gradbenih del končana, vendar moramo urediti še navezavo na križišče. Na Ljubljanski cesti so gradbena dela pri koncu, do sredine septembra bodo v celoti končana tudi dela na odsekih G1-5 Medlog-Celje, Babno-Medlog in odsek v Valvazorjevi ulici,« so sporočili iz celjske občine. Do konca prihodnjega leta bo MOC uredila 44 odsekov kolesarskih povezav v skupni dolžini 22 kilometrov. Nekatere odseke bo izvajalec zgradil na novo, nekatere obnovil, na nekaterih cestah pa označil talne obeležbe za mešani promet (sharrow space). »Kjer je treba, obnavljamo tudi vodovod, kanalizacijo, nizkonapetostne električne in telekomunikacijske kable, postavljamo javno razsvetljavo in gradimo hodnike za pešce. Gradbena dela izvaja podjetje Voc Celje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu,« so navedli v celjski občini. Celotna vrednost projekta znaša 2,4 milijona evrov. Od Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) MOC pričakuje malo manj kot 1,2 milijona evrov, od države 289 tisoč evrov. Ostali denar bo občina zagotovila v proračunu. RG Foto: MOC Proti ukinitvi edinega bankomata BISTRICA OB SOTLI - Več kot 360 občanov je doslej podpisalo peticijo proti ukinitvi edinega bankomata v občini. Ta je bil nameščen pri trgovini Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Lastnik prostora je bil obveščen o odstranitvi bankomata oziroma o možnosti, da sam investira v nov bankomat, saj Abanka oziroma Nova KBM tega ni pripravljena storiti. Obstoječi bankomat naj bi bil po prepričanju banke dotrajan in potreben zamenjave. Bistriški župan Franjo Debelak nasprotno meni, da bi lahko ljudje bankomat, kljub temu da je bil star, še uporabljali. Nad njegovo odstranitvijo je ogorčen. Kot pravi, so kot majhna občina že tako prikrajšani za številne ugodnosti, ki jih imajo kraji, ki so bližje mestnim središčem. Bistričani se zato počutijo kot drugorazredni državljani, saj nimajo niti približno enakih pogojev za življenje kot občani večjih občin. Ob tem se župan sprašuje, kaj bo sledilo. V občini so namreč že ostali brez železniške povezave, banke, imajo slabe avtobusne povezave, tudi pošto so ohranili izključno zato, ker je občina to breme prevzela nase. Sprašuje se, ali bodo kmalu ostali še brez zdravnika, šole, vrtca, bencinske črpalke . Kot poudarja, podeželske občine ne morejo prevzemati stroškov za najosnovnejše usluge potreb državljanov, ki so v večjih in bogatejših okoljih samoumevne. Zato upa, da bo bankomat kmalu spet na voljo občanom in da se bodo s tem ohranili njihovi osnovni življenjski pogoji. O odstranitvi bankomata je obvestil Skupnost občin Slovenije, ministrstvo za javno upravo ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter jih pozval k reševanju problematike podeželja. BA, TS IZ NAŠIH KRAJEV 7 ŠMARJE PRI JELŠAH - Odkrili okužbo s koronavirusom pri eni od stanovalk Po testiranjih doslej brez dodatnih okužb Potem ko so 14. avgusta po sprejemu ene od stanovalk Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah v Splošno bolnišnico Celje potrdili okužbo s koronavirusom, brisi, odvzeti pri stanovalcih in zaposlenih, niso pokazali dodatnih okužb. Stanovalke, ki so bivale z okuženo gospo, so nameščene v sivi coni, za okužbo s koronavirusom jih bodo ponovno testirali konec tedna. TINA STRMČNIK Okužbo pri eni od stanovalk, ki biva na negovalnem oddelku v šmarskem domu, so ugotovili, ko je bila napotena na sprejem v bolnišnico zaradi zdravstvenih težav, ki sicer niso kazale na okužbo s koronavirusom. Direktorica doma Gordana Drimel je povedala, da v domu ne vedo, kdaj, kje in kako bi do okužbe lahko prišlo. Stanovalka, ki so jo iz celjske bolnišnice premestili na infekcijsko kliniko kliničnega centra Ljubljana, je bila sprejeta v dom pred približno dvema mesecema. V vmesnem času ni imela težav, ki bi lahko kazale na covid-19. V zadnjem mesecu je bila sicer trikrat obravnavana v zdravstvenih ustanovah. Vzpostavili sivo cono Potem ko so v domu izvedeli, da so rezultati testiranja pri omenjeni stanovalki pokazali okužbo s korona-virusom, so izvedli vse protokole, kot velevajo navodila. Stanovalke, ki so bivale z okuženo, so premestili v tako imenovano sivo cono. Prvi odvzemi brisov pri njih niso pokazali dodatnih okužb, pri njih ni odstopanj pri zdravstvenem stanju, so pojasnili v domu. In dodali, da bodo ponovno testiranje pri njih opravili konec tega tedna. V sivo cono so spremenili tudi celoten negovalni oddelek, kjer je bivala okužena oseba, tudi med ostalimi stanovalci negovalnega oddelka okužb niso odkrili. Brisi, ki so bili doslej odvzeti pri zaposlenih, so bili prav tako negativni. V domu zdravstveno stanje sicer spremljajo dnevno tako pri stanovalcih kot zaposlenih. V primeru odstopanj takoj izvedejo testiranje. Spet dovoljeni obiski V domu se od minulega ponedeljka po navodilih epidemiološke službe stanovalci lahko spet družijo po stanovanjskih skupinah in se nemoteno gibajo v okolici doma. Vse redne dejavnosti v okviru stanovanjskih skupin ali individualno imajo ustaljene urnike, zaposleni pri izvajanju upoštevajo varnostna priporočila. Od minulega torka so ponovno ob upoštevanju vseh navodil dovoljeni obiski. Navodila glede obiskov in druge posebnosti dom upokojencev sproti objavlja na spletni strani in na družbenem omrežju Face-book. Zgornjesavinjski VDC se seli Enota varstveno-delovne-ga centra v Zgornji Savinjski dolini, ki deluje v okviru velenjskega VDC Saša, se pripravlja na selitev v nove prostore. Prostori v Nazarjah so postali neprimerni, manjka tudi bivalna enota. Najemna pogodba za selitev v zasebno zgradbo v Mozirju je podpisana. Gre za 15-letni najem in možnost odkupa prostorov. Zasebnik je zgradil stavbo v Mozirju prav za dejavnost varstva in usposabljanja občanov s posebnimi potrebami. Stavba je na voljo že desetletje, vendar je doslej samevala. Končno prihaja do selitve iz Nazarij v mozir-sko stavbo. Kot je povedala direktorica VDC Saša Velenje Darja Fišer, bo začela delovati v Mozirju dejavnost vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji - po domače dnevnega varstva - prvega septembra. »Upamo, da bomo lahko - tudi že septembra - opravili prve vselitve v okviru storitve inštitucional-nega varstva. Bivalna enota naj bi sicer začela delovati prvega oktobra,« je povedala direktorica VDC. V mozirski bivalni enoti bodo stanovali tudi uporabniki VDC iz Šaleške ter Spodnje Savinjske doline. Varstveno-delovni center Saša iz Velenja, ki ima enoti tudi v Zgornji Savinjski dolini ter Žalcu, je edini v Sloveniji, ki je zaenkrat brez bivalne enote. V prvi etaži mozirske stavbe bo za tako imenovano dnevno varstvo na voljo 461 kvadratnih metrov ter v zgornji etaži za bivalno enoto več kot osemsto kvadratnih metrov. Poleg tega bo lahko VDC uporabljal tudi zunanje prostore, ki merijo 1.200 kvadratnih metrov. Bivalno enoto nujno potrebujejo tudi v Velenju, kjer bi zanjo zgradili prizidek stavbe varstve-no-delovnega centra. »Denar za gradnjo je še vedno v državnem proračunu, vendar so vse naložbe zaradi pojava koronavirusa ustavljene,« je še povedala direktorica Fišer-jeva. »Upam, da bo jeseni prišlo do rebalansa proračuna, kjer bo upoštevana tudi naša potreba. Nato bomo lahko s soglasjem pristojnega ministrstva objavili javni razpis za izvajalca ter začeli gradnjo,« je dodala direktorica. BJ Foto: Andraž Purg - GrupA Zgornjesavinjski VDC se končno seli in to v Mozirje. V spodnji etaži so prostori, ki so namenjeni »dnevnemu varstvu«, v zgornji etaži so bivalni prostori. 8 IZ NAŠIH KRAJEV BRASLOVČE - Končno učilnice tudi za glasbeno šolo Še letos prizidek k osnovni šoli Eden večjih investicijskih projektov leta v občini je gradnja prizidka k osnovni šoli, za katerega si je občina prizadevala že dolgo. Župan Tomaž Žohar je pred dnevi z izbranim izvajalcem del, s podjetjem Remont, slavnostno podpisal približno milijon tristo tisoč evrov vredno pogodbo. Gradnja je predvidena do konca leta. LEA KOMERIČKI KOTNIK Braslovški župan Tomaž Žohar je po podpisu pogodbe vidno zadovoljen poudaril, da je to za občino eden najpomembnejših projektov v zadnjih letih, ne samo z ekonomskega vidika, tem- več predvsem z družbenega in socialnega. »Z razširitvijo šole bomo otrokom zagotovili boljše pogoje za izobraževanje. Zelo pomembno je, da bodo v prizidku tudi tri učilnice, namenjene Glasbeni šoli Rista Savina Žalec,« je dejal župan. Poleg tega bodo v šoli uredili še dvigalo in tako naredili še korak bliže nazivu občina, prijazna invalidom. Žohar je ob tem izpostavil še, da lahko v Braslovčah v naslednjih letih pričakujejo dodatna priseljevanja, vsako leto se v občini rodi več otrok: »Zato je nujno, da šoli zagotovimo dodatne prostore. Verjamem, da smo izbrali izkušenega in zanesljivega izvajalca, ki bo projekt izvedel v rokih in v okviru pogodbene vrednosti,« je optimističen Žohar. S sodelovanjem in potrpljenjem Matjaž Pavčič, direktor podjetja, ki je bilo na javnem razpisu izbrano za gradnjo prizidka, se je županu zahvalil za izkazano zaupanje in zagotovil, da bodo s pomočjo uigrane in strokovne ekipe to zaupanje upravičili. Še posebej se novih prostorov veselijo zaposleni v šoli. Ravnateljica Marija Arh je dejala, da bodo skušali v času gradnje delo organizirati tako, da bo za vse dobro poskrbljeno. »Zagotovo bo treba precej prilagajanja. Potrudili se bomo biti karseda potrpežljivi in prilagodljivi, da bodo lahko delavci nemoteno delali. Z dobrim sodelovanjem vseh vpletenih strani sem prepričana, da bomo pouk izpeljali s čim manj motnjami.« Ravnatelj glasbene šole Gorazd Kozmus se je ravno tako zahvalil in izrazil neizmerno veselje, da bodo končno pridobili svoje prostore za poučevanje glasbe. V glasbeno šolo je iz občine Braslovče vpisanih več kot 80 otrok, do zdaj je bila to edina občina v Spodnji Savinjski dolini, kjer šola ni imela svojih prostorov. Investicija zajema gradnjo prizidka, s katero bo braslovške osnovna šola pridobila štiri nove učilnice, dvigalo, garderobe, nekaj kabinetov in dodatne toaletne prostore, ena učilnica in dva kabineta bodo namenjeni za Glasbeno šolo Rista Savina Žalec. V okviru projekta sta predvideni še širitev jedilnice ter zunanja ureditev. Izbran izvajalec bo zgradil še dodatno parkirišče. Prve volitve v koronadobi bodo v Velenju VELENJE - Potem ko je v začetku meseca po hudi bolezni umrl dolgoletni velenjski župan in državni svetnik Bojan Kontič, je bilo jasno, da bodo morali Velenjčani letos na volišča. Nadomestne županske volitve za obdobje do konca štiriletnega mandata bodo 11. oktobra. Občino bo do takrat vodil Peter Dermol, ki je Kontiča zaradi odsotnosti nadomeščal že od lanskega aprila. Če županu mandat preneha pred uradnim iztekom mandata, kot se je to zgodilo v Velenju zaradi smrti Bojana Kontiča, mora občinska volilna komisija razpisati nadomestne volitve. Te morajo biti izvedene v 60 do največ 90 dni po razpisu. Komisija je odločila, da bodo v Velenju novega župana volili 11. oktobra, ki je tudi prvi možen datum. Občinska volilna komisija se je za ta datum odločila zaradi razmer, povezanih z novim koronavirusom, ki so za zdaj še razmeroma ugodne, nihče pa še ne ve, kakšna bo epidemiološka slika novembra ali decembra. Če bi volitve razpisala 18. oktobra, bi bil morebitni drugi krog volitev 1. novembra, na dan spomina na mrtve, kar bi bilo po oceni komisije neprimerno. Če bi prvi krog nadometnih volitev razpisali 25. oktobra, bi morebitni drugi krog morali izpeljati novembra, ko bi se situacija glede »korone« utegnila bistveno poslabšati. Novoizvoljeni župan bo mestno občino vodil do naslednjih rednih lokalnih volitev, ki bodo leta 2022. Kontič je občino Velenje vodil od leta 2010, naprej eno leto kot nepoklicni župan, od leta 2011 pa tudi poklicno, ko je nasledil pred tem dolgoletnega župana Srečka Meha. Na zadnjih volitvah leta 2018 je zmago slavil že v prvem krogu, ko je prejel skoraj 60 odstotkov glasov. Nadomestne volitve v državni svet bodo 15. oktobra. Kontič je bil državni svetnik od leta 2014. LKK S kolesi do šole v Hruševcu ŠENTJUR - Občina se je odločila urediti kolesarsko povezavo od zdravstvenega doma do Osnovne šole Hruševec. Tako pri zdravstvenem domu kot pri hruševski osnovni šoli sta urejeni postajališči za javno izposojo koles. Obe točki želi Občina Šentjur povezati s kolesarsko potjo. Ta bo deloma ureje- na v okviru obstoječe ceste, deloma bo zgrajena nova kolesarska pot v naselju Hruševec. Pot gradi na javnem razpisu izbrano podjetje Voc Celje. Pogodbena vrednost del, ki naj bi bila končana še letošnjo jesen, je približno 63 tisoč evrov. Občina s to investicijo nadaljuje gradnjo kolesarske infrastrukture, s katero je ob Pešnici že povezano celotno mesto, od blokov v Ulici Miloša Zidanška do zdravstvenega doma. S kolesarskimi potmi želi postopoma povezati tudi primestna naselja. Tako uresničuje zaveze iz celostne prometne strategije in razvojna načela trajnostnega prometa. TS ZAPOSLIMO CNC OPERATER ORODJAR VOZNIK - SKLADIŠČNIK DELAVECV PROIZVODNJI (VEČ DELOVNIH MEST) Vloge sprejemamo po elektronski pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si Več informacij na www.zagozen.si слplast czagožen Eno pobudo zavrgli, o drugi bodo še odločali ROGAŠKA SLATINA - Občina, ki je prejela dve pobudi za razpis referenduma glede gradnje najvišjega razglednega stolpa v državi, je pobudo mestne krajevne skupnosti (MKS) zavrgla. Volivko Evo Žgajner je pozvala k prilagoditvi vprašanja, zastavljenega v referendumski pobudi. Podsekretarka Petra Gašparić je pojasnila, da so v občini svet MKS Rogaška Slatina pozvali k dopolnitvi vloge s seznamom stotih volivcev. 12. avgusta so občinske strokovne službe ugotovile, da vloga MKS Rogaška Slatina ni pravilno dopolnjena, in so jo s sklepom zavrgle. »Sklep je bil pobudniku vročen 13. avgusta. Pobudnik lahko v nadaljnjih osmih dneh odločitev župana preveri pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije,« je razložila Gašparićeva. Volivko Evo Žgajner so občinske strokovne službe v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi sredi avgusta pozvale k izjavi o soglasju glede prilagoditve v pobudi zastavljenega vprašanja. Žgajnerjeva želi, da bi volivci na referendumu lahko izrazili, ali se strinjajo z uveljavitvijo odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje nekdanjega mizarstva, ki predvideva gradnjo razglednega stolpa Kristal. Občinske strokovne službe so prepričane, da 16.c člen omenjenega zakona natančno določa tip vprašanja. In da pojasnjevalni del, ki govori o tem, da OPPN v bistvu omogoča gradnjo razglednega stolpa, v vprašanju ni dovoljen. Žgajnerjeva si želi, da bi bili volivci v primeru referenduma natančno seznanjeni s tem, o čem odločajo. »Pri pojasnjevalnem delu bom vztrajala, saj mora biti vprašanje jasno. Temu je naklonjena tudi zakonodaja. Omenjeni člen sicer res določa, kako mora biti oblikovano vprašanje. V statutu pa piše, da lahko volivci odločajo o odlokih, aktih in tudi o njihovi vsebini.« TS Ptice pri nas: nezakonit lov, zastrupljanje ... Nezakonit lov in ubijanje ptic pri nas nista tako redka pojava, kot bi kdo mislil. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) poglobljeno spremljajo to problematiko zlasti zadnji dve leti. Te dni je izšlo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. V tem času je društvo ugotovilo 428 takšnih primerov, največ na območju Osrednje Slovenije, Podravja in na Obalno-Kraškem območju. Savinjska regija ne sodi med najslabše, a tudi ne med najboljše. V društvu ocenjujejo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih od 14 tisoč do 49 tisoč ptic. Največ je nezakonitega lova s pastmi, z mrežami, limanicami ..., sledita nezakonit lov s strelnim orožjem in zastrupljanje ptic. Kot pravi varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek, naj bi letno čez slovenske meje nezakonito pretihotapili več deset tisoč ptic. Lani je društvo za preganjanje tovrstnega kriminala vložilo 43 prijav. Nazaj v naravo je bilo po uspešni rehabilitaciji izpuščenih 32 ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene in zadrževane v ujetništvu. Težava je, da je tovrstna dejanja težko odkrivati in jih ljudje še vedno ne razumejo kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti. Zato veliko primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic ostane neopaženih. TC Če opazite kakršnekoli znake nezakonitega lova in ubijanja ptic, lahko informacije posredujete na dopps@dopps.si ali 031/439-051. Prav tako lahko sum tovrstnih nezakonitih dejanj prijavite s pomočjo obrazca na spletni strani https://stopkrivolov.ptice. si/podaj-prijavo/. Prijava je lahko tudi anonimna. Primere lahko prijavite tudi policiji na številko 113 ali na Inšpektorat RS za okolje in prostor (gp.irsop@gov.si). Podzemna najdba v Keršovi ulici VOJNIK - V občinskem središču je na vrsti prenova Keršo-ve ulice, kjer je med drugim sedež občine. Potrebna je zaradi cestišča, ki je v slabem stanju, ter zaradi različnih slabih podzemnih napeljav. Vodovodna je na primer stara približno sto let, težave se pojavljajo tudi zaradi meteorne vode. Prenova se je začela pred nekaj dnevi in vključuje novo meteorno ter fekalno kanalizacijo, nov vodovod ter telekomunikacijske vode. Prav tako bosta obnovljena cestišče in pločnik. Dela bodo opravljena letos in prihodnje leto. Letos je na vrsti odsek med zdravstveno postajo in Ulico Stanka Kvedra, prihodnje leto bo še odsek do semaforiziranega križišča pri pokopališču. Takrat naj bi bilo urejeno tudi manjše krožišče, ki bo na križišču s Preložnikovo ulico ter parkiriščem pri župnijski cerkvi. Letošnja naložba bo stala 250 tisoč evrov. Letošnja dela, ki jih nadzira zavod za varstvo kulturne dediščine, naj bi bila končana čez dva meseca. Med deli so bili pod zemljo najdeni ostanki zidu, ki naj bi služil v starih časih kot podporni zid ceste. Zaradi najdbe so bila gradbena dela večkrat prekinjena. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 9 MOZIRJE - Praznični avgustovski konec tedna v Mozirskem gaju Med cvetjem, želvami in papagaji Letošnje posebno poletje obiskovalcev Mozirskega gaja ni povsem prikrajšalo. Velike vsakoletne poletne razstave eksotičnih živali in cvetja letos ni bilo, a so lahko obiskovalci vseeno uživali. Med dvodnevno prireditvijo prazničnega avgustovskega konca tedna so lahko občudovali poletno cvetje, ki je letos zaradi naravnih pogojev nekoliko drugačno. Prav tako so lahko prisluhnili ubranemu dekliškemu petju, si ogledali eksotične želve in ptice, se ustavili ob stojnicah ... BRANEJERANKO Najlepši del Mozirskega gaja predstavljajo pisane gredice z različnim poletnim cvetjem. »Letošnje poletje je posebno, saj je veliko vlage. Nekatero cvetje, na primer rododen-dron, je zato letos bolj bujno,« je povedala Maja Horvat iz Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj. Drugo cvetje, ki vlage ne prenaša, je v slabšem stanju. Slovenskim vrtnarjem povzroča vlaga letos precejšnje težave. Prav tako jih povzročajo različni rastlinski škodljivci, ki so posledica mile zime. Posebnost mozirskega parka, ki razveseljuje obiskovalce že približno pol stoletja, je čudovit cvetlični slavolok. Med dogodki prazničnega avgustovskega konca tedna je bil tudi nastop Sester Lampreč-nik, pojočih deklet iz okolice Nazarij. Obiskovalci gaja so lahko prisluhnili čudovitim glasovom in melodijam terceta, ki ga pozna širša slovenska javnost. Na račun so lahko prišli tudi ljubitelji živali. Pozornost so vzbujale želve Društva za želve Slovenije, ki je predstavilo močvirske želve, kot sta rde-čevratka z rdečo liso za očesom in rumenovratka z rumeno liso na istem mestu. Rumenovratke lahko doživijo v ujetništvu do petdeset let ter v naravi polovico manj. V Sloveniji živita dve vrsti avtohtonih želv, to sta močno ogrožena močvirska sklednica in morska glavata kareta. Pojavljajo se tudi rde-čevratke, ki jih njihovi lastniki -ko se jih naveličajo - prinesejo v sladkovodne vodne površine na prostem. Poleg želv si je bilo mogoče ogledati tudi različne vrste papagajev, za katere skrbi gojitelj Alojz Osterman. Med njimi so bili rdečečopasti tura-ko, kitajski aleksander, mali in veliki rumenočopasti kakadu, ara ararauno ... Med prazničnim koncem tedna v Mozir-skem gaju je bila zanimiva tudi ponudba na stojnicah. Na njih so bili izdelki iz keramike, izdelki iz umetniško oblikovanega lesa, mozirski čebelarji so prinesli med in medene izdelke, predstavili so se domači zeliščarji ... Foto: GrupA 10 KULTURA Pred začetkom pesniškega festivala Izrekanja privlačen program ROBERT GORJANC Kot je povedal Kristian Koželj, umetniški vodja festivala Izrekanja, ki ima letos naslov Brezmejnost, so na prvi predstavitvi letošnjega festivala, na novinarski konferenci pred začetkom Poletja v Celju, napovedali, da bo predvsem epidemiološka slika krojila izvedbo sicer ambiciozno zastavljenega programa. Ta trenutno, kot je znano, ni najboljša, poleg tega se je tudi skrčilo število sponzorjev. »Ukrepi NIJZ so šli v to smer, da nekaterih dogodkov v lapidari-ju, kjer je prizorišče festivala, ne bo mogoče izvesti, žal letos denarja za festival tudi ni prispevalo nobeno celjsko podjetje. Večje in finančno zahtevnejše dogodke je zato nadomestil program na spletu.« Glede na prvo napoved je tako v lapidariju odpadel koncert Vite Mavrič, na splet pa so se v celoti preselili pogovori z avtorji treh pesniških zbirk Polono Rodič, dr. Robertom Simoniškom in Petrom Semoličem. Glavni del festivala se bo začel v sredo, 26. avgusta, ko bosta v lapidariju predstavitev antologije mlade celjske poezije In zemlja je vibrirala kot živo telo in dvojezični pesniški projekt Brezmejno/Grenzenlos. Tega festivala zagotovo ne bi bilo, če ga ne bi pod svoje okrilje vzela Osrednja knjižnica Celje. »Kljub vsem omejitvam in ukrepom je program festivala pester in prepričana sem, da bo zanimiv tudi za širše občinstvo. Težave so s pridobivanjem spon- zorjev. Ti v lokalnem okolju omejena sredstva, ki jih imajo na voljo, raje usmerjajo v druge dejavnosti, na primer v šport, pri čemer kultura ostane nekoliko ob strani. Vseeno je knjižnica varuh slovenske kulture in jezika in tista ustanova, ki mora nuditi podporo takšnim projektom. Izjemno sem ponosna, da je nastal v Celju in da si ga je zamislil naš kreativni sodelavec,« je razmišljala mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje. Značilnost festivala Izrekanja je, da se odpira v mednarodni prostor, tujim ustvarjalcem. Ta razsežnost festivala bo zaradi aktualnih razmer letos nekoliko okrnjena. Letos festival Izrekanja sodeluje z avstrijskim kulturnim forumom v sklopu leta prijateljstva obeh sosednjih držav. V okviru tega sodelovanja na tokratni festival prihajajo graški pesnik Andreas Un-terweger ter študentje džeza na Kunstuniversität Graz, zbrani v mednarodni zasedbi Benjamin Foris Sextet. »Naši osnovni dejavnosti sta promocija avstrijske kulture in poglabljanje vezi med Avstrijo in Slovenijo na področju kulture, znanosti in izobraževanja. Sodelovanje temelji tudi na programskih izmenjavah za festivale, na podpori mladih še neuvelja- vljenih ustvarjalcev na vseh področjih kulture in umetnosti. Tudi s Celjem sodelujemo že precej časa, zato nas še posebej veseli, da smo partnerji festivala v letu sosedskega dialoga med obema državama,« je povedala Marjeta Malus, predstavnica Avstrijskega kulturnega foruma Ljubljana. Eden osrednjih dogodkov festivala bo predstavitev pesniške zbirke In zemlja je vibrirala kakor živo telo, za katero je pesmi napisalo deset mladih celjskih avtorjev in je nekakšne krona štiriletnega delovanja pesniške delavnice na Gimnaziji Celje - Center (GCC), ki jo kot mentor vodi Kristian Koželj. »Zelo aktivno pesniško udejstvovanje mladih je zdaj ugledalo luč sveta tudi v materializirani obliki. Antologija je izšla marca, tik pred uradno predstavitvijo pa se je začela epidemija koronovirusa s karanteno. Ta takrat zamišljen pesniški večer je postavil tudi svojevrsten mejnik, saj je v antologiji zbrana predkoronska poezija in bo zanimiva primerjava, kako je deset mladih pesnikov pisalo pred >korono< in kako bo pisalo po njej,« je bil slikovit Gregor Deleja, ravnatelj GCC. Obiskovalci festivala si lahko vse dogodke, ki bodo v lapidariju, ogledajo brezplačno, morajo pa se za vsak večer posebej prijaviti vnaprej na spletnem obrazcu na Facebookovi strani Izrekanja. Zaradi trenutne epidemiološke situacije in zahtev NIJZ si bo vsak dogodek lahko ogledalo samo 50 obiskovalcev. Kljub ukrepom Letošnji tretji pesniški festival Izrekanja bo glede na aktualne razmere, povezane s koronavirusom, minil v posebnih okoliščinah, kar bo za organizatorje tega zanimivega umetniškega projekta veliki izziv. Kljub vsem ukrepom in omejitvam, ki jih morajo upoštevati, jim je uspelo pripraviti vsebinsko zanimivo dogajanje, ki ga bo še posebej zaznamovalo poetično ustvarjanje mladih. Program festivala Izrekanja: Sobota, 22. 8. 2020, 10.00 (na spletu, na FB strani festivala Izrekanja) Pogovor s Polono Rodič o pesniški zbirki Sestradana Sreda, 26. 8. 2020, 19.30, lapidarij Predstavitev antologije In zemlja je vibrirala kakor živo telo, Dvojezični pesniški večer Brezmejno/ Grenzenlos, Koncert Benjamin Foris Sexteta Četrtek, 27. 8. 2020 (na spletu) 17.00: Pogovor z dr. Robertom Simoniškom (o pesniški zbirki Kar dopuščajo čuti) 20.00: Pogovor s Petrom Semoličem (o pesniški zbirki Robovi) Petek, 28. 8. 2020, 20.00 lapidarij Pišem pismo tebi: avtorska predstava Beti Strgar Sivček in jaz: pesnitev Juana Ramćna Jimeneza, v izvedbi igrala Renata Jenčka in kitarista Aljaža Cvirna, produkcija Hiša kulture Celje Sobota, 29. 8. 2020, 20.00, lapidarij Projekcija poetičnih videev, udeležencev delavnice z Andrejo Kranjec, koncert Hamlet Express Nedelja, 30. 8. 2020, 20.00, Plesni forum Izrekanja po izrekanjih: Predmetenje, avtorski plesni projekt Jana Rozmana Na novinarski konferenci v lapidariju: (z leve) Kristian Koželj, Polona Rifelj, Marjeta Malus in Gregor Deleja Preobrazba v duhu časa Kulturni ustvarjalci so med prvimi občutili izbruh pandemije koronavirusa in bodo še dolgo trpeli posledice odpovedi dogodkov ter s tem izgube svojega vira preživetja. Glasba, ki nastane v takšnih razmerah, ne more biti posebej optimistična in zabavna. Nov projekt Gorana Bojčevskega Metamorphosis je nastal v takšnih razmerah. Avtor ga je predstavil pred tednom pri Vodnem stolpu v Celju. Koncert je organiziral Zavod Celeia Celje. Kot pravi, so vsi ustvarjalci trenutno v hudi stiski. »Za vse velja, tudi zame, da je težko preživeti. Časi niso najboljši in glasba ponazarja te notranje občutke, zato ponekod spominja na odlomke iz Hitch-cockovih filmov,« je povedal avtor, ki se je tokrat predstavil v povsem novi podobi. Intimna avtorska glasba je zasnovana na nekakšnih filmskih spremljavah. »Projekt je zanimiv, ker sem sam na odru in vso glasbo izvajam sam z različnimi glasbili.« Pri tem mu je bila v pomoč sodobna elektronika, ki omogoča ustvarjanje glasbe in različnih zvokov. Igral je tudi na posebno elektronsko pihalo, ki je spremljalo njegovi običajni glasbili, klarinet in piščal. V ozadju so gledalci lahko spremljali še videoprojekcijo, ki je nastala v sodelovanju s podjetjem Vecronia, ki je glasbeni preobrazbi Bojčevskega dala podobo. »V meni je veliko glasbenih idej. Kadarkoli sedem in ustvarjam, nastaja kaj novega, Ne gre za to, da bi bil zanimiv le za poslušalce, ampak da bi ustvarjal iz iskrenosti do sebe. Veliko stvari v življenju si lajšam s pomočjo ustvarjanja,« je Bojčevski odgovoril na vprašanje, ali poslušalci ves čas pričakujejo novosti. Nekaj etno pridiha in klasične glasbe, po čemer je bil glasbenik znan doslej, je bilo mogoče zaslediti tudi v tokratnem projektu. »Vedno se vračam h koreninam, tudi pri tem projektu je bilo tako, ni pa etno glasba tokrat v ospredju.« V zadnjem času je igral na nekaj imenitnih koncertih klasične glasbe na Hrvaškem in upa, da bo imela tudi naša država več posluha za ustvarjalce. TC, foto: GrupA Goran Bojčevski je magisterij iz klarineta končal na salzburškem Mozarteumu. Je utemeljitelj novega glasbenega sloga balkan nuevo, ki se opira na njegove balkanske korenine in jih posodablja z elementi klasične in tango glasbe. Tokratna preobrazba v projektu Metamorphosis, ki je posledica koronakrize, je ponudila drugačno glasbeno podobo avtorja. KULTURA 11 Pred večerom s poetičnim trojčkom Kdo bo letos osvojil Veroniko? Tradicionalna podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji bo v torek v veliki dvorani Narodnega doma. Nagrado podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997, avtor projekta in organizator vsakoletnega dogodka je Fit media, ki se je tokrat prvič srečala z drugačno organizacijo prireditve, saj mora upoštevati omejitve zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa. TATJANA CVIRN Hkrati z Veronikino nagrado bodo podelili še zlatnik poezije Iztoku Geistru Plamnu za življenjski pesniški opus. Fit media ga podeljuje od leta 2005, prvi ga je prejel Ciril Zlobec. Na prireditvi bo nagrado mala Veronika prejel tudi Aljaž Primožič, maturant Gimnazije Celje - Center, letošnji zmagovalec pesniškega natečaja za srednješolsko mladino v Sloveniji. Strokovna žirija za Veronikino nagrado, ki so jo letos sestavljali predsednik dr. Igor Divjak ter Petra Kolmančič, pesnica in Veronikina nagrajenka, in Maja Šučur, novinarka in literarna kri-tičarka, je za nagrado nominirala pet pesniških zbirk: S konico konice jezika (Borut Gombač), Roko razje (Vesna Liponik), Oko očesu vrana (Jana Putrle Srdić), Točke izginjanja (Lucija Stu-pica) in Sanjska knjiga (Uroš Zupan). Pet nominirancev S konico konice jezika, zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Književno društvo Hiša poezije, 2019 Kot je v oceni med drugim zapisal Igor Divjak, se je »Gombač pogumno lotil raziskovanja jezika kot snovi, ki jo je treba razgraditi, pregnesti in preoblikovati, da se v njem lahko razprejo nove ustvarjalne možnosti in poti. Gombačev pesniški subjekt je obenem tvorec in opazovalec razgradnje pomenov, ko se besede trgajo >na zloge, črke, pračrke ...<, da v njih zasijejo iskre novih podob. Vendar po razgradnji svet ni več tak, kot je bil prej - zaznamuje ga odsotnost kakršnekoli absolutne oporne točke in perspektive. V verzih >Ta drveča voda nima struge, z reko teče tudi breg< lahko zaslišimo odmev relativnostne pesnitve Gregorja Strniše; tudi Gombačev svet Roko razje, zbirka Lambda, Založba ŠKUC,2019 Kot je v oceni med drugim zapisala Petra Kolmančič, daje v pesniškem prvencu Roko razje avtorica »glas in besedo zanikanemu, podrejenemu, prikritemu, neslišnemu; vsemu tistemu, čemur ta svet, ki je prostor, prilagojen za privilegirane, odreka pravice, položaj, status in identiteto. Iz lukenj, pasti, jam, komor in podzemnih katedral skozi pesmi spregovorijo bitja, ki so se tam znašla zaradi neznosne teže našega sveta. Svet se govorki kaže kot celodnevna rana, razjeda, ki je posledica terorja človekove prisotnosti, poglavitna bivanjska občutja so zato stiska, ne-lagodje in nemoč, saj v takšnih okoliščinah ne zmoremo obvarovati ne sebe ne svojih ljubljenih bližnjih. Borut Gombač (Foto: Janez Bogataj) popotnika skozi vsakodnevne zgode in nezgode je svet fizikalnega relativizma, ko meja med subjektom in objektom, svobodno voljo in determiniranostjo ni več jasna. Tudi v Gombačevih pesmih lahko prepoznamo nakazano baladno struktu- ro, ko vsaka usojenost vodi v neizbežno smrt, vendar pa avtor tu dogajanje svojih pesmi zaustavi in raziskuje tanko mejo med življenjem in smrtjo, kot da bi ta zaustavljeni čas ponujal tudi prostor za raziskovalni navdih.« Vesna Liponik (Foto: Tanja Završki) Vendar govorice te zbirke ne prežemajo resignacija, moraliziranje, ideološke podmene ali pesimizem, določa jo neka skrajna nujnost narediti ta svet drugačen. Ta nujnost, ki izvira iz najglo- Veronikina nagrada znaša 4 tisoč evrov bruto, nagrajenec ob tem prejme še listino Mestne občine Celje. To je ena najprestižnejših nagrad za poezijo v Sloveniji. Doslej so jo prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc, Boris A. Novak, Tone Škrjanec in Alenka Jovanovski. Oko očesu vrana, zbirka Aleph, Center za slovensko književnost, 2019 »V molekularno strukturo zbirke Oko očesu vrana je postan-tropocentirična zavest vpisana še bolj radikalno kot v prejšnjih zbirkah Jane Putrle Srdić - brezkompromisno, a brez moraliziranja se bori za polnopomenskost bivanjske izkušnje rastline ali vrane, ki navidezni tihosti navkljub več ne more biti manj pomembna od človeške,« je v oceni zbirke zapisala Maja Šučur. »V prevpraševanju konstruktov (naravne, družbene, virtualne ...) resničnosti in konvencionalnih pozicij moči ostaja pesnica predvsem strumna opazovalka, ki bolj kot na umetno inteligenco stavi na neizčrpno zmožnost čudenja. Njenemu jeziku se sicer pozna zavezanost naravoslovni faktič-nosti, a si platformo za pisanje tokrat še bolj sistemsko spodnaša s fino mehaniko večpomenskosti in z odprtokodno nežnostjo.« Jana Putrle Srdić (Foto: Nada Žgank) Točke izginjanja, zbirka Prišleki, LUD Literatura, 2019 Ocena Petre Kolmančič: »Lucija Stupica v Točkah izginjanja tematizira intimne notranje krajine, v katere vstopa zunanji svet v vsej svoji bivanjski, časovni in prostorski razsežnosti. Včasih je protagonistka na te vstope pripravljena, jih zavestno priklicuje, včasih so samodejni, lahko tudi nasilni. Pojavlja se motiv severnega otoka, ki je otok resničnosti, sopostavljen južnemu otoku, ki je otok hrepenenja in sanj. Motiv severne svetlobe, s katero sta osvetljena nov dom in nova domovina, ki nista danost, temveč nekaj, kar je treba vsak dan znova oblikovati, z nenehno preizprašujočo se ljubeznijo, napori in odrekanji. V tukaj in zdaj, ki ju mestoma izrazito opredeljuje motiv tujstva ter ju avtorica izpisuje pronicljivo, prepri- Lucija Stupica (Foto: Jože Suhadolnik) čljivo in živo, vdirajo drugi časi, kraji, predniki, drugi glasovi, možne zgodbe, igre današnjega dneva, jutrišnja hrepenenja - vse to se v zbir- ki Točke izginjanja izpisuje kot pretanjeno zložena zgibanka preteklega, sedanjega in prihodnjega, ki tvori vsoto življenja.« blje skrbi za druga bitja, je tisto, kar nas določa v naši človečnosti in kar kot presežno prebija iz te zbirke. Kjer ni te nuje, kjer ni te skrbi, sočutja, odgovornosti, tudi ni človeka«. Uroš Zupan (Foto: osebni arhiv) Sanjska knjiga, Cankarjeva založba, 2020 »Luč, toplino in upanje v zadnji zbirki Uroša Zupana prinašajo sanje. Halucina-torna atmosfera je gibalo kompozicije, prosti verz zaradi nje postaja mehkejši, preliva se v obsežnejše sklope, ki iz pesmi v prozi prehajajo v prozne slike. Tudi v Sanjski knjigi je prepoznavni Zupanov pečat prepletanje utrinkov iz vsakdanjega življenja v Ljubljani s spomini na otroštvo in mladost v Trbovljah, le da je tokrat izrazitejši humoren, sa-moironičen element. Pesnik se zaveda, da je samo eden izmed mnogih, ki se skušajo uveljaviti v množični kulturi današnjega časa, zato se mu v sanjah lahko zgodi, da se odpravi na skupno turnejo s predsednikom države ali da na branju pred množico poslušalcev nenadoma ne najde več svojega odlomka v literarni reviji, iz katere je nameraval brati. Po drugi strani pa je v Sanjski knjigi močnejša kot v prejšnjih Zupanovih zbirkah slutnja minljivosti.« (Iz ocene Igorja Divjaka) 12 NAŠA TEMA Kaj se dogaja z zdravstvenim sistemom Do zdravnika samo, če si zdrav? Epidemija in razmere po njej odpirajo in razgaljajo sivino zdravstva tako na ravni zdravstvenih domovih kot bolnišnic. Dostop do vseh je omejen, nekateri imajo občutek, da je celo onemogočen. Da, saj lahko gre k zdravniku le tisti, »ki je zdrav«, in lahko vsak odklon od zdravja že »diši« po okužbi s covidom-19, zaradi česar se podaljšujejo čakanje do obiska družinskega zdravnika, čakalne vrste na specialistične preglede, obravnave in terapije. »Težko je priklicati tudi osebnega zdravnika, še težje ga je najti, če ga nimaš,« so ene najpogostejših besed, ki nam jih povedo bralci v tem času. Kaj takšna mnenja ljudi, zaradi katerih zdravstveni sistem sploh obstaja, sporočajo? Kam tonemo ali rastemo? Več kot pol leta že živimo v epidemičnih razmerah, kaj se bomo iz njih naučili ljudje in predvsem - kaj sistem, ki dela za ljudi? SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA, Splet 0 vpis pacientov »Skupaj zdržimo to leto« V času drugačnih epidemioloških razmer so se na nas obrnili največkrat bolniki, ki so obravnavani v Zdravstvenem domu Celje. Najpogosteje nam pišejo zaradi nedostopnosti zdravnikov in zaradi težav pri zobozdravstveni obravnavi ter zaradi nezmožnosti, da bi našli novega zdravnika. Takšen primer naj bi se zgodil pred kratkim, ko v Celju naj ne bi več delovala ena od družinskih zdravnic. Njeni bolniki ne vedo, kaj storiti. »Žal vas moramo obvestiti, da zdravnica Vesna Trifoni 1. 8. odhaja iz ZD Celje. Novega zdravnika nosilca trenutno v ZD Celje nimamo,« je bilo julija objavljeno na spletu ZD Celje. Na vprašanje, kaj to pomeni za vse bolnike, ki naj bi jih pošiljali v druge občine, strokovni direktor te ustanove Marko Drešček odgovarja: »Od naših zdravnikov bolnike vpisuje še Andreja Zupančič v Zdravstveni postaji Štore. Predvidoma čez leto bo v Celju na voljo nov zdravnik, takrat se bodo bolniki lahko prepisali nazaj. Za primere, ki jih navajate, bomo, če bolnik še ne bo uspel izbrati zdravnika, uredili začasno rešitev s pomočjo nadomestnega zdravnika iz ZD Celje. Bolniki iz ambulante zdravnice Trifoni bodo o tem tudi obveščeni.« Letos so v Celju zaposlili dve specialistki družinske medicine. »Želimo zaposliti vsaj še dve za premostitev trenutnih kadrovskih težav, nato še vsaj dve za odpiranje novih ambulant, ki jih zelo potrebujemo. Žal je odziv na razpise Strokovni direktor ZD Celje Marko Drešček zelo slab, saj ni zdravnikov družinske medicine, ki bi iskali službo. Realnost je, da se za enega specialista, ki išče službo, zanima štiri ali pet zdravstvenih domov hkrati,« razlaga Drešček. »Delo je umirjeno« Drešček poudarja, da lahko po navodilih ministrstva za zdravje in NIJZ v navadnih ambulantah obravnavajo le zdrave bolnike, torej brez znakov covida-19. »Bolnike, pri katerih obstaja sum, da so okuženi, moramo najprej poslati na testiranje in šele če so negativni, jih lahko vzamemo v obravnavo. Ce so pozitivni, jih obravnavajo v covid ambulanti v bolnišnici.« Zelo se je povečala obremenitev telefonskih linij in elektronskih komunikacij, pravi sogovornik: »Obravnavamo isto število bolnikov kot prej, a fizično je bolnikov v zdravstvenem domu za 25 odstotkov manj. Na nas se bolniki več obračajo z e-pošto in po telefonu. Delo v ambulanti je, zdaj ko so vsi bolniki naročeni, veliko bolj nadzorovano, umirjeno. Bolniku se lahko bolj posvetimo, obravnavamo več njegovih težav kot prej, ko smo v množici nenaročenih bolnikov hiteli z obravnavo samo zato, da smo do primerne ure >izpraznili< čakalnico.« Za navedbe nekaterih, da naj bi epidemija pokazala slabše obravnave kroničnih bolnikov, Drešček pravi, da ne držijo. »Rezervirane imamo termine za akutne bolnike, tako da je za nujnejša stanja vedno na voljo termin še isti dan, ko nas bolnik pokliče. Za ostale, nenujne stvari bolnike naročimo v nekaj dneh.« Ko zaboli zob Ogromno klicev bralcev prejmemo predvsem zaradi nezadovoljstva ob iskanju zobozdravstvene pomoči. Zobozdravstvo je eno najbolj tveganih področij za prenos okužb. »V zobozdravstvu je treba delati v zaščitni opremi, kar je za izvajalce neprijetno in terja dodaten čas, zato se čas obravnave bolnika podaljša, pri čemer jih lahko naročimo manj na dan kot prej. V primeru hudega zobobola bolnik pokliče svojega ali nadomestnega zobozdravnika. Ta mu na podlagi triažnega vprašalnika dodeli ustrezno stopnjo nujnosti in določi termin pregleda glede na težave. Ce pri bolniku obstaja sum na okužbo, ga usmerimo v covid zobozdravstveno vstopno točko. Cas obravnave akutnih bolnikov se s tem ne podaljša,« pojasnjuje Dre-šček. SŠol Obravnave v ZD Celje Od januarja do junija 2020 so v ZD Celje realizirali za 4.399 obiskov več v ambulantah družinske medicine kot v enakem obdobju lani. To je 103 odstotna lanska realizacija. Povečanje je posledica izrazitega povečanja števila ambulant in zdravnikov družinske medicine (7 dodatnih ambulant v primerjavi z lanskim obdobjem). V vse obiske in obravnave bolnikov so všteti tudi posveti na daljavo (preko telefona, interneta ...). Od januarja do junija 2020 so v ZD Celje realizirali za 4.585 obiskov manj v zobozdravstvu odraslih kot v istem obdobju lani. To je samo 42 odstotkov lanske realizacije. V specialistični dejavnosti pa se je v ZD Celje realizacija storitev zmanjšala za 19 odstotkov. »Opažamo, da je v času epidemije tudi dostopnost do izbranega osebnega zdravnika težja, kar dodatno povečuje število napotitev v naše urgentne ambulante,« dodajajo v UKC Ljubljana. Priznavajo še, da se pri bolniku, ki ima sum okužbe, podaljša obravnava, saj mu odvzamejo bris, kar pomeni čakanje na rezultate. »Za zdaj posledic pri kroničnih boleznih zaradi slabše dostopnosti do zdravnikov nismo zaznali, vendar ne izključujemo, da bodo takšne dolgoročne posledice nastale,« pravijo v UKC. »V ZD Celje se trenutno soočamo z velikim pomanjkanjem zdravniškega kadra, saj štirih porodniških in dveh bolniških odsotnosti ter enega odhoda zdravnika družinske medicine ne moremo nadomestiti čez noč niti v roku nekaj mesecev ne, saj zdravnikov na trgu enostavno ni. Bolnike prosimo za razumevanje, da bomo skupaj zdržali to leto, tudi če bo treba do zdravnika v Štore. Prevetrili smo delovanje telefonskih linij, ki zdaj ustrezno delujejo, za naročilo receptov in napotnic še naprej priporočamo uporabo e-pošte,« pravi strokovni direktor ZD Celje Marko Drešček. St. 34, 20. avgust 2020 NASA TEMA 13 OB ROBU »Zdravstveni domovi naj ohranijo dostopnost« Minuli teden je odjeknila novica o petletnem otroku, ki so ga starši zaradi vnetja rane po poškodbi noge pripeljali na celjsko urgenco, kjer je moral otrok pred nadaljnjo obravnavo opraviti test za covid-19 in čakati več ur. Ta primer odpira vprašanje dostopnosti do nujne pomoči, a v Splošni bolnišnici Celje so preverili predpisane protokole in odstopanj niso ugotovili. »Strokovne napake pri celotni zdravstveni oskrbi nismo ugotovili, smo pa izdali dodatna navodila za protokol oskrbe poškodovanih otrok,« pravi strokovni direktor SBC Franc Vindišar. Ker najprej ni bilo točno znano, zakaj je imel otrok povišano vročino, je sledil test za okužbo. »V bolnišnici je epidemiološki triažni protokol, s katerim ločimo bolnike, ki so potencialno okuženi, od tistih, Strokovni direktor SBC Franc Vindišar ki niso. Nujno pa je ustrezno posredovanje vseh informacij že na triaži,« pojasnjuje Vin-dišar. Mikrobiološke preiskave niso mogoče ves čas Poudarja, da je izredno pomembna dostopnost do mikrobioloških preiskav: »Anali- Ko bolniki opravijo preiskavo v drugi bolnišnici, morajo nekateri izvide pošiljati po pošti lečečemu specialistu. Vse to podaljša obravnavo. Ne gre drugače? »Problem je GDPR, zaradi katerega po elektronski pošti ne sme nihče pošiljati dokumentov z osebnimi podatki, ne da bi bili ti kriptirani. Imamo sistem e-Zdravje, katerega sestavni del je Centralni register podatkov o pacientih. V tem registru bi morali biti vsi izvidi zdravstvenih obravnav bolnika. Če je bila preiskava opravljena v drugi bolnišnici, podatki morajo biti vneseni v sistem, saj se na ta način lahko marsikatera obravnava opravi hitreje in odpravi marsikatera pot prenašanja papirjev,« razlaga Vindišar. zo klasičnih testov za okužbo s koronavirusom izvajajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. V času epidemije so analize izvajali 24 ur vse dni, po koncu epidemije pa samo podnevi. Dostopnost do teh preiskav ni mogoča ves čas. Analiza traja šest ur,« pravi Vindišar. Kaj to pomeni za bolnika, ki pride po nujno pomoč ob 20. uri in je pri njem ugotovljen sum okužbe? »To, da mu bris odvzamemo ob 20.01, vzorec pa lahko v laboratorij dostavimo šele ob 7. uri, torej po enajstih urah, ki jim moramo prišteti še šest ur do izvida. Mikrobiologi posebej pri otrocih ugotavljajo, da so rezultati pogosteje dvoumni, a ker morajo dati točen rezultat, dodatne analize vzorca včasih ta čas še podaljšajo,« pojasnjuje Vindišar. Vso situacijo bi lahko olajšali hitri testi, rezultati teh so znani v uri. Hitrih testov lahko celjska bolnišnica na dan porabi sedem. »Zato smo izdelali kriterij, da hitre teste uporabimo samo pri nujnih zdravstvenih stanjih. V konkretnem primeru pa zdravstveno stanje ob prvem obisku ni sodilo v to kategorijo. Otroku je bila predpisana ustrezna terapija, izdana so bila navodila. Obžalujemo zaplet z izdajo izvida odvzetega brisa in smo celoten potek natančno pojasnili staršem ter se za neprijetnosti tudi opravičili,« dodaja Vindišar. Toda kaj takšna obravnava pomeni za kronično bolne starejše, ki imajo pogo- sto povišano temperaturo? »Za odrasle imamo na infekcijskem oddelku sivo cono s petimi posteljami. Do prejema rezultatov brisov so nameščeni tam, otroke, katerih zdravje je prizadeto, pa namestimo v opazovalnico v pediatričnem urgentnem centru,« odgovarja sogovornik. »Skrbi pa nas, saj bo jeseni število primerov, ki bodo zahtevali predhodne mikrobiološke analize, bistveno večje. Izjemnega pomena je zagotovitev večjih količin hitrih testov, kar bo prispevalo k hitrejši in ustreznejši zdravstveni oskrbi bolnikov v UCC in bolnišnici,« še pojasnjuje Vindišar. »Imamo dobre primere iz Ljubljane, kjer zdravniki bolnike s kroničnimi boleznimi ustrezno nadzirajo na daljavo. Bolnike opremijo z aparati, ki ob meritvah samodejno pošiljajo rezultate zdravniku, ki jih pregleda in ob odstopanjih bolnika pokliče. Nujno bi bilo, da bi se tudi zdravstveni domovi in bolnišnice bolj >odprli< na ta način. Ali da osebje pokliče nazaj bolnika, ker se mu pred tem na telefon ni moglo oglasiti. Tudi sam nisem ravno zadovoljen z odzivnostjo naše Enotne točke za naročanje in sem predlagal izvedbo ukrepov za izboljšanje le-te.« »Zaskrbljujoče je, da se je za 21 odstotkov (in to brez upoštevanja covid-19 obravnav) Zdravstvo potrebuje nujno pomoč »Zdravstveni sistem, ki ni posodobljen že 30 let, je v slabem stanju,« pravijo v Zdravniški zbornici Slovenije. Vedno več ljudi se odloča za samoplačniške preglede, čeprav plačujejo zdravstveno zavarovanje. Na ta način sistem postaja manj solidaren. Zakaj? Ker tisti z manj denarja teže pridejo do ustreznih storitev. V zbornici trdijo še, da je epidemija pokazala, da v zdravstvu ni več rezerv. Ne pri denarju ne pri osebju. Ali je epidemija pokazala navidezno skrb, ki je v svojem bistvu zanemarjanje zdravstvenega sistema? Ni dovolj denarja. Ni dovolj zdravnikov. Ni dovolj medicinskih sester. Bolnikov pa je vedno več. Je to postalo stanje, s katerim se moramo ljudje sprijazniti? Ne bi smelo biti tako. Vsaj v sodobni, informacijski družbi ne. Težko je to razložiti starejšim, ki nas pokličejo in povedo, da so trikrat na dan prišli do zdravstvenega doma, ker niso mogli priklicati zdravnika, da bi jim uredil recept za zdravila. Težko je to razložiti mami, za katero je bolečina otroka nujno stanje, in hčerki, ki ji vročina onemogle mame prav tako pomeni nujno stanje. Če bi slovensko zdravstvo bilo človek, bi potrebovalo nujno pomoč. Ne samo finančno injekcijo, ampak celostno obravnavo. In to urgentno. SIMONA SOLINIČ povečal obisk v ambulanti za splošno nujno medicinsko pomoč, ki po svoji vsebini spada na področje primarnega zdravstva. Bolniki pridejo v UCC mimo zdravstvenih domov, ker imajo ti omejen dostop,« dodaja Vindišar in nedostopnost do zdravstvenih domov izpostavlja kot enega večjih problemov. »Znanemu problemu pomanjkanja zdravnikov in njihove preobremenjenosti iz preteklosti, se je zdaj pridružil še problem dostopnosti, saj lahko v zdravstvene domove bolniki vstopajo samo po predhodnem naročilu. Ob tem bolniki pogosto izpostavljajo težave pri vzpostavitvi stika z zdravnikom in posledično seveda iščejo zdravstvene storitve neposredno v UCC,« dodaja Vindišar. SŠol »Zdravstveni sistem je v slabem stanju« »Dostopnost do zdravstvenih storitev se je pri številnih izvajalcih zmanjšala, večinoma zaradi zaščitnih ukrepov, saj se je čas posamezne obravnave podaljšal. To pomeni, da lahko do zdravniške obravnave pride manj bolnikov,« pojasnjujejo v Zdravniški zbornici Slovenije. »Dobivamo pritožbe posameznih bolnikov, ki se pritožujejo zaradi prenaročanja daleč v prihodnost za termine, ki bi morali biti uresničeni že spomladi. Zdaj so še bolj kot prej zdravstveno ogroženi kronični bolniki. Nekateri pa se kljub težavam ne odločijo za pregled pri zdravniku in odlašajo do hujšega poslabšanja bolezni,« še pravijo v zbornici. »Ne drži, da je k zdravniku mogoče priti le, če je človek zdrav. Vse storitve v državi po sprostitvi ukrepov izvajalci spet izvajajo,« še odgovarjajo v zbornici. Obravnava bolnikov z roko v roki s tehnologijo Delo zdravnikov se je in se v prihodnje bo še bolj spreminjalo tudi v smislu uporabe sodobnih tehnologij pri obravnavi bolnikov. »Novo serijo tovrstnih izobraževanj načrtujemo za jeseni. Tudi plačnik, to je zdravstvena zavarovalnica, nove načine obravnave na daljavo postopno že vključuje v sistem plačevanja storitve. V prihodnje bo izziv, kako tovrstne storitve zagotoviti tudi tistim bolnikom, ki bi jim zaradi manjše mobilnosti prišle najbolj prav, a bodisi nimajo dostopa do interneta ali niso vešči uporabe teh tehnologij,« pravijo v Zdravniški zbornici Slovenije. SŠol Obravnave v SB Od januarja do junija 2020 so v SBC izvedli za 2.604 akutnih bolnišničnih obravnav manj kot v enakem obdobju lani. To je 84 odstotkov lanske realizacije. V specialistični ambulantni dejavnosti pa se je realizacija storitev v letošnjem letu v celjski bolnišnici zmanjšala za 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Največji upad zdravljenja je bil pri boleznih dihal, obtočil, prebavil ter boleznih sečil in spolovil. »Čeprav od junija izvajajo že vse zdravstvene storitve, se zaostanki zaradi odpovedanih storitev med epidemijo še med poletjem niso pomembno zmanjšali. ZZZS od izvajalcev zdravstvene dejavnosti zato pričakuje, da se bodo ustrezneje organizirali in do konca leta izvedli ves program zdravstvenih storitev, za Celje katerega so se zavezali s pogodbo z ZZZS, in tako odpravili >zaostanke<, ki so nastali v času epidemije,« pravijo na ZZZS. Pri tem vse izvajalce zdravstvenih storitev pozivajo, da takoj uredijo čakalne sezname in zagotovijo vsem bolnikom nadomestne termine, novim bolnikom pa zagotovijo naročanje skladno s pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. ZZZS bo tudi letos plačal le opravljene zdravstvene storitve, zato je julija zaradi neopravljenih storitev glede na pogodbeno dogovorjeni obseg že znižal financiranje (avanse) za 8 milijonov evrov oziroma za 5,5 odstotkov glede na običajne avanse za junij. Tudi v naslednjih mesecih bo ZZZS financiranje izvajalcev postopoma prilagodil glede na dejansko opravljen program. Nedosegljivost zdravnikov je nedopustna V Društvu onkoloških bolnikov Slovenije do zdaj niso dobili informacij bolnikov, ki bi se nanašale na nedostopnost družinskih zdravnikov ali specialistov onkologije. »Tako o težavah z dostopnostjo predvsem družinskih zdravnikov izvemo iz medijev, vendar se ne nanašajo na področje onkološke dejavnosti. Če je problematična dostopnost in se dogaja, da zdravniki niso dosegljivi po telefonu in da bolniki doživljajo, da se nihče ne odzove na njihove klice, je to absolutno nedopustno. Takšna neodzivnost je nesprejemljiva ne glede na epidemijo. Je pa stiska v času epidemije še toliko večja,« pravi Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije. »Pregledi in diagnostika na onkološkem inštitutu v Ljubljani ves čas nemoteno potekajo, so pa po podatkih, ki so jih sporočili javnosti, zaznali manj napotitev na preglede. Razmere v času epidemije so močno vplivale predvsem na delo prostovoljcev društva, saj niso mogli več neposredno komunicirati z bolniki, ker so bili neposredni stiki odsvetovani. »Zato smo vzpostavili brezplačno številko Onkofon, 080 23 55, na kateri so dosegljivi naši primerno usposobljeni prostovoljci z osebno izkušnjo raka in tudi strokovnjaki, ki bolnikom lahko pomagajo s pogovorom, z razumevanjem in s spodbudo,« še pojasni Žličarjeva. SŠol 14 KRONIKA Zlorabe identitete na družbenih omrežjih Obljuba služba z za sp trkom, a v resnici etna goljufija Služba z zajtrkom, 1.300 evrov plače ... Pogodbo delodajalec pripravi v enem dnevu kar na podlagi kopije osebne, bančne in zdravstvene izkaznice. To je ponujal neznanec, ki se je pred dnevi v Facebook sporočilih predstavljal pod imenom osebe, ki ji je na družbenem omrežju ukradel identiteto. Sporočilo je polno slovničnih napak, napisano nestrokovno, a morda je kdo celo nasedel. Če je, se bo spravil v hude težave. Kaj bo goljuf storil s temi podatki, ni znano. Lahko pa dodobra zagreni življenje oškodovancem. Tako tistemu, ki mu je ukradel identiteto, kot tistemu, ki je goljufu poslal kopije svojih osebnih dokumentov. SIMONA SOLINIC Vedno je dobro takšne primere prijaviti na policijo, pravi Goran Jusufovič, vodja oddelka za računalniško preiskovanje na Policijski upravi Celje. »Gre za to, da so to uradni dokumenti, ki so podlaga za vsakdanje življenje, zato je treba biti skrajno previden. Če kdo kaj takšnega že pošilja, naj preveri pošiljatelja, ne samo s telefonskim pogovorom, ampak tudi z elektronsko pošto ali s srečanjem v živo.« A tudi pri tem se lahko lahkovernost drago plača. Tudi elektronski naslovi so lahko do pike podobni, a vseeno ponarejeni, zato mora človek pri takšnih ponudbah biti že pravi raziskovalec, da razkrinka goljufa. »V tem obdobju je ogromno elektronskega poslovanja, zato so takšne goljufije dokaj pogoste,« dodaja sogovornik. Preiskave niso lahke Prijava policiji je priporočljiva tudi zato, ker oškodo- vanec ne ve, koliko takšnih sporočil je goljuf (in predvsem komu) že poslal. Če to počne masovno, se lahko med prejemniki vendarle najde kakšen lahkovernež, ki nasede. »Mnogi se namreč za prijavo policiji ne odločijo, pri čemer je dobro, da tisti, ki mu je neznanec ukradel identiteto, to sporoči na svojem družbenem profilu, saj s tem opozori ostale,« dodaja Jusufovič. Prijava je torej zgolj preventivne narave, treba je namreč vedeti, da ima policija pri preiskavi takšnih kaznivih dejanj dokaj zvezane roke. Za preiskavo so potrebne odredbe sodišča, a če policija že dobi IP-številko goljufa, to še zdaleč ne pomeni, da ga bo tudi prijela. Pri iskanju je pot otežena, saj gre pogosto za iskanje podatkov iz tujine, računalniški goljufi pa so v tem času vešči že vsega. Pri tovrstnih goljufijah so storil- Bodite pozorni na takšna sporočila. $ Superca,prosim ce mi lahk na mail pošlješ,osebno,pa bank kartico pa zdrastveno kartico sam scan.Seveda ce zelis službo rabim to da zdej zrihtam papirje in lahk podpišeš zvečer pogodbo z mano.Lp | WED AT Samo pet odstotkov ljudi, ki jim neznanci zlorabijo identiteto na družbenem omrežju, takšno kaznivo dejanje prijavi policiji. Večina »navadnih smrtnikov« zadeve ne prijavi tudi zato, ker družbeno omrežje Facebook, če se zloraba zgodi tam, odstrani lažni profil, preden bi se preiskava policije sploh končala. A včasih to, da Facebook lažni profil odstrani, traja kar nekaj časa. Odvisno tudi od tega, koliko uporabnikov lažni profil prijavi. Pogosto oškodovanec sploh ne ve, da obstaja njegov lažni profil, če mu tega spletni prijatelji, ki to opazijo, ne sporočijo. Goljufi namreč tistega, ki mu identiteto ukradejo, na Facebooku tudi blokirajo, kar pomeni, da se lažni profil osebi ne prikaže med iskanjem. ci večinoma iz tujine. Kaj bi torej storili z osebnimi dokumenti, ki bi jih oškodovanec morda poslal? »Največkrat bi prišlo do zlorabe bančne kartice za nakupe v tujini. Ponekod ponudniki storitev bančne podatke preverjajo, ponekod tudi ne,« pravi Jusufovič. Če bi poslali še osebno izkaznico, bi s tem goljuf pridobil tudi fotografijo. Za goljufe pa je idealno tudi naslednje. Največkrat poleti, v času počitnic, se dogajajo tudi izgube osebnih dokumentov. Pred dnevi je tako nekdo te dokumente našel, jih fotografiral in objavil na družbenem omrežju v dobri veri, da išče osebo, navedeno na dokumentih. Takšno početje je skrajno neodgovorno, saj z javno objavo lahko goljuf z dokumentov pridobi ogromno osebnih podatkov, ki jih lahko zlorabi. novi tednik vMnc? г |мтс?ј / Požigalca še iščejo Kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine požara, ki je izbruhnil pretekli teden v Stantetovi ulici v Velenju in v katerem je zgorelo več vozil. Neznanec je ponoči na enem od avtomobilov zanetil požar, ki se je razširil na sosednja vozila v garaži in druga vozila izven nje. Skupaj je bilo poškodovanih enajst vozil. Zaradi močnega ognja je škoda nastala tudi na garažah. Skupno škodo ocenjujejo na približno 100 tisoč evrov. Policisti in kriminalisti preiskujejo sum kaznivega dejanja in nadaljujejo zbiranje obvestil. Že dan po požaru so ponovno zagorela tri vozila, ki so bila že uničena od prvega požara. Na družbenih omrežjih se je nato razširila novica, da ob gašenju hidrantno omrežje ni delovalo brezhibno. Takšne navedbe so zanikali v Mestni občini Velenje: »Hidranti delujejo, ko nanje priključimo gasilsko cev. Če želi hidrant odpreti fizična oseba in to brez ustreznega priključka, se hidrant ne aktivira. Gre za t. i. suhe hidrante. Hidrantno omrežje je tako delovalo brezhibno.« Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Velenja, ki so se pri posredovanju soočali z veliko dima. »Nadzor nad ognjem so hitro vzpostavili, vmes se je ogenj razširil še na garaže v Stantetovi ulici 10-12. Tja so napotili tudi cisterno in aktivirali PGD Šalek. Gasilci so z dostopom iz druge ulice prišli na kraj in začeli gasiti. Po omejitvi požara so za dokončno pogasitev nanesli tudi peno. Evakuacijo stanovalcev so izvedli policisti, veliko stanovalcev pa je že zapustilo stanovanja,« so še sporočili iz velenjske občine. Zaradi prvega požara so morali namreč evakuirati približno 30 okoliških stanovalcev. SŠol Do Slovenije v prikolici Policija je na podlagi obvestila občana v ponedeljek v Šen-trupertu izsledila ilegalnega pribežnika, 34-letnega državljana Egipta. Policisti so ugotovili, da je v Slovenijo prišel iz Sarajeva, in sicer skrit v prikolici tovornega vozila. Tujec je zaprosil za azil, zato je bil odpeljan v azilni dom. V Arji vasi so pred dnevi prijeli državljana Maroka, ki je prav tako ilegalno vstopil v Slovenijo. Po postopkih so ga predali hrvaškim varnostnim organom. Podobno se je zgodilo tudi v Dobovcu, kjer so našli dva Alžirca. Med pogovorom kradel po hiši Pred dnevi se je v Radečah zgodila drzna tatvina. Neznan moški je pristopil do oškodovanke in se izdajal za delavca Telekoma. Prosil je, če mu pokaže, kje ima telefonsko omarico, in jo s tem zamotil. V tem času je drugi storilec preiskal hišo ter odtujil več kosov zlatega nakita. Bežal in grozil policistom Na območju Gornjega Grada so pred dnevi policisti ustavili voznika, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da ima 1,15 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Voznik je vozil kljub ukrepu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Poleg tega je poskušal policiji zbežati, pri čemer je storil več cestnoprometnih prekrškov. Med postopkom se je voznik policistom uprl in jim grozil, zaradi česar so ga pridržali. Za kršitev javnega reda in miru so mu izdali še plačilni nalog, zoper njega bodo napisali tudi obdolžilni nalog. Sicer pa so policisti v petek na celotnem celjskem območju izvajali poostren nadzor prometa. 153 voznikov so preizkusili z alkotesti, 10 jih je vozilo pod vplivom alkohola. Enega voznika so zaradi vožnje pod vplivom alkohola tudi pridržali. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo so ukrepali zoper 104 voznike. Ustavili so tudi 53 voznikov motornih koles in koles z motorji ter zaznali 9 kršitev. Podobne nadzore bodo policisti nadaljevali tudi v naslednjih dneh. Na počivališčih kradejo kot srake Na avtocestnem počivališču Tepanje so policisti v noči na soboto zasačili romunska državljana, ki sta kradla gorivo. Približno 800 litrov goriva sta izčrpala iz rezervoarja romunskega tovornega vozila. Gorivo so policisti vrnili lastniku, osumljenima so zasegli črpalko. Več kot očitno gre za usklajeno policijsko akcijo nadzora, saj se tovrstne tatvine na Celjskem vrstijo kot po tekočem traku v zadnjih nekaj dneh. Tudi konjiški policisti so na bencinskem servisu Petrol na počivališču Tepanje prijeli 45-letnega Romuna, ki je pred tem kradel gorivo. Na Lopati je voznik tovornjaka ostal brez tisoč litrov nafte. ZA ZDRAVJE 15 Previdno pri izbiri pijače Katere poleti niso priporočljive? Če smo pretekli teden opozarjali, da je pitje vode izrednega pomena za človeški organizem, tokrat opozarjamo na pijače, ki jih ob višjih zunanjih temperaturah ni priporočljivo piti. Pijače, ki jih tokrat omenjamo, so pogosto tudi sladka razvada ljudi. Te pijače pa so hkrati dejavniki tveganja za obolenja ali tudi za goro stroškov, ki so povezani z zdravljenjem bolezni. Morda boste rekli, da kava ni tako nezdrava, seveda ni, če je popita v majhnih količinah. Ali gazirane pijače in alkohol. »Deciliter vina na dan je dobro popiti,« je en tak stavek, ki ga pogosto slišimo. Toda na leto je to kar veliko vina, na katerega se človeško telo navadi. Mimogrede, kako je nastal ta mit? Zdravniki so tistim, ki so dnevno spili preveč alkohola in tako uničevali svoje zdravje, svetovali, naj raje spijejo deciliter vina na dan, ker to je bolj zdravo kot cel liter... In tako se je rodil ponarodeli nasvet. Ampak varne količine alkohola ni. SIMONA ŠOLINIČ Gazirane pijače vir praznih kalorij? V poletnem času niso dobra izbira niti gazirane pijače. Zdravniki in strokovnjaki pravijo, da so te pijače neprimerne za pitje, ker so običajno le vir praznih kalorij. Enako je z energijskimi pijačami. In zakaj gaziranih pijač zdravstveni strokovnjaki ne priporočajo? Ker mehurčki razširijo želodec, s čimer se dvigne trebušna prepona, nekoliko se premakne srce, zaradi česar se lahko pojavita tudi motnja srčnega ritma ali visok tlak. Predvsem za starejše so gazirane pijače neprimerne za pitje, saj bolj čutijo te težave. Z gaziranimi pijačami ne bi smeli uživati tablet. Pitje ga-ziranih pijač strokovnjaki ne priporočajo moškim, ki imajo težave s prostato. Takšne pija- če tudi hitreje sprožijo uhajanje želodčne kisline v požiralnik. Posledica je neprijeten, pekoč občutek. Povzročajo tudi napih-njenost. Manj primerni za pitje so tudi negazirane aromatizirane brezalkoholne pijače ter aro-matizirani čaji. Tudi te pijače so pogosto vir praznih kalorij, saj je v njih za telo le redko kaj uporabnega. Večje količine sladkorjev v teh pijačah se hitro absorbirajo iz črevesja in povzročajo neželene hitre dvige glukoze v krvi. »Lahke« negazirane in gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače sicer vsebujejo manj kalorij, imajo pa dodana umetna sla-dila, ki v večjih količinah niso priporočljiva. Kava in alkohol povečujeta dehidracijo Kofein je psihotropna snov, ki se v nekaterih živilih nahaja naravno, včasih pa so živila z njim tudi obogatena. Še posebej visoke vsebnosti kofeina lahko najdemo v t. i. energijskih pijačah in različnih prehranskih dopolnilih. Pri zaužitju kofein stimulira delovanje centralnega živčnega sistema, ob višjih odmerkih ima tudi vpliv na zbranost in zmanjšano zaspanost. Vplivi kofeina se zelo razlikujejo od posameznika do posameznika, odvisni so tudi od telesne mase človeka, pogostosti uživanja, metabolizma, telesne dejav- nosti in občutljivosti na kofein. Neželeni učinki kofeina se lahko kažejo v pogostejšem uriniranju, saj deluje kot blag diure-tik, hitrejšem srčnem utripu, glavobolu, nemirnosti, tresenju in nespečnosti. Tudi ti vplivi so med posamezniki zelo različni. Neželene učinke kofeina sicer lahko zelo okrepi sočasno uživanje nekaterih zdravil. Zato poleti, ko je vroče, preveč kave ni ravno dobra izbira. Enako kot alkohol, ki prav tako deluje diuretično, ki ob tem razširi tudi žile. Alkohol sploh ni priporočljiv (ne le poleti), saj zdravniki pravijo, da varne količine alkohola ni. Slovenci smo skoraj v vrhu Evrope po količini popitega alkohola na prebivalca. Ta znaša 10 litrov čistega alkohola letno na osebo, starejšo od 15 let. Če bi šteli število smrti in vse posledice, izračuni kažejo, da je Slovenija izgubila vsaj 4.367 let potencialnega življenja zaradi prezgodnjih smrti ali 10 let potencialnega življenja na vsako prezgodaj umrlo osebo zaradi posledic, ki jih povzroča alkohol. Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta vsaj dve osebi, v bolnišnicah je zabeleženih vsakodnevno v povprečju 10 primerov oseb zdravljenih zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica izključno škodljive rabe alkohola. Vse te smrti in bolnišnična zdravljenja, ki bolj prizadenejo moške, bi lahko v celoti in enostavno preprečili, saj bi zadostovala že manj tvegano pitje alkohola in/ali V času epidemije in izbruha novega koronavirusa je tudi Svetovna zdravstvena organizacija opozorila, da so pitje alkohola in posledice, ki jih alkohol prinaša, dodatno tveganje za okužbe. Če pa se okužba že pojavi, pitje alkohola povzroči samo še težji potek bolezni. In še to: presnova kofeina je sicer zelo učinkovita - večina se ga absorbira v manj kot uri po zaužitju. Polovica kofeina se iz telesa izloči v povprečju v času od 5 do 7 ur. Po 8 ali 10 urah pa se ga izloči že približno 75 odstotkov, tako da zjutraj popita skodelica kave ne bi smela imeti vpliva na spanje. Drugače je z uživanjem v kasnejših urah ali celo tik pred spanjem. V tem primeru lahko kofein povzroči nespečnost ali manj kakovosten spanec, zaradi česar se lahko zbudimo manj spočiti. Pri večini ljudi spanec ne bi smel biti moten ob zmernemu vnosu kofeina najmanj šest ur pred Spaniern. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo aJiodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Novi tednik in Radio Celje z vami tudi na mobilnikih Novi tednik, ki letos praznuje 75 let, ter Radio Celje, ki bo 19. septembra obeležil že 66 let delovanja, skušata biti vedno z vami. S sodobnimi tehnologijami se vam pridružujemo na vsakem koraku, da boste obveščeni, hkrati pa boste lahko poskrbeli tudi za zabavo, kjerkoli ste. Ste si na telefon že namestili aplikacijo Novi tednik in aplikacijo Radio Celje? Zdaj bomo z vami tudi v vaši torbici, žepu ... Izvedeli boste lahko vse aktualne novice, spremljali akcije, prav tako se lahko na Novi tednik naročite kar s pomočjo te aplikacije in tako poskrbite tudi za kakšno zabavno soboto, da boste šli z nami brezplačno na morje. Na aplikaciji Radia Celje nas lahko spremljate v živo, kjerkoli ste. Vedno smo z vami in skušamo biti vedno boljši za vas, zato smo pred kratkim prenovili naši spletni strani www.novitednik.si in www.radiocelje.si. Ste že kliknili in postali naš prijatelj na Facebookovi strani Novi tednik oz. Facebookovi strani Radio Celje? Novi tednik je z vami tudi na Twiterju, Radio Celje pa na Instragramu. Vsak delovni dan vas na Radiu Celje vabimo, da se z nami osvežite, sicer pa bomo pripravili v septembru številna presenečenja. Ћ Radio Celje radio celje MORJE, SONCE, PESEK IN PESEM Radio Celje Tole ЈШРР^ Radiu Celje Všečkano » Sledim * Д Deli z drugimi O Pošlji sporočili Radijska postaja v mestu Celje Skupnost PriKaiivse t\ Povabi prijatelje k všečkanju te strani ih To je všeč toliko osebam: 5,544 Temu sledi 5,691 oseb 11 Roben Gorjanc and 108 other friends like this or have checked in Še ne veste, kako porabiti turistične bone? Vabljeni na Bled. Obnovljen hotel Park **** 1 x nočitev z zajtrkom samo 67 eur na osebo. ^ Relax. www.relax.si Relax turizem d.d., PE CITY CENTER CELJE, 03 428 83 431^ 17 ZAPOSLOVANJE/NASVETI Trgotur CD MojeDelo.com Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 5. 9. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali štiriletno srednje tehniško ali strokovno izobraževanje, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poglobljena Zato, ker so predpisi v tem delu še vedno dovolj nejasni, da lahko dva posameznika isti primer razumeta čisto drugače. Če je eden od teh posameznikov davčni inšpektor in drugi davčni zavezanec, se zadeva lahko malo zaplete. Dokler kriptovalute niso dosegle zanimivih vrednosti, se z obdavčitvijo dobička ni ukvarjal skoraj nihče. V letih 2017-18, ko so bili dobički visoki (gledano do danes), je to vprašanje postalo zelo pereče. Finančni organ je takrat začel tudi objavljati svoja stališča in vsak, ki se je s tem ukvarjal, je sam sebe nekam razvrstil - ali med tiste, ki na dobiček od trgovanja ne bodo obdavčeni, ali med tiste, ki bodo na dobiček od trgovanja obdavčeni. Ni nujno, da bo finančni organ, če bo čez nekaj let proučeval te primere, presodil enako. Poenostavljeno napisano: obdavčeni niso tisti, ki niso aktivni pri trgovanju in so se za nakup kriptovalute odločili zgolj iz naložbenega vzgiba. Na drugi strani so tisti, ki aktivno trgujejo in to trgovanje (in vse povezano s tem) že spominja na dejavnost (s. p.), čemur sledi tudi obdavčitev. Osnove Če imamo posameznika, ki trguje s kriptovalutami, obdavčitev presojamo po Zakonu o dohodni- znanja s področja proizvodnje procesov, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), vozniški izpit B-kategorije, osebo, ki je natančna, zanesljiva, samoiniciativna, inovativna, inventivna, zmožna presoje, vestna, zmožna dela v timu, tolerantna, dosledna, poštena, ima smisel za organiziranje lastnega dela in je pripadna delodajalcu. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. ni. Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki, ki niso po zakonu izrecno izvzeti iz obdavčitve. Kripto-valute v tem zakonu niso posebej opredeljene, a se po vsebini prištevajo med premičnine, ki niso obdavčene. No, vsaj običajno ne. Če gre za trgovanje s premičninami (kriptovalutami) v okviru dejavnosti (s.p.) ali trgovanje samo spominja na dejavnost (tudi če dejavnosti nimate registrirane), se obdavči kot dejavnost (s. p.). Dobiček od dejavnosti je načeloma obdavčen po progresivni dohodninski lestvici (dobiček nad 72.000 evrov po 50-odstotni stopnji), razen če imate registriran s. p. in davčno osnovo ugotavljate na podlagi normiranih odhodkov (če ste t. i. pavšalist). Davčna stopnja v primeru pavšalistov je precej nižja, in sicer je efektivna stopnja v primeru 100.000 evrov dobička 4-odstotna (pri tem je treba izpolnjevati posebne pogoje) oz. približno 8-odstotna stopnja vseh dajatev, če prištejemo še prispevke za socialno varnost. Ampak obdavčitev po principu pavšalista ne pride v poštev, če finančni organ presodi, da je vaše trgovanje s kriptovaluto dejavnost (lahko gleda 5 let za nazaj), vi pa te nimate registrirane (statusa pavšalista za nazaj ne morete registrirati). V tem primeru pride do obdavčitve Operater proizvodnih linij - predelovalec/ obdelovalec kovin (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 9. 9. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Diagnostik - avtoelektričar (Stahovica) V svojo ekipo vabimo novega sodelavca za delovno mesto avtoelek-tričar/diagnostik na gospodarskih in lahkih dostavnih vozilih. Avto-mehanika Cotman, d. o. o., Kršič 1a, 1242 Stahovica. Prijave zbiramo do 10. 9. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Hišnik - vzdrževalec objekta in okolice (m/ž) (Celje) Iščemo sposobno in odgovorno osebo za samostojno delo pri vzdrževanju poslovne stavbe in urejanju okolice. Delo obsega širše specializirana dela, od izvajanja urgentnih iCONSULl TAX + LEGAL + FINANCE po progresivni dohodninski lestvici. V obeh primerih nastane tudi obveznost za plačilo prispevkov za socialno varnost, katerih višina se razlikuje glede na status vključitve v socialno zavarovanje. Kdaj lahko gre za dejavnost? Finančni organ je v pojasnilu, objavljanem junija 2018, izpostavil kriterije za opravljanje dejavnosti pri trgovanju s kriptovalutami: - več realiziranih naročil v obdobju enega leta (naročilo se šteje za realizirano tudi če je izvedeno le delno), - trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen kriptovalut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta, - večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, - večja povprečna vrednost port-felja kriptovalut v letu, ki se izračuna: (vrednost portfelja kriptovalut v začetku leta + vrednost portfelja kriptovalut ob koncu leta), - vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opra- popravil do vzdrževalnih del, košnje trave ter reševanja praktično-tehnič-nih težav. Odgovorni boste za tekoča vzdrževanja, popravila in sodelovanje z zunanjimi izvajalci. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 9. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec asistent (m/ž) (Celje) Izjemna priložnost za vse, ki želijo graditi kariero na širokem področju izboljševanja procesov v podjetjih Lean rešitve, d. o. o., Oblakova ulica 30, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 9. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik z orožjem, (m/ž) za delo na področju prevoza vrednostnih pošiljk (Celje) Pričakujemo II., III., IV. ali V. stopnjo šolske izobrazbe poljubne smeri, opravljen NPK za varnostnika ali končano srednjo šolo za poklic tehnik varovanja, usposobljenost za posest in nošenje orožja ... Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 31. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. vljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij, - obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb z namenom doseganja skupnega cilja. Pri tem je treba omeniti, da če izpolnjujete enega ali več kriterijev, to še ne pomeni, da gre za opravljanje dejavnosti, saj se ti kriteriji presojajo kot celota. Finančni organ je v tem pojasnilu predstavil še nekaj konkretnih primerov in jih presojal, kdaj gre za dejavnost in kdaj ne, vendar se je v praksi izkazalo, da je realne primere zelo težko razvrstiti v katerega od teh primerov. Težava, ki se v praksi kaže, je tudi, da posamezniki, ki trgujejo s kriptovalutami, običajno trgujejo še z drugimi vrstami premičnin (npr. zlato ...) in to tudi poveča tveganje, da gre pri tovrstnem trgovanju za dejavnost. Če držite kriptovalute in čakate na primeren trenutek za prodajo, se je že pred prodajo smiselno pozanimati o davčni obravnavi potencialnega dobička. Te informacije so dobrodošle ne glede na to, kakšen portfelj imete ali kako aktivni ste na tem področju, saj pričakovanje obdavčitve s 50-od-stotno dohodnino ni zanemarljivega pomena. Zgoraj smo pisali le o trgovanju s kriptovalutami, a so prav tako pomembna davčna obravnava t. m. rudarjenja kriptovalut, plačevanja s kriptovalutami (npr. nakup blaga ali storitev), prejemanje plačil za opravljeno storitev ali prodano blago v kriptovaluti . ... in če se najdete v kateri od teh situacij, vam priporočamo, da stanje skrbno preučite in uredite tudi z davčnega vidika. Marja Podrižnik, iConsult, d. o. o., pisarna Celje Upravljalec logističnih storitev v skladiščno-transportnem centru (m/ž) (Štore) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe, zaželeno logistične smeri, ni pa nujen pogoj, sposobnost dela v skupini, pripravljenost na nadaljnje usposabljanje. Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 27. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) (Rogaška Slatina) Pričakujemo II., III., IV. ali V. stopnjo šolske izobrazbe poljubne smeri, zaželen opravljen NPK za varnostnika ali končana srednja šola za poklic tehnik varovanja ... Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 31. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pospeševalec prodaje v klicnem centru (m/ž) (Petrovče) Nas želite spoznati? Smo hitro rastoče in uspešno slovensko podjetje z lastnim razvojem, proizvodnjo in prodajo LED-svetil. Podjetje opravlja dejavnost kooperacijske proizvodnje in trži osebno varovalno opremo. GeoEnergetika, d. o. o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 28. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec tehničnega blaga (m/ž) (Celje) Vaše delo bo obsegalo prodajo in svetovanje kupcem, polnjenje in urejanje polic, prevzem blaga ... Jagros, d. o. o., Podplat - Laše 1b, 3241 Podplat. Prijave zbiramo do 1. 9. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Century 21 Slovenija svojim nepremičninskim posrednikom zagotavlja najboljše pogoje poslovanja. Pri nas svojega časa ne boste izgubljali z nepotrebnimi administrativnimi opravili. Za to bomo poskrbeli mi. Vi se boste lahko osredotočili izključno na nepremičninsko posredovanje. CSLO Regionalna, d. o. o., Ljubljanska ulica 87, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 5. 9. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec (m/ž) na montažni liniji (Nazarje) Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo v proizvodnji nove sodelavce (m/ž) na montažnih linijah. Naloge in odgovornosti: ročna sestava; sestava na montažnih linijah, skrb za kakovost izdelkov, druga dela po navodilih nadrejenih. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 3. 9. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. CNC-operater (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Naloge in odgovornosti: strežba strojem in korekcije pri nastavitvah, pripravljanje strojev in naprav za zagon, posluževanje in nadzor nad delovanjem, nastavljanje in posluže-vanje CNC-strojev . Redno plačilo, urejeno delovno okolje. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 3. 9. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Petrovče) Od vas pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe smeri gostinstvo--kuharstvo, delovne izkušnje na razpisanem delovnem mestu, poznavanje stroke in kulinarike, prednost imajo kandidati iz Žalca, Celja in okolice. Hotel A, Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 30. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. novi tednik Vedno? г (мжо?ј / Zakaj obdavčitvi, vezani na trgovanje s kriptovalutami, ne moremo priti do dna? 18 ŠPORT Mednarodni kampi za umetnostne drsalce, hokejiste in hitrostne drsalce na kratke proge Vadili na celjskem ledu sredi poletnih počitnic Mladi tekmovalci treh celjskih klubov so komaj čakali, da bodo spet stopili na led, njihovi starši pa so morali morske počitnice prilagoditi začetku kampov. Treningi so bili v ledeni dvorani celjskega mestnega parka in v njeni okolici. Vadbo, ki ni na ledu, imenujejo »suhi trening«. Slednjo so izvajali v okolici dvorane in po okoliških hribih. Vse se je srečno in uspešno končalo; priprave na sezono, za katero imajo vsi velika pričakovanja, so uspele. DEAN ŠUSTER Pilili tehniko in tudi taktiko Zveza drsalnih športov Slovenije kot organizatorica mnogih mednarodnih poletnih kampov umetnostnega in hitrostnega drsanja zadnja desetletja uspešno povezuje Celje z Evropo. Med 6. in 16. avgustom je izpeljala mednarodni kamp hitrostnega drsanja na kratke proge, ki se ga je kljub časom, ki so zelo nenaklonjeni organizaciji športnih in drugih dogodkov, udeležilo 41 tekmovalcev in desetih trenerjev iz sedmih evropskih držav. Čeprav je hitrostno drsanje šport, ki mu Slovenci več pozornosti namenimo le v času zimskih olimpijskih iger, ga v Celju načrtno gojijo že 20 let. Mednarodni kamp je zelo dobrodošel, saj se drsalci pomerijo s tekmeci, ki jih v svoji državi skoraj nimajo. Letos so ga celjski hitrostni drsalci še toliko bolj nestrpno pričakovali, saj jih je v juliju prevzel nekdanji madžarski reprezentant Attila Tarcali, ki je tudi trener slovenske reprezentance. Ta je cilje zastavil zelo ambiciozno in se treningov lotil z novimi prijemi. Na desetdnevnem razvojnem kampu so bili tako drsalci iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, z Madžarske, s Poljske, Češke in Slovaške. Prijavljeni so bili tudi tekmovalci s Hrvaške, iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine in Srbije, ki so zaradi epidemije udeležbo odpovedali. »Kamp je zasnovan kot športno-izobraževalni program, ki vključuje fizične, tehnične, taktične in mentalne priprave ob različnih dejavnostih, vse z namenom navdušiti in izobraziti udeležence s temeljnimi športnimi vrednotami in drsalnim znanjem. Sodelovali so drsalci in drsalke iz severovzhodne Evrope, ki so pridobivali dodatna znanja, se družili in izmenjevali izkušnje s svojimi drsalnimi vrstniki,« je Člani celjskega kluba. Z leve stojijo Urša Erjavec, Vid Gal, Valentino Senica Pintar, Tibor Komerički in Dina Špan, klečijo Maša Kek, Amanda Pražnikar, Zoja Felicijan in Filip Škof, pred njimi pa sedi trener Attila Tarcali. povedal pobudnik in organizator kampa Ivan Pfeifer. Udeleženci kampa, stari od 6 do 23 let, so imeli precej natrpan urnik. Pod taktirko reprezentančnih trenerjev so vadili dvakrat na dan. Poleg tega so obiskali celjsko kopališče in imeli nekaj prostega časa za ogled Celja. Za trenerje so bili večinoma v večernih urah organizirani seminarji s poudarkom na dirkalni taktiki in strategiji. Z Janusom Engleertom iz Kanade je potekal videoseminar na daljavo, saj se zaradi koronavirusa kampa fizično ni mogel udeležiti. Posebnost pri hitrostnem drsanju je, da se tekmovalci ne borijo s časom, temveč drug z drugim. Ponavadi so istočasno na progi štirje športniki, zmaga tisti, ki prvi prečka ciljno črto. V olimpijskem programu je hitrostno drsanje na kratkih progah od leta 1992. Tako se tudi napredek meri z neuradnim testnim tekmovanjem iz Razvojnega kampa ISU Celje, ki je bil avgusta lani, z letošnjim testnim tekmovanjem. Na podlagi podatkov s kampa trenerji načrtujejo tudi analizo izvedbe »suhih« treningov in rezultatov testiranja na ledu ter poskrbijo, da vsak drsalec dobi potrebne povratne informacije o svojem dosežku. Tako sta bila zadnja dneva še bolj adrenalinska. Hitrostni drsalci so se po daljšem odmoru končno lahko pomerili s svojimi konkurenti, preizkusili moči in pridobljeno znanje uporabili na ledu. Predvsem pa so videli, kako so hitri in taktično usposobljeni. Izvajanje projekta bo pripomoglo k razvoju in napredku te discipline v jugovzhodni regiji. Foto: DK CELJE Leda je bilo dovolj za vse umetnostne drsalke. Pod vodstvom Finke in Američana Zveza drsalnih športov Slovenije je tudi letos organizirala mednarodni kamp v umetnostnem drsanju. To ji je uspelo tretje leto zapovrstjo - kljub zelo oteženim razmeram - pod okriljem Mednarodne drsalne zveze. Kamp se je začel že 21. julija, končal se je 1. avgusta. Treniralo je 46 mladih umetnostnih drsalcev iz petih držav, s Finske, Hrvaške, iz Italije, Bolgarije in Slovenije, pod vodstvom mednarodno priznanih trenerjev Ulle Papp in Toma Dicksona. »Veseli me, da smo oteženim razmeram in novi normalnosti navkljub uspeli izpolniti vse norme Mednarodne drsalne zveze in na mednarodni kamp privabiti uveljavljene tuje in domače strokovnjake ter 46 mladih iz petih držav,« je povedala Darja Gabro-všek Polajnar, predsednica Zveze drsalnih športov Slovenije. Finka Pappova je uveljavljena strokovnjakinja z več kot 30-letnimi trenerskimi izkušnjami. Američan Dickson je nekdanji umetnostni drsalec in priznan strokovnjak za drsalne spretnosti ter koreografijo. Kot koreograf je sodeloval z Yuno Kim, Marin Honda, Sa-toko Miyahara, Riko Kihiro in številnimi drugimi. Poleg omenjenih trenerjev sta na kampu sodelovala tudi Anej Wagner, strokovnjak za kon-dicijsko pripravo, in Jagoda Z leve stojijo celjska trenerka Nina Polšak, Tija Ota Pušnik, trener Tom Dickson in Nika Ožek Bela. Batagelj, profesionalna plesalka, ki vodi ure plesa. Po besedah Gabrovšek Polaj-narjeve je namen tovrstnega kampa intenzivno delo vrhunskih strokovnjakov z mladimi s ciljem izboljšanja tehnike posameznih skokov in njihovih kombinacij, drsalnih spretnosti in koreo-grafskih elementov. Medsebojna primerjava spodbuja željo po boljših rezultatih in povečuje motiviranost za nadaljnje treninge. Hkrati je to tudi priložnost za iz- vedbo strokovnega usposabljanja trenerjev, ki na kampu spremljajo drsalce. Za slednje, stari so od deset do dvajset let, udeležba na kampu omogoča tudi druženje s sovrstniki iz različnih držav ter spoznavanje drug drugega. Iz Drsalnega kluba Celje so na kampu pridno trenirale članica Daša Grm, mladinki Ana Čmer in Li-dia Shakhova ter Tija Ota Pušnik in Nika Ožek Bela. Foto: DK CELJE ŠPORT 19 Kampa so se udeležili hokejisti od desetega do sedemnajstega leta. Rekordna udeležba hokejskega kampa Hokejski klub True Celje je v sodelovanju z Akademijo Powerplayers Ota Haščaka izpeljal šestdnevni kamp. To mu je uspelo tretjo leto zapovrstjo. Leta 2018 je bilo 24 udeležencev, lani je na celjskem ledu vadilo 40 mladih hokejistov, letos kar 62, s Slovaške, Hrvaške in iz Slovenije. Bilo bi jih še več, a so prihod zaradi znanih razlogov odpovedali fantje iz Avstrije in Srbije. Na odprtju je bil tudi Oto Haščak. Po bogati igralski karieri (leta 1989 si je pravico zanj na »draftu« izboril Boston Bruins), v kateri je z reprezentanco Češkoslovaške osvojil dve bronasti medalji na Oto Haščak (desno) in Domen Ramšak svetovnih prvenstvih, je Slovak iz Trenčina postal skavt za klube iz lige NHL. Najprej je bil oglednik mladih igralcev za Boston Bruins, nato je deloval za Los Angeles Kings, zadnjih deset let je uslužbenec kluba New York Rangers. Med zanimivim uvodnim predavanjem je starejše udeležence kampa seznanil z nekaj novostmi v hokejskem svetu, kot zanimivost pa izpostavil, da najboljši klubi po svetu pri izbiri na prvo mesto postavljajo značaj igralca. Glavna trenerja sta bila dva, Slovak Ramon Kerata in domačin Domen Ramšak. Za vratarje je skrbel David Paleš. V vlogi pomočnikov so bili Nik Grahut, Matic Zupanc, Urh in Filip Jeram, Rok Kolar in Nik Kukovič. Cilj šestdnevne vadbe so bili drsalna priprava na sezono, izboljšanje veščin s palico in izobraževanje trenerjev ter pomočnikov trenerjev HK True Celje. Skupno so opravili po deset treningov na ledu in »suhih« treningov. Ogledali so si središče Celja in Stari grad, obiskali so tudi celjski bazen. Prav dodatne dejavnosti in odlično vzdušje že lani in predlani so bili vzrok, da se je število udeležencev krepko povečalo, kajti dečki in fantje so se po Sloveniji in drugod svojim soigralcem pohvalili, kako lepo so se imeli. Vodstvo kluba se obenem zaveda, da bi bila odlična izpeljava nemogoča brez številnih prostovoljcev. »Vse je šlo kot po maslu, a pri tem se ne nameravamo ustaviti,« je dejal predsednik kluba Vid Valenčak. Po začetku šolskega leta se bo začela šola drsanja in hokeja; starši bodo lahko ob torkih in petkih (18.00) pripeljali tudi štiriletne otroke, klub je pripravljen sprejeti tudi desetletne dečke in deklice. Foto: HK TRUE CELJE, DŠ Vadba tehnike s palico Nogometaši navdih poiskali v galeriji B°lezni s|edi|a Predstavniki Nogometnega kluba Celje so prejšnji teden sprejeli vabilo celjskega umetnika Borija Zupančiča in obiskali razstavo iz stalne zbirke v Centru sodobnih umetnosti Celje. Najboljši trener lige Dušan Kosić, najboljši igralec Mitja Lotrič in najboljši vratar Matjaž Rozman ter njihov predsednik Miloš Rovšnik so prisluhnili kustosinji Ireni Čerčnik. Zdelo se je, da prvi trije ne vedo, kdo je ženska ob Boriju, izjemna pisateljica in ilustratorka, častna meščanka Celja Lilijana Prapro-tnik Zupančič, zelo uspešna tudi izven naših meja. Po slednjem hrepenijo tudi nogometaši Celja, ki so kot državni prvaki že včeraj zastopali Slovenijo v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov. Če so bili uspešni, bodo že v torek ali sredo doma igrali tekmo drugega kroga (proti norveškemu ali finskemu prvaku). Najprej obetaven vratar Rovšnik se je prilagodil prizorišču: »Tudi mi imamo umetnike. Mitja je umetnik z žogo, mojstrsko zabija gole. Kako brani Matjaž, to je umetnost. In tudi Dušan je umetnik, saj ni lahko povezati teh naših umetnikov.« Kosića je zanimalo, kaj pomeni abstraktno. In ali tudi on lahko nariše abstraktno sliko. In ali lahko kritiki takoj ocenijo, ali gre za umetnino ali zmazek. Namreč pri nogometu je vse bolj ali manj jasno, predvsem končni rezultat. Najdlje so stali pred fotografijo, ki zmaga Na desni strani sta se pozdravila Lilijana Praprotnik Zupančič in Miloš Rovšnik, proti levi stojijo Bori Zupančič, Dušan Kosić, Mitja Lotrič in Matjaž Rozman. prikazuje Borija v parku s pištolo (za atletske štarte), ko je pred desetletji odprl svojo razstavo. V ozadju je ujet špicelj, ki je očitno moral tedanji oblasti poročati, kaj se dogaja na nevsakdanji prireditvi. »Ja, špiclji so v nogometu vedno bolj pomembni in se vmešavajo pri vsaki prodaji igralcev,« je pripomnil Rovšnik. Nakar je Bori, eden najbolj obetavnih celjskih košarkarjev doslej, omenil še enega špiclja iz svoje mladosti: »Najprej sem bil nogometni vratar. V Makarski smo igrali mali nogomet in je pristopil možakar, ki je dejal, da sodeluje s Crveno zvezdo. Rekel je še, naj se v Ljubljani javim Gugolju!« Kosić je zastrigel z ušesi in pripomnil: »Nedeljku Gugolju, Nedeljku. Imel sem čast, da me je treniral.« Lahko bi še dolgo kramljali, a prvaki so morali novim zadol- žitvam naproti. Ena dobra tekma ali slika premalo »Super je bilo. Kot prvaki smo se lahko udeležili vrhunske razstave. Izvedeli smo nekaj novega. Na koncu ugotoviš, da so principi delovanja povsod isti. Prav zanimivo je videti, kako umetniki gledajo na svoja dela. Ze prej sem vedel, da tako kot slikar ne more živeti le od ene slike, tako mi ne moremo živeti od ene dobre tekme. Tako za umetnike kot športnike velja: treba je biti vztrajen, zanesljiv in kakovosten,« je vtise strnil Kosić. Če bi le bil vztrajen pri košarki Bori Zupančič, bi po mnenju Mileta Čepina sodil med najboljše igralce pri nas. Počel je pač tisto, kar ga je najbolj veselilo: »Moj prvi šport je bil nogomet, košarka je prišla kasneje. Ob zadnjem velikem uspehu Celja sem se takoj odločil, da povabim nogometaše na razstavo, na kateri so večinoma dela avtorjev z našega območja.« DŠ Slovenski nogometni pr-voligaši se bodo po kratkem premoru med sezonama in prestavitvi začetka zaradi novega koronavirusa v soboto vrnili na štadione. Novo sezono bosta v soboto odprla Tabor in Koper. Sledil bo obračun Domžale - Bravo, sobotni spored se bo končal v Celju, kjer se bosta spopadla državni prvak Celje in pokalna zmagovalka Mura. V nedeljo bo še tekma med Mariborom in Aluminijem. Srečanje med Olim-pijo in Gorico je preloženo. Slalomisti na divjih vodah so se v Tacnu dva dneva merili na tekmi evropskega in slovenskega pokala, hkrati pa so opravili tudi drugo izbirno tekmo za reprezentanco. Med kajakaši je zmagal Celjan Martin Srabotnik. Kajakaško konkurenco je v polfinalu pokoril Peter Kauzer, ki je za več kot tri sekunde ugnal prvega zasledovalca. V finalu je Hrastničan naredil dva dotika in končal na tretjem mestu. Za zmagovalcem Srabotnikom je zaostal za 3 sekunde in 45 stotink. V soboto Srabotnika nismo zasledili na lestvici. Pojasnil je predsednik celjskega kluba Dušan Konda: »Bil je bolan. V polfinalu je še nastopil, bil je peti, nato pa se je zaradi težav s previsoko telesno temperaturo odločil za počitek in v finalu ni tekmoval. Tudi dan kasneje še ni bil popolnoma pripravljen. Hitra sta bila tudi Lan Tominc in Jan Loč-nikar, bila sta na vrhu med mladinci. Zala Zanoškar je bila druga med mladinkami.« Srabotnik se bo moral ta konec tedna potruditi za uvrstitev v reprezentanco: »Na izbirnih tekmah bom imel še nekaj dela. V nedeljo sem bil z drugo vožnjo kar zadovoljen. Vem, da sem hiter in da lahko takšne čase postavljam v vsaki vožnji. Upam, da bo šlo tokrat še boljše.« DŠ, foto: KKK NIVO CELJE Martin Srabotnik MALI OGLASI / INFORMACIJE Neizjokana bolečina in prezgodnje slovo ostalo za nas je najhujše zlo, ker spoznali smo>, da te nazaj ne bo. Če bi vse moje solze in spomini lahko zgradili pot do tebe v nebesa, bi te mST^K^S^mV^m^m V SPOMIN JANKO PALIR (14. 4. 1951 - 14. 8. 2019) Hvala prijateljem, znancem in sorodnikom za prižgano svečko in lepo misel. Žalujoča: žena Marjana in sin Boštjan z družino Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, osttjajo praznina, molk in tišina... ZAHVALA V 56. letu nas je nenadoma zapustil VOJKO SENICA iz Slivnega pri Laškem Ob nenadni izgubi brata se zahvaljujem vsem, ki ste se prišli poslovit od njega ter vsem sosedom, ki ste mu kakorkoli pomagali in mu namenili kakšno besedo. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Žalujoča: sestra Marjeta z družino Srae nam žatostje ranila, kar ta več med nami ni. Čeprav te zemlja jepokria, spomon tvoj z nami še živi. V SPOMiN Minilo je žalostno leto dni, Irar te med nami več ni, dragi MILAN KOPRIVC z Blatnega Vrha, Jurklošter (L 8. t950 - 22. 8. 2019) Hvala vsem, ki postojite ob) njegovem grobu, se ga sporn inj ate ob prižganih svečah in pri svetih msšah ttr ga ohranjate v svojih spominih. Žalujoči domači 753 VOZčLA PRODAM VV priie glxi, litnik 21000, prva lastnica, erevoženi h 1 220.000 km, za 3Š0 EUR in Volkswagen polo sdi Ozrava n, prevoženih 250 Z le km , prodam za 50 0 EUR. Telefan 041 3 55-853. 747 NISSAN micra 1,0 cm3, 74 kW, 101 KM, leto izdelave 2019, prevoženih 8.500 km, srebrne metalne barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 430-752. 764 90,6na,l 95,9 l00e0 radio ceHe Vedavt? ah i—noto-j/ STROJI PRODAM KROŽNO brano, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam ali menjam za živino pasme simentelea Telefon 031 251.63. 7č8 DOBRO ohraniee mlin za arozdje pecljalnik, zvjrajeno jermeniao in ročko, prod am za 100 EUR oziroma po dogovo.u. Telefon 041 45 a-7 /7. 750 »PREŠ0«, 1501, zunanja hidravlika na sleme, in vrtni multikultivator prodam. Telefon 5773-552. 752 ELEKTROMOTOR z reduktorjem in enobrazdni plug za motokultivator, na dva vijaka, priklop, prodam. Telefon 070 993-922.759 nov0 tednik Vet/ iE letenj/ POSEST PRODAM ZEMLJIŠČE, veliko 3.894 m2, namenjeno za stanovanjsko gradnjo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 567-250 ali (03) 5739-201. 738 VINOGRAD i a lepi sončni legi, z raagledom na Aqualuno, peodam. Telefon 040 354633. 74e HIŠO prodam. Več solastnikov, okolica Žalca. Informacije po telefonu 068 146-810. 762 novi tednik Vedm 2 iMm^j/ od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 fc. J M nI HZ] telemach ■ ^ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 Izobraževanje odraslih na Srednji zdravstveni šoli Celje Izobraževanje odraslih ima na Srednji zdravstveni šoli Celje dolgo tradicijo. Zavedamo se, da se odrasli učijo drugače. Individualni organizacijski model nam omogoča, da izobraževanje v veliki meri prilagajamo potrebam vsakega posameznika. Udeleženci se učijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraževanje lažje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. Prav tako upoštevamo predhodno pridobljeno znanje in izkušnje udeležencev. Najpomembnejši del izobraževanja v vseh programih predstavlja praktični pouk, ki je v celoti voden. Strokovne praktične izkušnje udeleženci izobraževanja odraslih pridobijo v naših učnih bazah. Udeleženci programa kozmetični tehnik pa v odlično opremljenih specializiranih učilnicah na šoli. Vzporedno z organizacijo in izvajanjem izobraževanja vsa leta razvijamo tudi sistem svetovanja in mentorstva. Udeleženci imajo ves čas na voljo svetovalca oziroma mentorja, na katerega se lahko obrnejo po pomoč ali nasvet. Z vsakim udeležencem izobraževanja pripravimo individualni izobraževalni načrt, v katerem načrtujemo opravlrenre obveznosti ter predviden zaključek izobraževa nja. Napredek udeležencev v izc^važevanju odrasli- redno spremljamo. Rezultati kažejo, dar so uspešni tako pri oosaspanju posameznih izpitov,kottudi оГ zaključku šolanja, ko opravljajo poklicno maturo in zaključni izpit. Tudi nič področju izo braževanja odraslih se zaveda mo pomena kakovosti, ki jo vidimo piedvsem v zagotavjanju kakovostnega splošnega ib strokovnega znanja ter v epodbu)an[u strpnega, humaaa g a in odgoaornega odnosa do sočloveka. Sm o oosiiec ze l vnega zna ka kakovostiza izobraževanj e odra -slih, ki gv podeljuje Andragoški center Slovenije. mag1 Jana Bervar Izobraževanje odraslih Srednja zdravstvena šola Celje [zobražeiocme'eorPrcrn/fOs V šolskem letu 2020/21 VABIMO K VPISU Srednja zdravetveza šola Celje Ipavčeva ulica 7 0, 3000 Celje VJIZOBRAŽEVALNE РИОШМЕ: ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program) ZDRAVSTVENA NEGA (PTI,3+2) ■ BOLNIČAR-NEGOVALEC(SPI,triletni program) KOZMEiKNOnnNiKmrtriletni program) PNTECAJEn r ZeBOZnOnVSTeENIAPISVONTgOBOZOLAVSTVENPAeiSTENTKA 7samoNPK) • ZDRAVSTVENIREŠEVALEC/ZDRAVSTVENA REŠEVALKA • MASER/MASERKA • PEDIKER/PEDIKERKA • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA - MANIKER/MANIKERKA Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Vpis v izobraževalne programe bomo izvajali od 26.8. do 16.9.2020, oziroma do zapolnitve prostih mest. Vpis v tečaje in delavnice pa poteka skozi vse leto. DODATNE INFORMACIJE: 03 4286900, 034286910;info@szsce.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob slovesu dragega ADOLFA SUMERJA iz Trnovelj pri Celju (14. 11. 1937 - 4. 8. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za vsa izražena pisna in ustna sožalja ter darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala govornici in gospodu župniku za besede ob slovesu, pevcem ter Gasilskemu društvu Trnovlje in ostalim sodelujočim za izrazitev časti. Vsem, ki ste mu bili opora v težkih trenutkih, iskrena hvala. Prav tako smo hvaležni zdravstvenemu osebju, ki je lepo skrbelo zanj v času spopada z boleznijo. Lep je občutek, da imaš v težkih trenutkih podporo in razumevanje. Žalujoči: vsi njegovi STANOVANJE KUPIM ODDAM CELJE, Škofja vas. Oddam stanovanje za delavce v velikosti 90 m2. Telefon 041 725-092. 768 PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELIČKO simentalko, težko130 kg, prodamo. Telefon 041 901-855. 761 TELIČKO pasme limuzin, staro 2 meseca, težko približno 110 kg, prodam. Več informacij po telefonu 041 963-633. 769 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794-328. 772 TELIČKI simentalko in križanko, težki približno 200 kg, prodam. Telefon 030 693866. p TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 070 677-768. 771 ETT LIGHTING d .o.o. Dobrna 7, SI-3204 DOBRNA, telefon: 033 780 10 70 E-m ail:info @ett-lighting.com, internet: www.ett-lighting.com V podjetju iščemo kandidate za delovni mesti: 1. KV elektrikar - zaželene delovne izkušnje s področja vzdrževanja in montaže el. instalacij Pričakujemo kandidate s četrto ali peto stopnjo strokovne izobrazbe, smer Elektrotehnika in energetika. Delo zajema vzdrževanje električnih instalacij, občasno montažo vodenih sistemov razsvetljave in delo na sedežu podjetja. 2. Komercialist/ka - zaželene delovne izkušnje s komercialnega področja, urejanje spletnih strani Pričakujemo kandidate s peto ali šesto stopnjo strokovne izobrazbe, gimnazija, ekonomija ali komerciala. Nudimo zanimivo, zanesljivo in dinamično delo v urejenem kolektivu, kjer cenimo dobre strokovne sodelavce. Nudimo dobro plačilo, plačan prevoz na delo, regres, božičnico, plačano malico. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite po pošti ali na e-mail: info@ett-lighting.com. Dodatne informacije na tel.: 03 780 10 76 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Zapustil nas je DRAGO STOKAVNIK (31. 7. 1944 - 5. 8. 2020) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Od njega smo se poslovili v četrtek, 13. avgusta, na pokopališču v Celju. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja, prodam. Možna dostava, ugodna cena. Telefon 041 382-735. p ŠKOP, 25 kosov, prodamo. Telefon 031 864250. 717 BEL jedilni krompir, po dogovoru možna dostava, prodam. Telefon 051 628-677. 746 KROMPIR in nov luščen fižol prodam. Telefon 031 798-375. 748 JABOLČNIK iz domačih jabolk (bobovec, mo-šanček) prodam. Telefon 041 763-763. 766 KUPIM SLIVE za namakanje kupim. Telefon 041 455176. 678 novi tednik Vedm г илтој/ Takrat, ko odšel bom na pot brez vrnitve, vas prosim vse, ki boste ostali, da ne bi v škatlico čudno me dali. Posujte pepel tja med trate, med rože, posujte na sončni ga senožeti. V tratah in rožah želim še naprej in dalje živeti... (J. Medvešek) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega NACA DVORNIKA se iskreno zahvaljujemo PD Celje (ZZZV), ki so bili v trenutku minljivosti ob njem, PD Šempeter za besede ob slovesu, sosedom iz Sončne ulice, prijateljem in znancem za vse tople misli in lepe spomine. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku, pogrebnemu podjetju Ropotar in reševalni službi s Koroške. Naj lepe misli spremljajo njegov spomin! Marička, Uroš z Marto, Mitja s Sergejo, vnukinje Nejka, Tina, Taja, Ema, Urša ter sestri Marjana in Silva OSTALO PRODAM SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.p SUHA metrska drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-588. 756 DRVA, suha, mešana, metrska, 18 m in kocke sena, prodam. Telefon 040 827-587.767 STISKALNICO za sadje, 85 l ali hidravlično, 100 l ter hrastova soda, 100 in 150 l, prodam. Telefon 070 993-922. 760 Poroke Celje Poročili so se: Ana KO- VAČIČ in Denis MAHMU-TOVIĆ, oba iz Celja, Cvijeta NIKOLIĆ iz Celja in Marko KRIVEC iz Rogatca, Monja KRAJNC iz Lovrenca na Pohorju in Denis LESKOŠEK iz Zaloške Gorice. Laško Poročili so se: Sabina MAČEK in Denis ZALOKAR, oba iz Trojnega, Sabina POTOČNIK in Rok ŽAGAR, oba iz Gorice pri Šmartnem, Birgit STARČEK in Matej BRATEC, oba iz Trobnega Dola, Jasmina SALOBIR in Mitja DEŽELAK, oba iz Trobnega Dola, Tjaša NEMEC in Urban ZIDAR, oba iz Trbovelj, Maja LEITINGER in Matjaž KUPNIK, oba iz Spodnjih Hoč, Maja MIŠKA in Jure BRLOŽNIK, oba iz Zg. Pol- DVA štedilnika alfa plan, 90 in 70 cm, univerzalni šrotar za večnamensko uporabo, električni radiator, posteljo z jogijem, nerjavečo cisterno za vino, 150 l, dva lesena soda, 120 in 80 l, električno rezalko za meso in pogonske »getribe« za prešo prodam zaradi selitve. Telefon 041 710-193. 757 KUPIM HLODOVINO iglavcev, tudi lubadarke, kupim. Telefon 068 681-374. 755 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesa. Si-ma-les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p skave, Simona JELNIKAR iz Kresnic in Jernej KATANEC iz Lokovice. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Tanja GRAČNAR iz Dobja pri Planini in Matej ROMIH iz Šmarja pri Jelšah. Velenje Poročili so se: Sandra JAZBEC in Matej KOREN, oba iz Celja, Katja KRESNIK iz Celja in Bogdan VIDEM-ŠEK iz Velenja. Žalec Poročili so se: Karolina DOLTAR iz Ljubljane in Jože ŠMIT z Vranskega, Tina SEŠEK in Benjamin PUNGARTNIK, oba iz Sedlarjevega, Ema KLANČNIK in Dušan LEŠEK, oba iz Lo-čice ob Savinji, Barbara PE-ŠUT iz Ješence pri Račah in Domen BOŽJAK iz Nemčije, Damjana VERDEV in Darko POPOVIĆ, oba iz Žalca. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega atija, dedija in pradedija IVANA SELIČA iz Razgledne ulice v Štorah izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Cinkarne Celje, sindikatu SKEI in Društvu upokojencev Štore za izrečeno sožalje, tople besede, poklonjeno cvetje, sveče, naročene svete maše in dar za obnovo orgel v cerkvi svete Ane na Teharjah. Hvala vsem, ki ste bili z nami pri pogrebu in sveti maši zadušnici. Gospodu župniku Mihi Hermanu in duhovniku dr. Miranu Sajovicu se zahvaljujemo za opravljeno molitev in pogrebni obred, pogrebni družbi Zagajšek pa za organizacijo pogreba. Bratu Francu Seliču in sestrični Tereziji Čebulc hvala za vodenje skupnih molitev za rajnega. Zahvaljujemo se tudi dr. Ani Planinc in sestri Brigiti za pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči hčerki Margareta in Nikolaja z družinama Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LUDVIKA PAVLIČA z Vrh (22. 7. 1937 - 30. 7. 2020) se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, darovali cvetje in sveče, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hčerka Majda, vnuka Janja in Martin z družinama ter sestra Mimica z Jožetom 765 Smrti Celje Umrli so: Terezija BAŠIČ s Polzele, 85 let, Zofija KRAMER iz Celja, 95 let, Marija BIZJAK iz Šmartnega ob Paki, 95 let, Veronika VO-DEB iz Celja, 88 let, Stanko BERNARD iz Celja, 67 let, Ludvik PAVLIČ iz Vrh, 83 let, Ivan KARO iz Celja, 91 let, Edi GRAČNAR iz Brezja pri Dobjem, 66 let, Hasnija OMEROVIĆ iz Velenja, 66 let, Marija Melita LESKOVŠEK iz Velenja, 83 let, Ana KNEZ iz Petrovč, 86 let, Franc KRALJ iz Ložnice pri Žalcu, 68 let, Otmar Miroslav BLATNIK iz Zabuko-vice, 86 let, Franc RIBIČ iz Zabukovice, 69 let, Katja MOŠKOTELEC TOPIĆ iz Celja, 61 let. Laško Umrli so: Franc Alojz DEŽELAK iz Ojstrega, 83 let, Alenka PESKO PASARIĆ iz Laškega, 61 let, Gera PULKO iz Pongraca, 77 let, Vojko SENICA iz Slivnega, 55 let, Janez BREČKO iz Lahovega Grabna, 81 let, Darko ČRE-ŠNOVAR iz Hude Jame, 58 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Danica MAL-GAJ iz Gorice pri Slivnici, 71 let, Ivan URLEB iz Šentjurja, 73 let, Karolina VOGA iz Dramelj, 86 let, Štefanija SLOMŠEK s Proseniškega, 87 let, Marija KAJBA iz Kamena, 91 let, Ivan NARAT s Planine pri Sevnici, 81 let, Ljudmila PEZDEVŠEK iz Goričice, 96 let. Velenje Umrli so: Albin PLAM-BERGER iz Šoštanja, 83 let, Bojan KONTIČ iz Velenja, 59 let, Vincencij MRAZ iz Velenja, 84 let, Pavla GRIL iz Šmartnega ob Paki, 90 let, Jožef KOK iz Velenja, 88 let, Emilija MEŽA iz Velenja, 90 let. Žalec Umrli so: Ana RIBIČ s Polzele, 91 let, Frančiška GLUK iz Pariželj, 83 let, Stanislav LESJAK iz Petrovč, 82 let n p p p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK BREZMEJNO ČETRTEK 20.00 Bog obstaja, ime ji je Pe- trunija - drama PETEK 18.00 Sibyl - drama 20.30 Bog obstaja, ime ji je Pe- trunija - drama SOBOTA 18.00 Konje krast - drama 20.30 Proxima - drama NEDELJA 18.00 Bog obstaja, ime ji je Pe-trunija - drama 20.30 Proxima - drama SREDA 20.00 Proxima - drama Celjski sejem: »Drive-in« kino PETEK 19.00 Dvigni sidro - animirani, družinski, sinh. 21.00 Maščevanje - drama 23.00 V rovkinem gnezdu - grozljivka KINO VELENJE Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje PONEDELJEK 21.00 Neskončni nogomet - dokumentarni film V primeru slabega vremena bo predstava v veliki dvorani kina. Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 8. 10.00 Dvorec Novo Celje Začetek 4. likovne kolonije Zeleno zlato 19.00 Vodni stolp Celje_ Celjani Celjanom: KUD Ljubečna Knežjemu mestu glasbeno-scenska prireditev, predstavile se bodo vse sekcije društva 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Southwind - Koruzna zrna, pištole in Izgubljeni raj dokumentarni performans Marka Požlepa 20.00 Glavni trg Celje_ Boštjan Korošec s spremljevalno skupino BK Studio Band LAPIDARIJ, SAVINJSKO NABREŽJE koncert, nastopili bodo z izborom skladb iz zakladnice slovenske zabavne glasbe 20.00 Cerkev sv. Roka Šmarje pri Jelšah Duo Eolus Tina Blazinšek, flavta in Tomaž Marčič, harmonika; koncert 21.00 Celjski sejem, ploščad za dvorano L Striptiz monokomedija Matjaža Javšnika, za ogrevanje bo poskrbel radijec in komik Željko Čakarević - Željkić 26. 08.- 29. 08. CELJSKI PESNIŠKI FESTIVAL www.knjiznica-celje.si PETEK, 21. 8. 19.00 Letni kino Velenje Damir Avdić, Slamuraji nastop v okviru 23. festivala mladih kultur Kunigunda 20.30 Muzejski trg Celje_ Večerna glasbena čarovnija nastopajoči: Tomislav Bralić & Klapa Intrade, Marko Škugor, Manca Špik, Erosi in gost presenečenja; koncert MED TEDNOM SRČNA KRALJICA AKSNA 18.00 VOMREZMJ VASECA OPERATERJA: T-2 22. TELEMACH 1 29. EON 700. TELEKOM 688. Al 311. TOTAL TV 22 VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA 2,19 €/min. iz omrežja A1, ceno iz drugih omrežij določajo drugi operaterji 21.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol Rokovski večer s skupino Feferoni v primeru dežja koncert odpade SOBOTA, 22. 8. 10.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Sobotne lutkarije: Ptič situacijska komična predstava Lutkovnega gledališča Nebo; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Zaključna razstava 4. likovne kolonije Zeleno zlato 19.00 Letni kino Velenje Vasko & The uncles from the dark, Alina koncert v okviru 23. festivala mladih kultur Kunigunda 20.00 MCC Kavarna Celje_ Gromofon - Ba kanal koncert 21.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol Uroš Planinc group z gosti koncert NEDELJA, 23. 8. 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 24. 8. 18.00 Kardeljev trg Velenje Leteče lutke: Trije prašički lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje; v primeru slabega vremena odpade 19.00 Letni kino Velenje Alicia Edelweiss koncert v okviru 23. festivala mladih kultur Kunigunda TOREK, 25. 8. 18.00 Mestna plaža Celje_ Celjani Celjanom: Čisto majhna račka lutkovna predstava; v primeru dežja dogodek odpade 18.00 Gorica Velenje_ Leteče lutke: Medvedek in Zlatolaska lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje; v primeru slabega vremena odpade 20.00 Narodni dom Celje Večer poezije s podelitvijo Veronikine nagrade, male Veronike in zlatnika poezije 2020 20.00 Letni kino Velenje Tatovi podob predstavljajo: življenje po smrti HPD-ja umetniški večer SREDA, 26. 8. 10.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Plesna urica s plesno šolo Spin 18.00 Šalek Velenje Leteče lutke: Indijska pravljica lutkovno-igrana predstava Lutkovnega gledališča Velenje; v primeru slabega vremena predstava odpade 19.00 Knjižnični vrt pred Knjižnico Laško Literarni večer z Bronjo Žakelj, avtorico romana Belo se pere na devetdeset 19.30 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje Izrekanja Brezmejno: In zemlja je vibrirala kakor živo telo odprtje celjskega pesniškega festivala, sledil bo koncert Benjamin Foris Sexteta; v primeru dežja na terasi kavarne Miško Knjižko 20.00 Vodni stolp Celje_ Mozaik besede in vina tradicionalna poletna predstavitev Celjskega literarnega društva, za glasbeno popestritev večera bo poskrbela glasbena šola z učenci in mentorji Četrtek, 20. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Petek, 21. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 22. avgust 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 23. avgust 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 24. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 25. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 26. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 20.30 Oder pred Domom kulture Velenje Jure Pukl Trio featuring Greg Hutchinson & Joe Sanders Max klub jazz festival 2020, nadomestni koncert; v primeru slabega vremena v Max klubu Velenje Ostale prireditve ČETRTEK, 20. 8. 9.00 do 11.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pravljice pod krošnjami dreves Simona Kopinšek bo predstavila pravljico Staro drevo 12.00 Zgodovinski arhiv Celje Zgodovina za vse predstavitev nove številke revije in predavanje avtorja enega izmed člankov 16.00 Umetniška četrt Celje Zaobjem pogovor in predstavitev delavnic za ranljive skupine 18.00 Mestna plaža Celje Po Sloveniji: Domoljubna predstava o zakladih Slovenije popotnika Jake v primeru dežja dogodek odpade 20.30 Letni kino pod grajskimi zvezdami grad Podsreda Drobižki, animirana družinska pustolovščina, po ogledu filma bo nočno opazovanje metuljev pod strokovnim vodstvom PETEK, 21. 8. 9.00 do 11.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pravljice pod krošnjami dreves druženje s Katjo Gorečan in Kristianom Koželjem, ki bosta predstavila zgodbo o gospodarju Kamišibajkarju 16.00 Celjski mladinski center Magic: The gathering igre s kartami 20.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Islandija potopisno predavanje fotografov Matica Javornika in Petra Fajsa, ki mu bo sledila še fotografska razstava ГГЛГЛ7Г muzejnovejšezgodovinelcelje VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 26. aprila 2020, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na predstavitev knjige Dušana Čatra Ekstradeviško. Z avtorjem, ki knjigo predstavlja po Sloveniji v sklopu gostovanj Beletrininih trubadurjev, se bo pogovarjal Mohor Hudej. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si SOBOTA, 22. 8. 10.00 Park ob Mestni plaži Celje Vsak zmore cirkuške delavnice; v primeru dežja v Celjskem domu 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev 12.00 Titov trg Velenje 5 Titov skate session tekmovanje skaterjev 16.00 Celjski mladinski center Magic: The gathering igre s kartami 19.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Glasbeni nastop in prikaz ročnega obiranja hmelja NEDELJA, 23. 8. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev 17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Zvočna kopel v objemu zvokov in narave, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade PONEDELJEK, 24. 8. 9.00-13.00 Celjski mladinski center Poletni robo kamp delavnice za otroke, do 28. avgusta, prijave na rok@ stiri.si 10.00 Večgeneracijski center Socio Celje Spoznajmo zmožnosti fotoaparata na telefonu fotografska delavnica; vodi: Tea Strajn 17.00 -19.00 Celjski mladinski center Poletni tečaj programiranja ODELEKTRA R N E П Zakaj je Fakulteta za energetiko prava odločitev? Klemen (študent MAG Energetika): „Tekom študija na FE UM študenti pridobivamo znanja z različnih področji energetike, s čimer pridobimo zelo širok spekter različnih znanj, kar tudi koristi pri iskanju zaposlitve. Zelo pozitiven del študija je tudi veliko število ur laboratorijskih vaj, ki potekajo v odlično opremljenih laboratorijih FE UM, kjer študenti pridobljena teoretična znanja še podkrepimo s praktičnimi primeri." Jan (študent MAG Energetika): „Študij na Fakulteti za energetiko UM predstavlja sinergijo med teoretičnim in praktičnim znanjem na področju energetike, katerega študent pridobi tekom študija. Po zaključku študija smo študentje pripravljeni za delo na raznovrstnih področjih energetike." Klemen (študent DR Energetika): „Fakulteta za energetiko je ena izmed tehničnih fakultet, ki nudi ogromno znanja s področja energetskih tehnologij in rokovanja z najsodobnejšo opremo, kije ključnega pomena za vstop na trg dela. Način študija na fakulteti je sproščen in samo vzdušje izredno prijetno. " Univerza v Mariboru Fakulteta za energetika Aktualni roki za prijavo: ZELIS IZVEDETI VEC? VPIŠI SE NA FAKULTETO ZA ENERGETIKO! I DodiP|omski programi avg ■ avg 20 28 Podiplomski programi mar ■ sep 271 6 Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin 19.00 Klub eMCe plac Velenje Zelena točka v Velenju odprtje zavetišča za zavržene rastline TOREK, 25. 8. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Poletne počitniške vragolije petdnevni raziskovalno-zabavni program za otroke od 1. do 5. razreda 10.00 in 17.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije s Plesnim studiem N v primeru slabega vremena bodo igrarije odpadle 16.00 Kunigunda - regionalni multimedijski center Velenje Kons delavnica: di(y) storzor 17.00 Galerija Velenje Eksperimentalna grafika delavnica za odrasle 21.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Ne pozabi dihati, mladinski film v primeru dežja v veliki dvorani Ipavčevega kulturnega centra Šentjur SREDA, 26. 8. 9.00 do 11.00 Zgornji vrt Savinje Laško Domači kotiček predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov lokalnih ponudnikov 11.00 Galerija Velenje Iz malega ustvarimo veliko otroška delavnica z Arpadom Šalamonom, primerna za otroke od petega do osmega leta starosti 15.00 Klub eMCe plac Velenje (Re)use: Zeliščnica izdelava sivkinega »scruba« Občasne razstave Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava ob 130-letnici Alme M. Karlin, Azija me je povsem uročila; do 31. 8., razstava Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Od dvojnega prostora do Evrope Conamare, izbor del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje; do 30. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del Janka Me-lanška Moja obarvana pot; do 29. 8. Muzej Laško: razstava Mojstri piva; do 30. 9. Galerija Velenje: razstavi s skupnim naslovom Različnosti generacij, predstavljata se Arpad Šalamon ob 90-letnici življenja in Anja Kralj z razstavo Črka na Črko; do 5. 9. Knjižnica Rogaška Slatina: društvena filatelistična razstava Slogan, razstavna zbirka obravnava razvrednotenje poštnih pošiljk v Franciji od leta 1748 do danes. Avtor razstave: Zdravko Podhraški, Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina; do 1. oktobra v času odprtosti knjižnice. Muzej novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Her- manov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stari grad Celje Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. VR-doživetij na gradu do nadaljnjega ne izvajajo. Na gradu je lahko istočasno največ 50 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 50, bodo morali naslednji na obisk počakati. Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. Galerija Zgornji trg Šentjur (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipav-cev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074 novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Eni gledajo naprej, drugi nazaj. Foto: SHERPA Ted ni ko ve Št. 34/ Leto 75 / Celje, 20. avgust 2020 Na Matkovem: sladoled z razgledom s, 28-29 _____ ■ шШшш • • '■.'■■ ' - FoFor Andraž Pure - ' GrupA-, Priznanja, ki imajo Dodatna usposabljanja Za redno vzdrževanje dolgoročni pomen str. 32 za traktoriste str. 36 kmetijskih strojev str. 34 26 INTERVJU Naravovarstvenik Dušan Klenovšek »Narava je temelj zdravja in blagostanja« Že kot profesor biologije in kemije v eni od osnovnih šol je spoznal, da učencem ljubezni do narave ne bo približal s pomočjo teorije. Da bo mnogo več dosegel, če se bo z njimi odpravil iz učilnice in jim čut do narave namesto v možgane nekako zapisal v srce. Enakih načel se drži zadnjih devet let, odkar je zaposlen v službi za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor v Kozjanskem parku. Ko doseže, da narava ljudi zadene v srce, so posebne znanstvene razprave in razlage odveč. »Ne bi rekel, da je to moja služba, ampak je moje poslanstvo. Moje delo res izgleda idilično. A je zame tudi precej stresno, ko vidim vse negativne pojave v naravi, saj mi zanjo res ni vseeno. Skoraj na vsakem koraku vidim neumnosti, glede katerih ne morem storiti ničesar,« je dejal. TINA STRMČNIK Dušan Klenovšek je tisti sodelavec Kozjanskega parka, ki novinarjem in s tem širši javnosti neutrudno pojasnjuje, zakaj potrebujejo dvoživke pomoč pri pomladanski svatbi, kaj za svoje preživetje potrebuje ogrožen hrošč rogač in zakaj je bober najboljši ekološki inženir za upravljanje brežin vodotokov. Njegovo delovno mesto je narava. Nekateri njegovi kolegi se hudomušno namuznejo, da je ob tem, da se lahko ukvarja s tem, kar ga zanima, za nameček še plačan. Če ga tisto jutro ne bi obiskala naša novinarska ekipa, bi na terenu pre-ver- jal, kako se godi urhom, žabicam, ki za ohranjanje zaroda v gozdu in ob njegovem robu potrebujejo majhne luže. »Slednje si večinoma poiščejo na vlakah, kjer so kolesnice traktorjev. Vendar je to past. Če traktor tja zapelje enkrat v treh mesecih, je ves trud zaman. Da bi jim pomagali, bomo v Kozjanskem parku naredili 50 majhnih mlak. Te bodo koristile tudi drugim gozdnim živalim, ki bodo tja lahko prihajale pit vodo,« je pojasnil namen evropskega projekta, v katerem sodelujejo še druge organizacije iz različnih evropskih držav. Ste človek, ki mu ni težko nesti ranjene živali domov in skrbeti zanjo. Se je prav iz ljubezni do živali razvil vaš naravovarstveni poklic? Otroštvo sem preživel v kozjanskih hribih. Ko sem stopil čez prag, sem bil že v naravi. Ko sem bil star približno deset let, mi je eden od domačinov rekel, da sem že dovolj star, da mi pokaže, kje raste kraljeva roža, kot so domačini rekli blagajevemu volčinu. Nad tem, da bom izvedel to skrivnost, sem bil izjemno navdušen. To rastlino je leta 1836 slovenski botanik in grof Rihard Blagaj odkril nad Polhovim Gradcem, rastišče si je kasneje ogledal knez Friderik Avgust II. Kako so morali ljudje strmeti, ko sta grof in knez prišla tja. Zato so rastlino poimenovali kot kraljevo rožo. Po študiju sem dolga leta učil biologijo. Če sem med učnimi urami kazal slike in filmčke, sem morda ciljal na možgane otrok. Če sem jim kakšno rastlino ali žival prinesel ali jih, celo bolje, peljal v naravo, jim je narava sedla v srce. Tako bi moralo biti v šolskem sistemu nasploh. Pred časom ste pomagali obnemogli ptici čebelar, ki gnezdi v Kozjanskem parku. Kako se je ta pisani mladič počutil pri vas doma? Čebelarja po pravilih pravzaprav ne bi smel imeti doma. A sva se z vodjem azila za pro-stoživeče živali dr. Zlatkom Golobom strinjala, da bi bilo ptiča nesmiselno voziti na Muto in nazaj, saj ni bil hudo poškodovan, pri čemer bi bila vožnja zanj precejšen stres. Ta obnemogel ptič je pri meni preživel le dva dni, saj ga je bilo treba čim prej vrniti v naravo. Njegovi starši, ki mladiča učijo, kako naj lovi in ga po potrebi tudi hranijo, so bili še v bližini. Če bi se starši pre- Njegovo delovno mesto je narava, za katero mu ni vseeno. »Skoraj na vsakem koraku vidim neumnosti, glede katerih ne morem storiti ničesar« onozaria. stavili, jih ne bi več našel in tako ne bi bil deležen njihove podpore. V času, ko je bival v bloku v Krškem, kjer živim, so ga prišli pogledat številni sosedje in bili nad njim navdušeni. Ob zadnji akciji ste opozorili, da bi mnogo ljudi ob obnemogli živali le skomignilo z rameni in se odpravilo naprej. To žal velja za vso zahodno civilizacijo ali kar za ves svet. Trenutno je večini ljudi mar le za to, da se imamo lepo, da vsak doživimo svoj odmerek dopamina ali adrenalina. Živimo le za ta trenutek, ne zanima nas, kaj bo z naravo jutri. Edino božanstvo nam je denar. Narava večini služi le kot pot do tega, da pridejo do denarja in ugodja. Merimo se v podvigih, kot je na primer, kdo bo hitreje pritekel na Triglav. To je v bistvu nespoštovanje do hribov. Mnogi gorski kolesarji se zaradi želje po adrenalinu vozijo po območjih, kjer zaradi njihovega početja trpi 500 drugih bitij, od rastlin, žuželk do ljudi. V neoliberalizmu vsak gleda le nase in na nikogar drugega. Na srečo se najdejo tudi izjeme. Na vas se obrne precej posameznikov, ki opazijo poškodovane sove, ki na primer doživijo trčenje z osebnimi vozili. Lani je Ljubo Krajšek poškodovano sovo približno ob 10. uri dopoldne opazil ob cesti Radeče-Zidani Most. Od noči, ko se je nesreča zgodila, je šlo mimo najbrž veliko ljudi, a se nihče ni ustavil. Na srečo je ptica stala ob robu ceste, sicer bi jo lahko kdo povozil. Gospod, ki se je ustavil, je bil na poti v trgovino in je tvegal, da se bo žena nanj jezila. Namesto da bi domov prinesel živila, je s seboj namreč pripeljal sovo. Ljudje velikokrat ne opazimo, kaj se dogaja v naši okolici, in si ne vzamemo časa. Če bi opazovali, kaj se dogaja okoli nas, in bi hitrost vozila le nekoliko zmanjšali, bi bilo manj trkov z živalmi, tudi manj povoženih ježev. Tistim srčnim ljudem, ki opazujejo dogajanje v naravi, se na nek način skušamo zahvaliti tudi v imenu Kozjanskega parka. Ko živali vrnemo v naravo, priredimo dogodek za širšo javnost in nanj povabimo rešitelje. Tovrstne zgodbe so velikokrat medijsko izpostavljene, te srčne varuhe narave izpostavimo tudi na plakatih, ki jih pripravlja naš zavod. Kako naj torej pomagamo, če naletimo na poškodovano prosto živečo žival? Marsikdo, ki najde odraslo sovo ali mladička, ga želi zadržati doma. A gre za zavarovane vrste, ki jih ljudje ne smejo imeti pri sebi. Prav je, da stopijo v stik z edinim azilom za prosto živeče živalske vrste, ki je na Muti. Tam strokovno oskr-bijo živali. Pri zdravljenju zasledujejo cilj, da se bo žival lahko vrnila v naravo. Zato se ne sme navaditi na človeka. Če se to zgodi, žival izgubi strah pred njim in lahko ima po vrnitvi v naravo težave. Zlatko Golob poškodovane živali hrani v posebnih prostorih, kamor človek ne vstopa. Živali se morajo same spopasti z živim plenom, nihče jih ne hrani s prilagojenimi zalogaji. Živali, ki jim sodelavci parka pomagate na različne načine, je ogromno. Posebno skrb namenjate pticam. V Kozjanskem parku že več kot 20 let z namenom ohranjanja ptičjih vrst skrbimo za vi-sokodebelne travniške sadovnjake. Ena vrsta ptic, za katere se je Slovenija zavezala Evropski uniji, da jih bo varovala, za življenje namreč potrebuje prav takšen sadovnjak. Domačinom ne moremo predpisati, da bi sadili takšne sorte jablan. Bolje je, da jim pokažemo, da se to tudi ekonomsko splača, tako da bodo sami v svojem sadovnjaku želeli imeti takšna drevesa. V Kozjanskem parku na leto vzgojimo približno tri tisoč sadik, domačine učimo pravilnega obrezovanja dreves. Če imajo viške jabolk, lahko v naši proizvodni liniji svoj pridelek predelajo v sok ali ga prodajo na prireditvi Praznik kozjanskega jabolka. Naš zavod jim pomaga tudi pri prepoznavnosti blagovne znamke. Da se ukvarjate z varovanjem ptic, sporoča tudi zvok vašega telefona. Gre za oglašanje kosca, ki spominja na zvok kose. Ta ptica gnezdi na travnikih, a ker jih kmetje prevečkrat kosijo, je ogrožena. Včasih je veljalo, da je treba pokositi najkasneje do 10. avgusta, ko goduje sv. Lovrenc. Do takrat so imeli ptiči dovolj časa za gnezdenje, zdaj pa je 1. maja že vse pokošeno. Današnje traktorske kosilnice so formula ena proti kosi ali BČS-kosilnici, ki so jo kmetje uporabljali včasih. Naenkrat pokosijo ogromne površine in pred njimi ne pobegnejo ne žuželke ne ptice. Pticam nameščate gnezdilnice, žuželkam postavljate hotele, dvoživke spo- INTERVJU 27 mladi že več kot dve desetletji prenašate čez prometnice. Prenašanje dvoživk je odvisno od dobrih ljudi, ki temu namenijo svoj čas, včasih tudi denar. Gre za rezultat dela zanesenjakov in ne za sistemski odziv na težavo. Odsekov na slovenskih cestah, kjer so dvoživke ogrožene, je namreč več kot tisoč. V Kozjanskem parku dvoživk ne bomo več prenašali ročno, saj bomo v okviru enega od projektov naredili to, kar je pravzaprav naloga države. In sicer bomo s pomočjo evropskega denarja zgradili podhod za prehod dvoživk. Enako kot to, da dvoživke prenesemo na varno, je pomembno osveščanje o teh živalih. Osnovnošolcem iz bližnjih šol omogočimo, da v dlani primejo žabo, česar večinoma niso storili še nikoli. Osveščamo tudi starejše. Eno leto so se na povabilo k sodelovanju odzvali člani gobarskega društva. Ko sem jim pokazal krastačo, se je najprej zdelo, da bi najraje pobegnili. Po 20 minutah so jo že božali. Ko sem se jim po dveh urah zahvalil za sodelovanje, so želeli še ostati. Predsodkov o živalih je res veliko. Če bi ljudje imeli več znanja, bi se do njih obnašali drugače. Krastača na vrtu jim na primer ne bi bila odveč. Je namreč zelo koristna, med drugim je rdeče polže, invazivne španske lazarje. »Izgubili smo odnos do narave in živali. Vendar bo slednji le še slabši. Starejši smo bili kot otroci vsaj še nekaj časa na prostem. Starši so nam pustili prosto igro, imeli smo potolčena kolena. Danes otroci nimajo želje, da bi bili zunaj, saj so doma obkroženi z zasloni.« Za osveščanje so najbrž zelo pomembni mladinski tabori, ki jih pripravljate vsako poletje. Tabori so prav tako primer, kako otrokom ogreti srce za zavedanje o naravi. Nekega večera smo se odpravili na nočno opazovanje metuljev. Srečali smo hrošča, imenovanega bukov kozliček, ki je zavarovan po vsej Evropi. Pokazal sem ga otrokom, nekaterim je lezel po roki, na roki enega od fantov je obstal. Fant je prosil, če lahko na njegovi roki ostane še malo dlje. Po določenem času mu je roka otrpnila, zato si jo je začel podpirati z drugo roko. Čez približno uro ga je začelo zebsti, vendar je še vedno želel opazovati hrošča. Dogovorila sva se, da bom jaz prijel živalco, on pa se je hitro oblekel in spet nastavil roko za malo bitje. Nosil ga je še približno uro. Ko smo končali opazovanje živali, je dejal, da mu le mama pomeni več kot hrošček, tako se ga je dotaknil. Ta otrok bo pozoren do narave. Prepričan sem, da bo tudi kot odrasel mož pazil, da ji ne bo škodoval. In tako je narava človeka znova zadela v srce. Ugotovil sem, da lahko živalim najbolj pomagam tako, da ljudi o njih izobrazim. Pomagam jim premagati predsodke in strahove pred kačami, krastačami, slepiči, netopirji. Veliko šteje, če »Če bi travnike kmet pokosil dvakrat na leto, bi imel veliko manj dela. Na travniku bi cvetele rožice. Če bi gospodar promoviral, kaj tam raste in katere živali tam živijo, bi ogromno ljudi iz tujih držav prišlo to pogledat. Kmet bi lahko takšne stvari tržil, obenem bi imel tistih nekaj kravic, prodajal bi seneno mleko, postavili kakšen apartma in podobno. A tako bi morala biti naravnana tudi kmetijska politika.« jim živali predstavim v živo, saj jih mnogi posamezniki sploh ne poznajo več, razložim jim še, zakaj je katero bitje koristno. Dovolj je en stavek o tem, kaj konkretna žival potrebuje za preživetje in zaradi česa je najbolj ranljiva. Vsi poznamo rogača, ki je zavarovan po vsej Evropi. Ta hrošček za preživetje potrebuje suho drevo. Ko tega opazijo lastniki gozdov, ga hitro požagajo. Zmotno namreč menijo, da je suho drevo pokazatelj, da slabo skrbijo za gozd. Vendar ima zdrav gozd tako mladice kot trohneča drevesa. Tako kot človeško družbo sestavljajo dojenčki, otroci, odrasli, starejši in stoletniki. Ko je nekdo star 80 let, ne rečemo, da je živel dovolj in da mora kar umreti. Enako je v gozdu. Če odstranimo stara, trohneča drevesa, cela paleta živih bitij nima več kje živeti. Kako to, da imate v Kozjanskem parku iz leta v leto daljše popise biotskih vrst? Prej pravzaprav ni bilo nikogar, ki bi tukaj popisoval biotske vrste. Slovenija je prevelika, raziskovalcev, ki bi to počeli, je premalo in večinoma odhajajo na bolj »ugledne« točke. Na Krasu in v Alpah tako vemo, kje raste katerakoli »flanca«. Vendar je tudi na Kozjanskem marsikaj zanimivega. Tukaj bi pričakovali živali in rastline, značilne za celinsko podnebje. Vendar na severnih pobočjih teh hribov, ki so zasenčeni in skalnati, najdemo vrste, značilne za alpski svet, od gamsov do avriklja. Iz Panonske nižine po drugi strani zadiši po stepah, tam najdemo velikonočnico in navadnega kosmatinca. Na južnih pobočjih je tako toplo, da lahko najdemo to, kar je značilno za Sredozemlje. Ko se ozračje ogreje, jeseni lahko občudujemo rdeče listje ruja, slišimo škržate. Zapremo oči in si predstavljamo, da smo na morju. Kdo so zadnji priseljenci v park, ki jih prej niste bili vajeni? Na Zemlji nikoli ni bilo vse enako. Edina stalnica v naravi je, da se spreminja. Kjer smo danes, je bilo nekoč morje, v drugem obdobju je bila puščava. Določene vrste se po naravni poti umikajo, saj okolje zaradi podnebnih sprememb zanje ni več primerno, določene vrste prihajajo. Problem je, ker človek za svoje »preživetje« na naravo vpliva tako močno, da izginja preveč bi-otskih vrst. Da spet nastane nova biotska vrsta, Zemlja potrebuje približno sto milijonov let, človek pa nima časa. Kdor se je pred 15 leti peljal iz Celja v Podsredo, je na svojem avtu imel črno vetrobransko steklo, toliko žuželk je bilo. Danes med takšno vožnjo skoraj ne srečamo več žuželk. 70 odstotkov žuželk smo »zradirali« z našega območja. Če govorimo o vrstah, ki jih v parku prej ni bilo, lahko omenim, da sva leta 2012 s kolegom Stanetom Gombocem v parku našla travniško veščo (Euchromius ocellea), ki pride vsako leto iz podsaharske Afrike v Evropo. To je bila prva takšna najdba v Sloveniji. Med vrstami, ki so pri nas vedno bolj zastopane, je na primer ptica, imenovana plotni strnad, ki je sicer bolj značilna za Primorsko. Določene vrste pa izginjajo ali se prilagodijo. Pogorelček je vrsta ptice, ki je bila v preteklosti na tem območju zelo pogosta. Zaradi intenzivnega kmetijstva je skoraj izumrla. V zadnjem času je ugotovila, da lahko živi v naseljih, kjer so vrtovi, trate in grmovnice. Morda se komu težave glede biotske pestrosti zdijo nekoliko oddaljene. A če pestrost življenja izgubimo, izgubimo številne dobrine, ki omogočajo našo kakovost bivanja. Zaradi izginjanja živalskih vrst je pod vprašajem na primer opraševanje. Vemo, da je od opraševalcev odvisen vsak tretji grižljaj hrane, ki ga damo v usta. Ko se zgodi pomor čebel, je javnost upravičeno zgrožena. Pozabimo pa, da je strup, ki je pomoril čebele, pomoril še sto tisoče drugih žuželk. Te so lahko za opraševanje vrta, sadovnjaka ali njive celo bolj pomembne kot medonosna čebela. Slednja na primer ne gre na hruško, saj ji smrdi, medtem ko jo samotarska čebela opraši. Medonosna čebela ne more oprašiti paradižnika, lahko pa ga opraši čmrlj. Raziskave kažejo, da čmrlj v enem dnevu opraši veliko več cvetov kot čebela, čeprav ona velja za pojem pridnosti. »Pestrost ptic, žuželk in metuljev na travnikih se je pri nas izjemno zmanjšala. To se je med drugim zgodilo po zaslugi Evropske unije, ki je subvencionirala takšen način kmetovanja. Svoje so dodali kmetijski lobiji. Grozi nam, da bo država zaradi tega plačevala kazni. Nazaj bo morala vzpostaviti prvotno stanje. A star pregovor pravi, da je težave bolje preprečiti kot lečiti.« Omenili ste, kako na izginjanje biotskih vrst vplivata prevladujoče gospodarjenje z gozdovi in preveč intenzivno izkoriščanje travnikov. Kako naj obrnemo to kolesje? Za začetek bi morali spremeniti dojemanje tega, kaj ljudem pomeni besedica narava. Za nekatere je narava angleška travica ali mlaka z zlatimi ribicami. Za mnoge je narava vinograd, čeprav ga škropijo dvajsetkrat na leto. Živim v Posavju, kjer so zaradi akumulacij ob hidroelektrarnah brežine Save povsem ravne, pokošene, naklon je povsod enak. Mnogo ljudi, ki se tam mimo sprehaja, reče, da je to lepo. Ampak ribe ter kup drugih živalskih in rastlinskih vrst tam ne morejo več živeti. To je zelena puščava, enako kot travnik, ki ga kmet pokosi petkrat ali šestkrat na leto. Kmet ima morda res veliko bal travinje, na travniku pa ni več enega metulja ali ene kobilice, saj tam ni več pogojev za preživetje. Če bi naši dedje slišali, da moramo danes na travniku sejati, da sploh kaj zrase, saj travam ne pustimo, da semenijo, ne bi mogli verjeti. Za tako intenzivno pridelavo, ki podpira industrijsko kmetovanje, dobijo kmetje subvencijo. Dve tretjini evropskega proračuna sta namenjeni subvencijam v kmetijstvo. Gre za milijarde evrov. Nato nastopi težava, da nimajo kmetje kam z mlekom. Kljub temu, da travniške rože izginjajo, so marsikatere za nas samoumevne. Podobno velja za zvončke in telohe. Tujcem pa so neizmerno zanimivi, kajne? Zvončki rastejo na območju do Nemčije, naprej ne. V svetu so blazno priljubljeni kot znanilci pomladi. Njihove čebulice prodajalci zlahka prodajo za 30 evrov, zanje nekateri iztržijo tudi veliko več, rekord je bil 500 funtov. Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon je pred časom izdal knjižico o posebnostih pri navadnih malih zvončkih. Da bi jim predstavil svoje delo, so ga v London povabili člani tamkajšnjega kraljevega botaničnega društva. Omenjeno društvo v času cvetenja teh rastlin pripravlja festival, posvečen zvončkom. Bavcon je bil v Londonu prava zvezda. Če bi imel pred dvorano nekajtonsko hladilnico, polno čebulic, bi jih po mojem mnenju prodal v petnajstih minutah. »Ko so kmetje travnik kosili z BČS-kosilnico, niso mogli pokositi neomejenega števila hektarjev na dan. Danes lahko z mega traktorji kosijo neprimerno večje površine. Ob lepem vremenu v enem tednu >padejo< vsi travniki v državi. Četudi kakšna žuželka pobegne kosilnicam, nima več kje živeti.« Pred tremi leti sem v vas Osredek pripeljal skupino Japonk, ki so k nam marca za teden dni pripotovale, da so videle pet vrst telohov. Domačini, ki so v toplem vremenu sedeli na terasah, so debelo gledali, kaj se dogaja. Morda je ob tem obisku kdo od vaščanov začel razmišljati, da bi lahko tudi sam goste popeljal po travniku in jim pokazal rožo, ki drugje v Sloveniji ne uspeva. Da o vzgoji semen, ki bi jih tujci z veseljem kupili, sploh ne govorimo. Ko sem o tem poizvedoval, sem našel le eno vrtnarstvo, ki je prodajalo te-lohe. Vendar so jih prodajali Slovencem. Jasno je, da Slovenci semen telohov kot tudi čebulic zvončkov ne bodo kupovali. Vrednosti tega, kar nam daje narava, se torej ne zavedamo. Narava pogosto postane drugorazredni igralec, sploh ko da kdo pobudo za kakšno »veliko« naložbo. Magna na primer ne bi smela stati tam, kjer stoji. Po drugi strani je v Mariboru ugasnila vsa industrija in je v tamkajšnji industrijski coni ogromno propadajočih stavb. Zakaj so jo postavili v občini Hoče - Slivnica? Zato, ker je ob tem nekdo pač zaslužil. Naravovarstveniki smo krivi, da že nekaj let stoji projekt gradnje ceste čez Ljubljansko barje, ki je bila predvidena na območju, kjer so zavarovane biotske vrste. Obvoznico bi lahko že zdavnaj zgradili kje drugje, vendar so tisti, ki so pri koritu in so pokupili zemljišča, proti kakršnikoli drugi umestitvi. Pri vsakem takšnem poslu ima kdo pristavljen svoj »piskrček«. Slovenci smo v primerjavi z Belgijci in Nizozemci, kjer je narava povsem uničena zaradi intenzivnega kmetovanja, še navajeni, da pred svojim pragom vidimo rože in metulje. Ker vse to še imamo, tega ne cenimo. Enako je z zdravjem, ki ga začnemo ceniti šele, ko prvič resno zbolimo. Po drugi strani so v naših očeh prebivalci zahodnoevropskih dežel označeni kot bolj naravovarstveno usmerjeni. Zakaj? Ker so svojo naravo uničili in jo zdaj bolj cenijo. Pri nas se gospodarstvo, finance in kmetijstvo omenjajo kot steber družbe, ki nam omogoča kakovostno življenje. A pozabljamo, da je vse to odvisno od narave, kjer ljudje živimo. Intenzivnega kmetijstva se ne moremo iti na Antarktiki. Kmetijstvo lahko imamo glede na to, kaj nam narava da. Če jo bomo uničili, ne bo več ničesar. Ne zavedamo se, da je prav narava temelj zdravja in blagostanja. Foto: Andraž Purg - GrupA 28 NA MATKOVEM Otroci ga obožujejo. Sladoled. V objemu gora, ob vonju gozdov, s pozdravom živali Sladoled z razgledom Letos poleti je veliko več Slovencev kot sicer vdihnilo svež zrak domačih planin. Čeprav je pomlad nakazovala, da bo pred turističnimi kmetijami težko obdobje, se je naposled obrnilo tako, da marsikje beležijo najboljši obisk v zadnjih letih. Tudi na Mat-kovem, kjer sicer goste sprejemajo že desetletja, se v teh dneh ustavi veliko ljudi. Zadnja leta je Matkova domačija vedno bolj prepoznana po odličnih izdelkih iz kozjega mleka. Hit letošnjega poletja je vsekakor domač sladoled. Seveda iz kozjega mleka. LEA KOMERIČKI KOTNIK Ni bilo malo tistih, ki so letos občudovali lepote Logarske doline in bližnje okolice. In ni jih bilo malo, ki so med potepom obiskali tudi Matkov kot, enega najbolj tihih kotičkov Savinjske doline, ki se skriva pod stenami Mrzle gore. Tisti, ki so med potjo na uho ujeli še novico o odličnem sladoledu, so pot nadaljevali do domačije Matkovih. »Obisk je letos res izjemen,« pritrdi gospodarica Janja Matk, ki se je na kmetijo poročila in priselila leta 2012. Razlogov za večji obisk je verjetno več, pravi. Eden je zagotovo trenutno vsesplošno stanje v svetu, veliko je k temu pripomogla tudi spodbuda države v obliki bonov, meni Matkova, ki razlog za povečan obisk vidi tudi v tem, da je mimo domačije že nekaj časa urejen tudi obvoz do mejnega prehoda Pavličevo sedlo. »Verjetno sta razlog tudi dobra ponudba in letošnji hit, sladoled iz domačega kozjega mleka?« jo vprašam. In kot večina tistih, ki za svoje delo ne potrebujejo hvale, se sramežljivo nasmehne: »Upam, da tudi to.« Skuta s pehtranom ali čokolada z meto? Vsekakor ne bomo zgrešili, če rečemo, da je letošnji hit na Matkovem prav sladoled. »Gre za koronski izdelek,« začne Janja zgodbo o razvoju sladoleda. »V dneh in tednih, ko se je življenje v državi povsem ustavilo, se je enako zgodilo tudi pri nas.« Meje so se zaprle, trgovanje z lesom, ki je osnovna gospodarska panoga kmetije, je bilo onemogočeno, cene lesa so močno padle. Tudi napovedi v turizmu so bile zelo slabe. »Tako so nam ostale le še koze,« pove Janja, ki se je med tuhtanjem, kaj bi lahko še ponudili, domislila, da bi lahko poleg sirov, skute in jogurtov iz kozjega mleka delali še sladoled. Najprej so vsi menili, da bo imel sladoled priokus, a se Janja ni dala in je raziskovala naprej. Tako se je povezala s proizvajalcem strojev za pripravo sladoleda in skupaj z njim ter ob podpori in spodbudi druži- ne začela pripravljati prve recepture. »Najprej smo pripravili zgolj mlečni sladoled, brez dodanih okusov, in je bil zelo dober, kremast. Takrat nam je bilo jasno, da ne moremo zgrešiti,« se spominja. Danes postrežejo več različnih okusov, ves čas pa razvijajo tudi nove. Tako da lahko zagotovo vsak najde najboljšega zase. Ali je to skuta s pehtranom, čokolada z meto ali jogurt iz borovnic? Otroci prisegajo na piškotek in čokolado. Nekaterim sta všeč lešnik in oreh. Domač sladoled iz ekološkega kozjega mleka je za zdaj mogoče poskusiti na domačiji na Matkovem in v Mozirju, občasno (predvsem ob koncih tedna) tudi v Logarski dolini. Leseno srce Čeprav Matkovo domačijo vedno več ljudi pozna po rastočem turizmu in okusnih mlečnih izdelkih iz kozjega mleka, osnovna in glavna dejavnost ostaja tesno povezana z gozdom oziroma lesom. Turistična kmetija Matk leži na nadmorski višini 1.165 metrov, posestvo pa se Matkovi. Janja in Klemen ter njunih pet fantov Trideset koz da dnevno do 80 litrov mleka. Vsega porabijo za predelavo domačih mlečnih izdelkov. Kot pravita gospodarja Janja in Klemen Matk, bi bilo dobrodošlo, če bi še kdo v dolini imel čredo koz in bi lahko mleko dokupovali. A sta delo in skrb za koze precej zahtevna, zato tudi ni veliko kmetij, ki bi se s tem ukvarjale. Je pa kozje mleko izjemno zdravo. Tudi pri sirjenju se držijo tradicije in vse delajo ročno. Pri receptih, kot pravita Janja in Klemen, ni velikih skrivnosti. Vse je odvisno od kakovosti mleka. Matkov mlad kozji sir je nedavno prejel tudi zlato priznanje. Klemen je ob tem razkril, da je že ob zagovoru diplomskega dela leta 1999 (Tehnologija mehkega sira kamember iz kozjega mleka) dejal, da če se bo kdaj oženil, bo siril. In ker se je res oženil, danes izdeluje odlične sire. NA MATKOVEM 29 razteza od nadmorske višine 900 do 2.203 metre - do vrha Mrzle gore. Ime kmetije je staro kot imena večine solčavskih kmetij, prvi zapisi segajo v leto 1427. Gre za eno največjih domačij pri nas, kjer obdelujejo 200 hektarjev gospodarskih gozdov, 25 hektarjev kmetijskih površin, medtem ko se je 113 planinskih pašnikov zaraslo. »Zanimivo je, da vsa zemljišča pripadajo kmetiji in z njimi tudi sami upravljamo,« pove gospodar Klemen Matk in ob tem poudari, da je za razvoj in obstoj izjemno pomembno, da tovrstne kmetije, sploh v obmejnih krajih, ostanejo naseljene in da s zemljo gospodarijo lastniki. Kot pravi, njihovo gospodarjenje temelji na kmetijstvu in gozdarstvu. »V zadnjem obdobju je vedno bolj pomemben tudi turizem,« priznava. »Na ta način tudi lažje prodamo, kar pridelamo.« Prav letošnje leto je dober pokazatelj, kako pomembno se je tudi na kmetijah usmerjati v različne panoge. Ko se zaradi različnih razmer ustavi pri eni, lahko pomembnejšo vlogo prevzame druga, pravi Janja. Klemen doda, da se tudi zaradi več delovnih področij lažje upirajo pogosto izkorišče-valskemu odnosu in politiki velikih avstrijskih žag, ki lahko z manipulacijami nižajo cene lesa. »Če imaš Foto: osebni arhiv »Delo na Matkovem je za sodobnega opazovalca mogoče nekoliko arhaično Sledimo tradiciji gospodarjenja, ki je stoletja zaznamovalo in oblikovalo kraj, kjer delujemo iz roda v rod. Velik delež naše dejavnosti predstavljata delo z gozdovi in pridelava lesa. Obdelujemo tudi 25 hektarjev travnikov in pašnikov. Kmetovanje na teh višinah in strminah terja posebno ljubezen in vztrajnost, saj je neprimerljivo s kmetovanjem na ravnini. S turistično dejavnostjo smo povezali vse naše delo, ki omogoča naše življenje in delovanje na 1.165 metrih nad morjem.« več dejavnosti, se lahko temu upreš tako, da sekaš res samo sanitarno, kar je potrebno za preprečevanje razvoja bolezni. Je pa to zelo zahtevno in v to mora zagristi vsa družina,« pravi Klemen Matk, ki z ženo vzgaja pet sinov. Danes o nasledniku še ne razmi- Za pravljičnimi vrati se skriva klet, kjer se sušijo mesne dobrote in zorijo siri. šlja: »Fante skušava vzgajati tako, da bi bili sposobni kmetijo voditi naprej. Zagotovo pa imajo različne želje. Če bo imel kateri voljo, znal bo zagotovo, bo seveda lahko enkrat kmetijo prevzel,« pravi gospodar. Težko delo, ki daje svobodo Delo na kmetiji je zahtevno, velikokrat težavno, a je za človeka, ki ima rad naravo in živali, lahko tudi zelo lepo. Na visokogorski kmetiji v strmem pobočju se vse zapisano še nekajkrat stopnjuje. A kot pravi Klemen Matk, ki je vodenje kmetije leta 2007 prevzel od svojega očeta, je način življenja in kmetovanja nad tisoč metri res drugačen, a ko se ga človek enkrat navadi, mu daje svojevrstno svobodo. Matkova kmetija je ekološka in usmerjena k sonarav-nemu upravljanju. Kmetuje-jo na tradicionalen način v zelo zahtevnih pogojih, ki so za industrijsko pridelavo hrane povsem nemogoči. A je tovrstno gospodarjenje do narave veliko bolj prijazno, posledično so tudi izdelki visoko kakovostni. »Sledimo tradiciji gospodarjenja, ki je stoletja zaznamovalo in oblikovalo kraj, kjer delujemo iz roda v rod,« pove gospodar. »Kmetovanje na teh višinah in strminah terja posebno ljubezen in vztrajnost, saj je neprimerljivo s kmetovanjem v ravnini. S turistično dejavnostjo smo povezali vse naše delo, ki omogoča naše življenje in delovanje na 1.165 metrih nad morjem. V teh strminah kombiniramo pašo goveda in drobnice. To je zanimiva kombinacija glede izkoriščanja posameznih trav, zeli in grmovja, hkrati dobro vpliva na zdravstveno stanje živali.« Gojijo avtohtone in tradicionalne slovenske pasme živali. Trenutno imajo od 8 do 10 govedi pasme cika, 40 ovac jezersko-solčavske pasme, 30 koz, 5 prašičev, med njimi tudi kraškopoljskega. Obdelovanje travnikov in gozdov zahteva veliko ročnega dela. Kot pravi Klemen Matk, živinoreja ne prinaša velikega dohodka, a pri tem vztrajajo, saj tako ohranjamo krajino takšno, kakršno so prejeli od prednikov, jo imajo radi in jo občudujejo ljudje, ki pridejo k njim. Foto: Andraž Purg - GrupA Kupiti je mogoče tudi doma narejene unikatne lesene izdelke in pletenine iz domače ovčje preje. »Kozje mleko ima posebne lastnosti in je v mnogih primerih lažje prebavljivo od ostalih vrst mleka, ki so uveljavljene v humani prehrani. Že v zgodovini so kozje mleko priporočali ob težavah z dihali. Koze izredno selektivno izbirajo rastline na paši, zato še posebej skrbimo, da se naša čreda koz lahko giba po velikih pašnih površinah Matkovega kota.« Ne le vrhunske mlečne izdelke, izdelujejo tudi izjemne suhomesnate izdelke. Ker njihov savinjski želodec dozori nekoliko kasneje (konec maja), ocenjevanja pa so ponavadi že v aprilu, uradno še niso prejeli priznanja. A največja Gostje, ki kmetijo Matk obiščejo le spotoma ali pa tam tudi prenočijo, se vselej poslavljajo z nasmehom. V novo-nagrada so zagotovo zadovoljni gostje. zgrajeni hiši ob prvotni domačiji je sicer sedem sob s skupno 16 ležišči. 30 75 LET NOVEGA TEDNIKA Kako smo poročali o katastrofalnih poplavah v Celju in regiji, 2. del Poplave velik izziv tudi za NT&RC Vrtoglave številke Plavala so skladišča, stroji In avtomobili Kakšna jr škoda v gospodarstvu občine Celje še ni znano, zagotovo pa bo tudi tu Številka vrtoglava. Zbrali smo nekaj najosnovnejših podatkov o škodi, ki je v nekaterih primerih ie ocenjena. Vseh, ki jim je poplavilo proizvodne prostore, skladišča in upravne zgradbe do zaključka redakcije nismo uspeli priklicati, tako da bo slika razdejanja popolnejša šele prihodnji teden. bodo lahko pričeli ponovno izdelovati ležaje šele prihodnji teden V Klektrosignalu je voda v višini 1.1 m zalila skladišče repromatenala in gotovih izdelkov. servisne delavnic? z aparati strank, delavnico za komandne razdelilce. telefonsko centralo. 5 avtomobilov, kotlarno, kam p prikolice in celotno gradbišče Elek-trosignala v bolnišnici. Prv a ocena škode le 5 milijonov Zlatarna je imela zalite vse kletne prostore skupno z strojnico, kjer je bilo 1,5 m vode. Pritličje Zlatarne z topilnico, rafinacijo in nevtra-lizacijo. oddelkom stiskalnic. kompresorsko postajo, skladiščem jekla, jedilnico, kuhinjo, pralnico in likalni-co. enim oddelkom polira-цја, kurilnico in črpališčem pa je zaklo 80 cm vode. N^j. več problemov so imeli v zalitih skladiščih zlata, srebra da na gozdnih savja preko G' jan do Crete Ker je cejjsk spodarstvo t«1 še uspelo vzt sicer ni takšni Savinjski doli temu katastr 12 večjih plaz' 12 kmetu P' z lastno meha ko so le zbi sredstva, da t Kot smo napovedali v prejšnji številki Novega tednika, v tokratni v okviru rednega pregleda pisanja našega časopisa skozi zgodovino nadaljujemo zgodbo o katastrofalnih poplavah v Celju in okolici. Tokrat se posvečamo poplavam v letih 1990 in 1998. ROBERT GORJANC Na praznični dan, prvega novembra 1990, so poplave spet močno prizadele Celje in večji del regije, pri čemer je bilo najhuje v Zgornji Savinjski dolini, v Lučah in Podvolovljeku. V Celju je zalilo veliko stanovanjskih stavb, industrijskih obratov, kulturnih ustanov, zelo so bili poškodovani ceste, mostovi in druga infrastruktura. V središču Celja in še nekaterih drugih delih mesta je voda narasla do višine 1,5 metra, zato je bila vožnja s čolnom edini možen način premikanja po mestu. To lahko nenazadnje potrdim sam, saj je bil to takrat moj prvi delovni dan v službi na Novem tedniku in Radiu Celju. O raz- sežnosti poplav veliko pove tudi to, da smo jim v časopisu namenili kar 15 strani oziroma več kot polovico časopisa, poleg tega smo ob tej katastrofalni poplavi izdali še izredno številko Novega tednika. Naša medijska hiša je nekaj dni pred tem doživela požar, v katerem so zgoreli dobršen del poslovnih prostorov, radijski studio in še druga oprema. Zato je bilo poročanje o poplavah še poseben izziv, še zlasti za radio, ki je takrat za prebivalce Celja in okolice, potem ko so bile v večjem delu območja prekinjene telefonske povezave, predstavljal edin vir informacij ter okno v svet. 75 LET NOVEGA TEDNIKA 31 Kako je deloval Radio Celje v takšnih razmerah in kako pomembno vlogo je opravljal, je v redni tedenski kolumni odlično popisala Nada Kumer. Skoraj natanko osem let po tej poplavi (5. novembra) se je zgodba v Celju in drugje po regiji ponovila v podobnih razsežnostih kot leta 1990. Tudi takrat je bil za medijsko hišo NT&RC velik izziv, da se je odzvala hitro in učinkovito na razmere ter ljudem sporočala pravočasne, zanesljive informacije in sporočila. Radio Celje je pri tem ponovno odigral pomembno, ključno vlogo pri obveščanju prebivalstva, da se je to lahko kar najbolj znašlo ob poplavah in reševalo svoje imetje. Pri tem se je še posebej odlikovala takratna odgovorna urednica Radia Celje Nataša Gerkeš, ki je več kot pol dneva neprekinjeno delovala v radijskem etru, skrbela za posredovanje nujnih in koristnih informacij kriznega štaba ter pristojnih služb, sprejemala klice zaskrbljenih in obupanih poslušalcev, jim bila v oporo ... Za novinarsko in uredniško delovanje v tistem dramatičnem času je leta 1999 prejela visoko priznanje Mestne občine Celje, bronasti celjski grb. Seveda je celotna časopisna in radijska ekipa takrat opravila veliko in požrtvovalno delo, Novi tednik je spet znova izdal posebno številko časopisa, posvečeno poplavam. Blll\ KI /AH. dl Lil 1 lit Ш I JV.Llll J- vsega je kri« Poplave odnesle nekaj ..rijagreški milijard tolarjev Država bi za ureditev Savinje v Laškem porabila desetkrat manj kot znaša škoda po H ■ četrtkovi poplavi ■ Po prvih ocenoh je za 2,1 milijarde tolarjev Zdravilišče Laško že sprejema goste - Uničeno Fotolik in Tekstilno tovorna Prebold - Katastrofa v štorski železarni Sodno jutro na Skalni kleti REMONT Vse novo. & www.remont.si m remont@remont.si V. 03 426 41 00 Tradicija in inovativnost ocenjevanj kakovosti pod okriljem sejma Agra Priznanja, ki imajo dolgoročni pomen Čeprav so letos zaradi epidemioloških razmer organizatorji morali prestaviti 58. Mednarodni kmetijsko--živilski sejem Agra v Gornji Radgoni na prihodnje leto, se lahko tudiletos pohvaHjo z odlične]» udeležbo na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti mesnih, mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač in embalaže ter vina, medenih pijač in medu. V minulih letih je ocenjevanje dobilo svojo težo in rezultati so pomembni tako za proizvajalce kot potrošnike. Več podaikov o tem staposredovala Boris Erjavec, izvršni direktor Pzmurskega sejma, projektni vodja prehrnnskega dela ocenjevanj, in Andrej Slegovič, projektni vodja sejma Agra in ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona. TATJANA CVIRN Agra j (t blagovna znamka z več kot polstoletno uspesno tradicijo teženja in promocije na področju kmetijstva in žioilstva. Desetlitja so organizatorji Mednarodni kmetij-sTo-živilski sej em dopolnjevali z mednerodnimi ocenjevanji kakovosti ven, mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, embalaže, sokov, brezalkoholnih pijač in emba-liranih vod, vin iz ekološko pridelanega grozdja, tramincev, medu, medenih pijač ter kmetijske mehanizacije in opreme. Pod okriljem sejma Inpak, ki je vsaki dve leti hkrati s sejmom Agra, organizirajo tudi odprti natečaj za ocenjevanje kakovosti embalaže in podeljujejo slovenskega oskarja za embalažo. Paiznanja so dober glas Medije z oc enjevanj, s katerimi proizvajalci označujejo svoje izdelke v oglmševanju in na srgovskih polkrah, se vedno znova doTazujejo iot odltčno peomocijsko en tržno sredstvo ter kot nepogrešljivo merilo kakovosti za proizvajalce in potrošnike. Največji pomen imajo ocenjevanja kakovosti Agra v Sloveniji in regiji, ki obsega Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko in države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Vedno bolj se njihov sloves sočasno s prodajo izdelkov širi tudi širše v Evropo in svet. Priznanja in medalje prinesejo nagrajencu objektiven Oiiejrvanje svižega mese dokaz kakvvosti njžgovih izdelkov. Najvišja in posebna priznanja so hkrati dokaz za dolgoletno skrb proizvajalca za kakovostizdelkov in dobrobit potrošnika. Vse to seveda prinaša večjo prepoznavnost blagovnih znamk, zaupanje kupcev in konkretne tržne učinke. O pomenu medalj in hkrati poznavanju zahtevnega slovenskega trga in potrošnika najbolje priča dobro in tradicionalno sode- lovanje najvidnejših slovenskih, hrvaških in avstrijskih proizvajaicev. Udeležencem prinašajo ocene strokovnih, neodvisnih komisij certificiranih in izkušenih peeirkuševaiciv potrditev odličnosti, peeizkus kakivosti novih izdelkov, ki jih žilijo ponuditi trgu, hkrati pa odOično usmoritev za nadaljnje delo. Prejimnikom posebnih priznanj innajvišjih odličij pomenijo orodje za uspešno trženje ter verodostojno in stroškovno doseglji-vt promeaijo. Udeložencem oconjevanj prinašajo nagrade veejo preponnavnosi, zaupanje kupcev in konžretne tržnT učinko. Obstoječim in bodočim kupcem njihovih izdelkov omogočajo rezultati ocenjevanj možnost preverjene kakovostnega nakrpa za realno tužno cene. Vedno širši krog sodelujočih Razveseljivo je, da se ocenjevanj Cekovosti pod okriljem sejma Agre poleg predstavnikov največje in- Vrhunske SIHA-kvasovke za bela in rdeča vina. џ dustrije udeležuje tudi vedno več manjših proizvajalcev, ki se v kakovosti enakovredno koeajo z velikimi. Mnogi so v času večleinega iodelovanja na ocenjevanjih žž pokazali znatno kast. Poiskali so srroje tižne nižje;, ponovno odkrili že pozebljene izdetke, ustvarili nove, se usmerili v pouebne ciljve skupine ootroenikov. Objektivne ocene so jih pei rasti usmerjali in spodbujale. Ni toliko pkmembno, ali so začeii ustvarjati uspešno ir-žno trodieijo pred rol stoletja ali jo začenjajo danes. Tako teadicionalne kot tu di nov-jšo uveljovljene blagovne znam- Prehranski dodatki, епсћ in bakterijslte kulture. Čistilo za opremo TM®Tartarex Filtracij ska sredstva Sredstvo za bistrenje SIHA Otetigel mRHLE [EŠM 1ДИШВ GRAMMER BONDIOLI LSI & PAVESI Г21 best.parts.service Prillinger, d.o.o. Arja vas 101 3301 Petrovče, Slovenija Poišči me f Tudi v spletni trgovini www.metrob.si T: 03 7806 330 • E: info@metrob.si KMETIJSKA PRILOGA 33 ke dokazujejo, da so za uspeh potrebni trdo delo, vztrajnost, kakovost, doslednost in objektivno komuniciranje s partnerji in potrošniki. Kdo ocenjuje Izdelke na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti pre-hranskih izdelkov in vina ocenjujejo strokovne, neodvisne komisije certifici-ranih in izkušenih preizkuševalcev iz Slovenije in držav, iz katerih prihajajo vzorci. Ocenjevalci prihajajo s fakultet biotehniške usmeritve, veterinarstva, vinarstva, inštitutov za kakovost mleka ... Pri nekaterih ocenjevanjih sodelujejo tudi tehnologi prehranskih podjetij ali pri ocenjevanju vina vinarji. Pogoj je, da imajo za ocenjevanje opravljena dodatna usposabljanja, da so pridobili ustrezne certifikate in imajo na področju ocenjevanj kakovosti dobre, tudi mednarodne reference. Postopek ocenjevanja Vsako ocenjevanje ima svoj pravilnik, v katerem so navedeni postopki, pogoji, način dela, kriteriji, skupine ... Pravilniki so skupni plod Pomurskega sejma in nosilnih strokovnih ustanov ter se glede na nove svetovne (evropske) trende prilagajajo razmeram in trgu. Pri ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov, mesnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, medu in vin je na primer zagotovljena popolna anonimnost vzorcev. Ocenjevalci so med sabo prostorsko ločeni, tako da med njimi ne more biti dogovarjanja. Člani komisij vnašajo rezultate individualno, tablično, poseben program Najbolje ocenjeni izdelki so nagrajeni z velikimi zlatimi, zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami. O izjemni triletni kakovosti v primeru mlečnih in mesnih izdelkov pričajo naslovi šampioni kakovosti. Te naslove po posebnih kriterijih podeljujejo tudi pri ocenjevanju brezalkoholnih pijač in vin. Posebna priznanja pri ocenjevanjih kakovosti komisije podeljujejo glede na posamezne tradicije ali letne aktualne tematike, izzive in razpise. m Ocenjevanje vin jih zbere v skupno oceno . Pri ocenjevanju embalaže se najvišji naslovi podeljujejo s soglasjem vseh članov žirije. Kaj se ocenjuje Strokovnjaki senzorično ocenjujejo zunanji videz izdelka, sestavo in barvo vsebine, teksturo, vonj in okus. Znotraj posameznih kriterijev pri različnih izdelkih ocenjujejo različne lastnosti, različna je tudi »teža« posameznih lastnosti v skupni oceni. Na osnovi pomanjkljivosti ali prednosti komisija izdelkom odvzema ali dodaja točke skladno s pravilniki ocenjevanj. Foto: AGRA Ocenjevanje mlečnih izdelkov INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE Slovenian Institute of Hop Research and Brewing Cesta Žalskega tabora 2 3310 Žalec Tel.: 03/71 21 600 www.ihps.si STRANKAM NUDIMO ANALIZE VZORCEV TAL, GNOJILNE NASVETE, GNOJILNE NAČRTE, USPOSABLJANJE ZA NPK HMELJAR, NPK PIVOVAR IN RAVNANJE S FFS. Poleg osnovne ANALIZE TAL (pH, fosfor, kalij) določamo v vzorcih tal tudi vsebnost humusa, magnezija, bora, rastlinam dostopnega dušika (Nmin), mikroelementov ter vam podamo gnojilni nasvet in izdelamo gnojilni načrt. Več o ponudbi na www.ihps.si. Ocenjevanje medu Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, M: 040 831 441, E: vrecek@vrecek-agro.si www.vrecek-agro.si Podjetje Vreček agro, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1992 z namenom širitve proizvodnega programa družinske obrti, ki je delovala že od leta 1969. Smo proizvodno podjetje, ki z notranjo kontrolo zagotavlja kvalitetne izdelke v zadovoljstvo kupcev. Za lastne izdelke tudi vedno zagotavljamo rezervne dele in servis. V več kot 50 letih obstoja smo trgu ponudili črpalke za uporabo v kmetijstvu in škropilnice. Imamo pa tudi lokostrelsko trgovino z izdelki za kvalitetno preživljanje prostega časa. Nenazadnje je v naši delavnici ugledala luč prva polavtomatska puška, v celoti narejena v Sloveniji. Vabimo vas, da si ogledate našo ponudbo v inter-netni trgovini. Vaš Vreček agro! 34 KMETIJSKA PRILOGA »Traktor se pogosto pokvari, ko ima kmet največ dela« O pomenu rednega vzdrževanja kmetijskih strojev Ko kmetje jeseni postorijo delo na njivah in travnikih, ni dobro, da kmetijsko mehanizacijo do naslednje pomladi postavijo v kot. Čeprav kateri od traktorjev nekaj mesecev miruje, mu je bolje posvetiti nekaj pozornosti. Tako poskrbimo za to, da nam bo takrat, ko ga bomo ponovno potrebovali, dobro služil. Sprotno vzdrževanje lahko prepreči večje poškodbe traktorja. Razlika je tudi, če kmet traktor popravlja sam ali to nalogo zaupa dobremu serviserju, so pojasnili v podjetju Agroteh. »Če traktor redno vzdržuješ, se strošek porazdeli na več manjših vsot. Če se napake naberejo, večje popravilo tudi veliko stane. Poleg tega traktorja takrat ne moremo uporabljati. In to se največkrat zgodi, ko ima kmet največ dela.« TINA STRMČNIK Zima je čas, da traktor pripravimo na naslednjo sezono, da odpravimo pomanjkljivosti ali se odločimo za večji sklop popravil.« Tako pravi direktor podjetja Agroteh Ciril Vrbek, ki mu je kmetijska mehanizacija pri srcu od malih nog. Če je traktor zunaj in je izpostavljen hladnejšim temperaturam, je priporočljivo iz njega odstraniti akumulator in ga shraniti v zaprt prostor, je pojasnil sogovornik. S tem bistveno podaljšamo življenjsko dobo akumulatorja. Preden traktor parkiramo na svoje mesto, ga je po besedah Vrbka treba očistiti in skrbno premisliti o tem, katere pomanjkljivosti je treba odpraviti. Dobro je podmazati določene dele, zelo pomembno je preveriti hladilno tekočino. »Med letom namreč marsikdo namesto hladilne tekočine, če je v tistem trenutku nima pri roki, v hladilni sistem nalije vodo. Ko nastopijo nizke temperature, lahko zaradi tega nastanejo velike poškodbe motorja in hladilnega sistema motorja. Njihovo popravilo ni poceni. Nasploh je zelo pomembno tudi temeljito čiščenje hladilnega sistema, ki ga sicer kmetje med letom očistijo le delno.« Preden spet pride pomlad, se je pomemb- no posvetiti pripravi traktorja na novo sezono, je dodal. Pri avtomobilu nas na potrebo po servisu opomni število prevoženih kilometrov. Kako je pri traktorju? Odvisno od proizvajalca so načrti vzdrževanja traktorjev predvideni glede na delovne ure teh strojev. Za starejše traktorje velja, da je treba servis opraviti po 250 delovnih urah. Pri novejših traktorjih se je interval v povprečju podaljšal na 500 delovnih ur. Če je število delovnih ur nižje, tovarniški predpisi vseeno svetujejo, naj bo servis traktorja vsako leto. Od posameznika je odvisno, ali se teh navodil drži. Vendar sodobni kmetje, ki stroje uporabljajo več delovnih ur, po mojem opažanju vedo, da so motorji danes bolj občutljivi, kot so bili nekdaj. Traktor ima ob enaki fizični velikosti motorja večjo moč, obremenitve so večje, zato je še bolj pomembna redna menjava olja. Kaj zajema velik servis traktorja? Velik servis zajema menjavo olja v prenosih, hidravličnem sistemu, menjalniku, motorju. Takrat serviserji zamenjajo oljne filtre motorja, hidravlične in zračne filtre ter filtre goriva. Pozornost namenijo tudi vzdrževanju klimatske naprave in kontroli številnih drugih točk na traktorju po navodilih proizvajalca. Kako dobro so izkoriščeni traktorji slovenskih kmetov? Traktorji pri nas v povprečju niso toliko izkoriščeni kot v tujini. Vzroka za to sta dva. Prvi je, da se slovenski kmetje ponašajo z velikim številom traktorjev, drugi je, da imamo v naši državi večinoma majhne kmetije. Kjer se kmetije povečujejo, že lahko opazimo boljšo izkoriščenost traktorjev. Gospodarji v tem primeru kupijo stroje, ki ustrezajo razsežnostim in zakonitostim njihovih pridelovalnih površin. Vlaganja v takšno mehanizacijo so izdatna, zato traktorje uporabljajo bistveno več kot v preteklosti. Morda prav zaradi slabe izkoriščenosti traktorjev njihovi lastniki s servisom raje odlašajo do zadnjega? Servis traktorja je povezan s stroški, zato ga kmetje velikokrat odložijo. Z nastopom pomladanskih opravil se ure nabirajo, takrat pogosto sploh ni časa, da bi traktor odpeljali k serviserju. Zaradi tega lahko pride do okvar in posledično do velikih stroškov. Redno vzdrževanje je pomembno tudi za varnost. Traktor je na- sploh osnoven stroj za kmetijska opravila, nanj priključimo različne priključke, ki še povečajo njegovo obremenitev in obremenitev njegovih sklopov. Dobro je biti pozoren na sklope, kot so zavore, krmiljenje, končniki. Pomembno je spremljati še svetlobna telesa. Kmetje namreč veliko delajo ponoči, dobro delujoča svetlobna telesa so pomembna tudi za to, da jih opazijo drugi udeleženci v prometu. Lahko lastnik za kakšna popravila poskrbi sam ali vedno potrebuje serviserja? Kaj lahko kmet postori sam, je odvisno od njegove- Ciril Vrbek se je za samostojno podjetniško pot odločil leta 2QQ8. Sprva se je njegovo podjetje ukvarjalo v glavnem z uvozom traktorjev in priključkov blagovne znamke Impodan. Odkar ima podjetje nove poslovne prostore v Šentjurju, zastopa še blagovno znamko Kubota in različno drugo kmetijsko mehanizacijo. ZADNJA PRILOŽNOST CTARO ПППРП SE POSIAVIJA KMETIJSKA PRILOGA 35 »Glede na strojni park kmetov bi pričakoval, da bodo kmetje drug drugemu s svojimi stroji opravljali storitve. Ker je vreme nepredvidljivo, pogosto nimajo časa, da bi odšli pomagat še komu. Še sami morajo hiteti, da na svoji kmetiji postorijo vse, kar je treba. Usluge so uveljavljene predvsem v času setve, pogosta usluga je tudi baliranje sena.« Direktor podjetja Agroteh Ciril Vrbek je od malih nog povezan s kmetijstvom, tudi njegova starša prihajata s podeželja. ga znanja in izkušenj. Pri sodobnejših traktorjih navodila za uporabo natančno opredeljujejo, kaj vse je treba postoriti pri določenih servisnih intervalih. Če tega posameznik ne zmore sam, je bolje traktor odpeljati v servisno delavnico. Vsak mehanik teh seznamov ne pozna in storitev ne bo nujno opravil tako, kot velevajo tovarniška navodila. Protokolov se zagotovo držijo pooblaščeni serviserji, ki preverijo vse predpisane kontrolne točke. Ko se lastnik vrne po svoj traktor, ve, da je dobil brezhiben kmetijski stroj brez napak. Zato kmetu traktor dolga leta dobro dela. Kakšen je po vaši oceni vozni park naših kmetov? Menim, da se je vozni park v zadnjih dveh desetletjih zelo spremenil. Pred letom 2000 je na naš trg prihajala nova, a zastarela tehnologija, traktorji iz nekdanjih jugoslovanskih držav ter iz Romunije in s Češke. Zdaj kmetje kupujejo sodobne traktorje, ki so učinkoviti, omogočajo prav to, kar določen posameznik potrebuje, hkrati nudijo udobje. Tako kmetje prihranijo veliko časa, energije, truda. Z njimi naredijo veliko več in se zvečer ne vrnejo domov tako zelo utrujeni. K boljšemu strojnemu parku kmetov so ogromno pripomogle tudi subvencije, zaradi katerih se lažje odločijo za tako velike naložbe na svojih kmetijah. Ali so traktorji na kmetiji do konca svoje življenjske dobe ali jih lastniki menjajo prej? Ob pravilnem vzdrževanju nekateri proizvajalci jamčijo, da lahko traktor zdrži tudi več kot 15 tisoč delovnih ur. Kdor kupi nov traktor, ga menja bistveno prej. Če je rabljen traktor v dobrem stanju, ima še vedno veliko vrednost in je doplačilo do novega traktorja bistveno manjše. Če kmet traktor povsem iztroši, zanj ne dobi več veliko. Starejši kot je traktor, višji so stroški vzdrževanja. Marsikateri kmet traktor proda, ko z njim opravi od pet do sedem tisoč ur, sploh če se vmes pojavi še kakšen primeren razpis za sofinanciranje. Foto: Andraž Purg - GrupA MESARSKA IN0X OPREMA IN PRIBOR Pravo veselje je imeti zdrave živali Skrb za zdravje živali se začne z izbiro njihovega bivalnega okolja in s pravilno oskrbo z vodo in s krmo. Krma mora ustrezati živalski vrsti, starosti in obdobju razvoja, saj živali le tako dobijo vse hranilne sestavine, ki jih potrebujejo v določenem življenjskem obdobju. Živali vseh potreb po hranilnih snoveh pogosto ne morejo pokriti samo s krmo, zato so priporočljivi različni mineralno-vi- taminski dodatki. Kakovostne rudninske mešanice vsebujejo dovolj vitaminov in mineralov, ki so v pravilnem razmerju. Pravilno izbran dodatek bo pomagal, da se bomo izognili zdravstvenim težavam, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja teh ključnih elementov. Grovit je rudninska krmna mešanica z dodatkom vitaminov Grovit ima izboljšano sesta- vo. Zaradi optimalne vsebnosti vitamina A in vitamina D3 ugodno vpliva na odpornost, rast in razvoj živali. To omogoča boljši prirast in dobro mlečnost, poveča gospodarnost proizvodnje. Njegovi prednosti sta tudi majhna prašnost in prijetna aroma, ki pripomore k dobri ješčnosti živali. Z rednim dodajanjem Grovi-ta preprečujemo razvojne, presnovne in plodnostne motnje, ki jih predvsem pri mladih in odraslih živalih v času brejosti in mlečnosti povzroča pomanjkanje vitaminov in mineralov. Uporaba Grovita je preprosta. Posujemo ga po krmi ali zamešamo v popolno krmno mešanico ali dnevni obrok. Dnevni odmerek lahko razdelimo, polovico ga damo zjutraj, polovico zvečer. Grovit je na voljo v pakiranjih po 2 kg, 5 kg, 10 kg in 20 kg. Dobite ga v kmetijskih trgovinah in veterinarskih ambulantah. Promocijsko besedilo Pravo veselje I ■ I V ■ I ■ je imeti zdrave živali ® Grovit rudninska Lm^^ krmna mešanica z dodatkom vitaminov za govedo, ovce, koze, konje, prašiče in perutnino w A Л .1 Živali ga rade jedo i v P^SSfc . prijetna aroma ugoden vpliv na rast in razvoj priročno pakiranje i шш? M KMETIJSKA ZADRUGA CELJE vam v svojih trgovinah v Vojniku, Škof]i vasi, Aropi Celje IN SEDAJ TUDI V PRENOVLJENI KMETIJSKI PRESKRBI PETROVCEJ nudi po ugodnih, konkurenčnih cenah: - semenska žita - mineralna in naravna gnojila - žita, krmila in krmne dodatke - gradbeni material - kmetijsko mehanizacijo - fitofarmacevtska sredstva - enološka sredstva - vse za vrtičkarje, dom in gospodinjstvo in še veliko zanimivih izdelkov! Vabimo vas v naše prodajalne, kjer vas čakajo strokovno usposobljeni delavci, ki vam blaga ne bodo le prodali, ampak vam tudi strokovno svetovali. Po konkurenčnih cenah odkupujemo tudi živino. Informacije: 041 626 472 ШТ/JSKA 'DRUGA f£ L J Et** Kmetijska preskrba Vojnik tel.: 03 780 48 50 Agrocenter Škofja vas tel.: 035415711 Aropi Celje tel.: 03 4927 046 Kmetijska preskrba Petrovče tel.: 03 713 33 80 Spletna stran: www.kz-celje.si 36 KMETIJSKA PRILOGA AMZS omogoča traktoristom dodatna usposabljanja Za več varnosti s traktorjem na cesti Slovenski kmetje morajo od pomladi do jeseni s traktorji precej kilometrov prevoziti tudi po cestah. Ob tem za seboj vlečejo težke prikolice ali prevažajo široke in dolge zgrabljalnike, sejalnice, pluge. To lahko pripelje do nevarnih srečanj z ostalimi udeleženci v prometu. Traktor je na cesti z vidika varnosti zelo ranljiv, opozarja Andrej Rus, inštruktor varne vožnje pri AMZS. TATJANA CVIRN »Eno večjih nevarnosti predstavljajo traktoristom običajno drugi udeleženci v prometu, ker premalo poznajo lastnosti in zmožnosti traktorjev. Traktorji so namreč počasnejši od večine drugih udeležencev v prometu, pri čemer se je vseeno treba zavedati (zlasti pri prehitevanju), da lahko novejši traktorji dosežejo precejšnje hitrosti,« pravi Andrej Rus. Dodaja, da so traktorji namenjeni delu na polju, v gozdu ..., zato imajo name- ščene pnevmatike za vožnjo po takšnih podlagah, medtem ko na asfaltnih cestah te pnevmatike ne nudijo tako dobrega oprijema. Če imajo priključke za najrazličnejša dela, ti podaljšajo kompozicijo in povzročajo slabšo preglednost voznikom, drugi udeleženci jih zaradi tega težje prehitevajo. Priporočila za večjo varnost Kaj svetuje traktoristu, preden se odpravi na cesto? »Traktor je na asfaltu po voznih lastnostih primerljiv s triciklom. To pomeni več nagibanja in nestabilnosti v ovinkih. Precej zmotno je razmišljanje, da se traktor lahko prevrne le na zahtevnih terenih.« Traktor zahteva veliko izkušenj, saj traktorist za vožnjo po cesti nima nikakršnih sodobnih vozniških pomagal, ki so na voljo v avtomobilih. »Najprej mora preveriti osnove, ki vplivajo na varno vožnjo: preveriti mora tlak v pnevmatikah, opraviti vizualni pregled vozila, pregled svetlobnih teles, nastavitev vzvratnih ogledal, preveriti mora tovor, da je pravilno pričvrščen in da ne gleda iz okvirov priključkov prikolic. Na zadnji del priključka prikolice je treba namestiti trikotnik, ki označuje počasna vozila.« Ob tem opozarja, da mora traktorist očistiti pnevmatike, kadar s traktorjem zapelje na cesto z zemeljskih površin, da na vozne površine ne nanese zemlje in blata, saj to ogroža varnost drugih udeležencev v prometu. Tehnična brezhibnost vozila Pri skrbi za tehnično brezhibnost vozila Andrej Rus opozarja, da morajo biti lastniki pozorni zlasti na pnevmatike, da niso poškodovane in da vzdržujejo pravilno raven zračnega tlaka. »Prav tako morajo biti nepoškodovana vsa svetlobna telesa, ki morajo delovati brezhibno. Traktoristi naj TEHNIČNI PREGLEDI IN REGISTRACIJE Poskrbite za varno in brezskrbno vožnjo s traktorjem. AMZS Celje, Ljubljanska cesta 35 Ш 03 425 65 74 www.amzs.si RfIKOIII (l.o.o. UVOZNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO prodaja: 040 883 702 , 041 301 704 Zadobrova 69, 3211 Ško^a \ nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705 /as pri Celju E: info@ T: 03 546 18 70 F: 08 205 79 49 i>trakom-slo.com www.trakom-slo.com ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME: DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA TRSNE ŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV g zonon JiW UKW«" i NAKLADALCI Š NAKLADALCI jföauer 1 ' i to-^oo, SP Spodnje Bitnje 24,4209 Žabnica E-pošta: jtorkar@gmail.com Mob: +386 (0)41 365 428 Ш 5 • l II KMETIJSKA PRILOGA 37 bodo pozorni na enakomerno delovanje zavor. V krmilnem mehanizmu ne sme biti zračnosti. Vzvratna ogledala morajo biti čista, nepoškodovana in pravilno nastavljena. Treba je skrbeti za ustreznost tekočin in maziv: olja, hladilne tekočine ... Pri novejših traktorjih s klimatskim napravami je treba poskrbeti za filtre ka-binskega zraka.« Pri tehničnih pregledih pregledniki AMZS na terenu opažajo, da so največje pomanjkljivosti pri traktorjih pri svetlobni opremi, zaščiti vrtečih delov in zračnosti krmilnega mehanizma. Podrobnejših oziroma natančnejših statističnih podatkov glede tega pri AMZS ne vodijo. Voznikom in lastnikom traktorjev pomagajo s tečaji (v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so zasnovali poseben program za traktoriste, o katerem lahko več izveste na spletni strani https://www.amzs. si/cvv/programi/posebni--programi/prakticno-s-trak-torjem). Traktoristom so v pomoč tudi predavanja, izobraževanja in najrazličnejši dogodki, ki so jim namenjeni. Foto: AMZS V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so traktoristom na voljo posebni tečaji. Priporočila AMZS za traktoriste in druge voznike: traktor naj bo vzdrževan in opremljen z ustreznimi svetlobnimi telesi, pri cestnem transportu je treba prilagodit tlak v pnevmatikah, pri vožnji po cesti morata biti sklenjeni stopalki za zavoro, vsi štrleči deli priključkov naj bodo dodatno označeni, traktorist naj dosledno uporablja varnostni pas, hitrost vožnje traktorja je treba prilagoditi in upoštevati učinek nevzmetenih mas ter različnega vpliva priključkov na težišče traktorja, vozniki avtomobilov naj dobro ocenijo prostor ob srečanju s kmetijsko mehanizacijo, prehitevanje vedno hitrejših traktorjev zahteva več prostora in traja dlje. Z evropsko podporo do nove KRPAN mehanizacije in opreme za sečnjo ter spravilo lesa. ' Izkoristite priložnost za sofinanciran nakup gozdarske mehanizacije in si tako olajšajte naporno delo v gozdu. ® zanesljivo močnejši BREZPLAČNA PRIPRAVA VLOGE ZA RAZPIS ob nakupu stroja KRPAN * v sodelovanju z KGZ Ptuj Шк GOZDARSKI RAZPIS J V - L PISEK - Vitli KRPAN -^тШњЉ^ Шк skupaj zanesljivo močnejši! ^ 070 640 175 38 KMETIJSKA PRILOGA Tudi hmeljarsko sezono krojil virus Kljub ugodnim vremenskim razmeram povprečna letina Tudi hmeljarji niso ubežali krempljem novega koronavirusa, ki je krojil predvsem začetek letošnje rastne sezone. Vremenske razmere so bile letos sicer precej ugodne, a žal padavine v zadnjih letih pogostokrat spremlja tudi toča, ki je predčasno oklestila in uničila kar nekaj hektarjev nasadov. Glede na vse našteto hmeljarski strokovnjaki ocenjujejo, da bo letošnja letina povprečna. LEA KOMERIČKI KOTNIK Letos 125 hmeljarjev prideluje hmelj na 1.480 hektarjih površin, kar je približno sto hektarjev manj kot lani. Razlog je, kot pojasni Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo pri celjski enoti kmetijsko-goz-darskega zavoda, viroidna zakrnelost hmelja, s katero se hmeljarji soočajo že ne- kaj zadnjih let. Ponovno je večina slovenskih hmeljišč posajenih s sorto aurora (37 odstotkov), sledi ji celeia (31 odstotkov). Približno 8 odstotkov hmeljišč je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojne na Inštitutu hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (IHPS) v Žalcu. Težave s prihodom romunskih delavcev Hmeljarji so bili letos s posebnimi izzivi soočeni že zelo zgodaj, v začetni rastni dobi hmelja. To obdobje, april, je ravno sovpadalo z razglasitvijo epidemije novega koronavirusa. V tem času je ponavadi na hme- ljiščih v Savinjski dolini in tudi drugod po Sloveniji veliko tujih sezonskih delavcev, ki k nam pridejo predvsem iz Romunije. Zaprtje meja je onemogočilo njihov prihod in hmeljarji so se bali, da bodo rastline ostale na tleh, posledično bi ostali brez pridelka. »Nekatera hmeljišča so bila zato Ш CINKARNA ..i i "Hfe , ■Г*? '"уЈКч в Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) ^.iSred§tvg Pepelin WG s? üporablja kotMcid in pWentivilf kontaktni ftingicid na vinski trti, pečkarjih kaščičarjih^-ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. s* Iflüs Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli) Oidij vinske trte (Unclnula necator) Pepelasta plesen jablan (Podosphaera leucotricha) AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) KMETIJSKA PRILOGA 39 obdelana kasneje, vrvice so letos napeljevali večinoma slovenski delavci, ki so se večinoma morali v maju vrniti na svoja delovna mesta. Na srečo so takrat na poljih po prestani karanteni začeli delati tudi tujci, a večina tistih, ki so v Slovenijo na delo prihajali že več let, je že pred tem izkoristila priložnost za zaslužek v Nemčiji,« prve letošnje težave opiše Friškovčeva. Zmerne temperature in preveč dežja Kot pravi Friškovčeva, je bilo letos vreme v rastni dobi hmelja dokaj ugodno, temperature niso bile izrazito visoke, tudi padavin je bilo po začetni suši dovolj. Slednjih je v zadnjih tednih morda celo nekoliko preveč, kar že otežuje obdelavo hmeljišč. Na prvi pogled bi lahko dejali, da je vreme za razvoj hmelja ugodno, pravi sogovornica, a žal v zadnjih letih padavine pogosto spremljajo neurja z vetrom in s točo. Ta je tudi letos prizadela kar nekaj hmeljišč na območju Spodnje Savinjske doline, še posebej močno na območju Pondorja, Prekope in Vranskega. »Konec julija je bilo neurje z močnim vetrom, ki je podrlo žičnico na območju Šempetra, zlomilo je kar nekaj drogov, potrgalo precej jeklenic, veliko rastlin je popadalo na tla. V posame- znih hmeljiščih tudi več kot polovica. Namočena tla so povzročila tudi podrtje žičnice v Moškanjcih v začetku avgusta.« Obiralci že v hmeljiščih Med najbolj zgodne sorte prištevamo savinjski gol-ding, ki v tem tednu, kot pravi Irena Friškovec, že prehaja v fazo zrelosti in so ga ponekod tudi že začeli obirati. »Za zgodnejši začetek se odločajo tisti, ki imajo več površin posejanih s to sorto in potrebujejo tudi do deset dni, da vse obere-jo. Sicer pa se bo glavnina obiranja začela ta konec tedna,« pove sogovornica. Foto: Andraž Purg - GrupA Inovativno gnojenje s profesionalnimi gnojili COMPO EXPERT NovaTec® Nitroriz • Vsebuje dušik, žveplo in inhibitor nitrifikacije 3.4 DMPP • Upočasnjuje pretvorbo amonijakalne oblike dušika v nitratno • Zmanjšuje izgube dušika s spiranjem in izhlapevanjem • Maksimira količino in kakovost pridelka Učinkovitost, potrjena s strani nevtralnih pooblaščenih ustanov, v slovenskih razmerah Nexur ® l Zmanjšanje izgub dušika z izhlapevanjem v primerjavi s tradicionalnimi inhibitorji uree l Večji izkoristek dušika iz uree l Idealen za gnojenje širom brez vdelave v tla l Stabilna formulacija za daljši čas skladiščenja l Idealno v času pomanjkanja padavin in v obdobjih visokih temperatur Poskus na trajnem travinju: z uporabo stabiliziranih oblik dušika (Nexur, NovaTec Nitroriz) smo ob 30% znižanju odmerka dušika in 50% manj gnojilnih obrokov dosegli statistično enakovreden pridelek. Poskus na ozimni pšenici: uporaba stabiliziranih oblik dušika (Nexur, NovaTec Nitroriz) omogoča zmanjšanje števila gnojilnih obrokov brez izgub pridelka ali vplivanja na parametre kakovosti pšenice. Odlični rezultati gnojila Nexur tudi pri poskusu v koruzi. METROB d.o.o., Začret 20a, Ljubečna E: info@metrob.si T: 03 7806 330 www.metrob.si V metrob' Jamstvo izvorne kakovosti KMETIJSKA PRILOGA SIP - - ' - - Povečajte kakovost pridelane krme z uporabo inovativnih sistemov podjetja SIP. Kontaktirajte nas in preverite zalogo pri naših trgovcih. Prodajno mrežo SIP najdete na www.sip.si. 4 Najvišjapokritostdo22,5ha/hin najboljša krma Inovativni SIP sistemi Kosilna kombinacija z visoko zmogljivostjo do 20,5 ha/h predstavlja Sipov odziv na povečane zahteve profesionalnih uporabnikov. Pet ločenih kosilnih grebenov (štirje zadaj in eden spredaj), opremljenih s hidropnev-matskim razbremenjevanjem, zagotavlja brezhibno sledenje terenu tudi pri visokih hitrostih. Kosilna kombinacija SILVERCUT DISC 1500 T je priključek za traktorje SIP SILVERCUT 1500 T - največja kosilnica na svetu večjih moči, takšna uporaba prinaša v primerjavi s samohodnimi rešitvami bistven prihranek pri investicijskih proizvodnih stroških. Podvozje na vlečeni kosilnici je opremljeno z elektronsko krmiljeno osjo, ki omogoča stroju natančnejše in, kar je najpomembnejše, hitrejše krmiljenje. Volanska os odpira tudi možnost zaklepanja osi med delom, če je potrebno. Manj je dovzeten za napake in je opremljen z varnostno funkcijo, ki usmeri volansko os v primeru hidravlične ali elektronske okvare in jo samodejno zaklene. П Kontakt: 03 703 85 20 ivanka.belej@sip.si Youß© @SIPSIovenia Pobiralni zgrabljalnik AIR 500 T zagotavlja visokokakovostno krmo Serija SIP AIR pobiralnih zgrabljalnikov predstavlja najnovejšo tehnologijo zgrabljanja za zgrabek brez nečistoč. Stroj brez kontaminacije pobere krmo in jo postavi na čisto, enakomerno površino. Inovativna zgrabljalna rešitev je sestavljena iz patentirane fleksibilne pobiralne naprave in transportnega traku. Ta tehnologija je najsodobnejša in s prilagodljivim sistemom nabiranja bistveno zmanjša čas, potreben za vnos krme v zgrabek. Poleg tega se zahvaljujoč vlečenim vzmetnim prstom onesnaženost v sistemu znatno zmanjša. Priključek je bil razvit tako, da traktor ne povozi krme. S pobiralnim zgrabljalnikom AIR lahko povečate produktivnost in kakovost pridelane krme. Pobiralni zgrabljalnik AIR je odlična rešitev za vse vrste ostankov trave, slame in posevkov. irafrtim;zgnbljal^ikomAfR.500T. ponujaJšIP-opti.miziranivllč^l .tis* ' -pH "äv- Popolna manipulacija lesnih surovin z gozdarsko prikolico Tajfun GAP Kombinirana uporaba gozdarskih prikolic in nanje vgrajenih hidravličnih dvigal je dandanes med gozdarji vse bolj priljubljena in prinaša številne prednosti. Tajfun, ki s svojim širokim prodajnim naborom izdelkov že v precejšnji meri zagotavlja celovito in konkurenčno rešitev na področju gozdarske logistike, trgu predstavlja svojo gozdarsko prikolico gAp. Ta je dobavljiva z vgrajenim hidravličnim dvigalom DOT. Tajfunove gozdarske prikolice blagovne znamke GAP so namenjene varnim in hitrim logističnim premikom surovega oziroma že obdelanega lesa. Namenjene so tako profesionalcem kot tudi za domačo rabo. Tajfun svojo gozdarsko prikolico ponuja izključno v kombinaciji z vgrajenim, že uveljavljenim, hidravličnim dvigalom Tajfun DOT. Tovrstna kombinacija in premišljena izvedba prikolice zagotavljata popolno in varno manipulacijo lesnih surovin, omogočata daljše transportne razdalje in transport po javnih cestah, natančnejše sortiranje in boljše skladiščenje hlodovine. Izpostaviti velja veliko nosilnost Tajfunove prikolice, ki je v primeru prikazane konfiguracije - GAP 140 + DOT 50K kar zavidljivih 10 t. Odlikuje jo velika kapaciteta, nakladalni prostor lahko enostavno še podaljšamo s hidravličnim izvlečnim podaljškom (možnost). Ima lahko zgornji ali spodnji priklop za traktor. Pestra izbira možnosti upravljanja (mehanskega oz. elektrohidravličnega) - s po-desta, sedežnega modula ali iz kabine traktorja omogoča varno delo. Dovršeno zasnovana konstrukcija prikolice z več optimalno nameščenimi zankami za privez tovora v kombinaciji z zobatimi letvami, ki preprečujejo zdrs hlodov, omogoča varen in učinkovit transport po javnih cestah, vijugastih poteh ali navkreber. Zelo premišljeno so zasnovane tudi signalizacijske luči. Ob neuporabi oz. v gozdu se enostavno pospravijo v ogrodje in s tem zavarujejo pred morebitnimi poškodbami. Pred prihodom na javno cesto se enostavno postavijo nazaj v »delovni položaj«. Vse to in še več o gozdarski prikolici GAP bo Tajfun z vami z veseljem delil na individualnih ogledih delovanja svojih izdelkov, ki se nadaljujejo tudi v mesecu avgustu. t KMETIJSKA PRILOGA 41 Široka ponudba semen dosevkov Prezimni krmni dosevki - rPP ELA MELQUATRO, JEANNE Krmna ogrjSCic ЖШВ ca INKARA, BOLSENA liohrovtINKA GRAŠLJINKA mešanica mnogocvetne ljuljke, grašice in inkarnatke NJIVA 1 in SKOP 1 mešanici mnogocvetne ljuljke in inkarnatke piipoiočamoj ШТ m Neprezimni krmni dosevki Ajda DARJA Facelija STALA Bela gorjušica SEVERKA, RUMBA Oljna redkev APOLL, ROMESA Aleksandrijska detelja AKENATON IЖ Več informacij v katalogu na www.sei Semenarna Ljubljana № menarna.si. I \ Л \ ■ sv STROKOVNO SVETOVANJE NA TERENU Pomurje: Dušan Ozvatič, 031 804 975 Gorenjska, Primorska, Osrednja Slovenija: Aleš Volčič, 031 472 809 Štajerska in Dolenjska: Boris Tičer, 041 974 597 Obiščite nas v najbližjem vrtnem centru Kalia. SEMENARNA Ljubljana, d.o.o.. Kolodvorska ulica 9,1000 Ljubljana, T: 01 475 92 00, E: info@semenarna.si, www.semenarna.si Prehrana goved Krmila so tista, s katerimi pri živalih pokrijemo potrebe po hranilnih in biološko aktivnih snoveh. A vsa krmila so sestavljena iz snovi, ki so za živali pomembne, in tistih, ki živalim kot krmilo ne koristijo. Količina in vrsta posameznih hranil definirata posamezno krmilo. Lahko se količina hranljivih snovi razlikuje tudi v enakem krmilu. Pestrost obroka je tista, ki omogoča popolno pokritje potreb živali po vseh hranljivih snoveh. Obrok govedi predstavlja odmerjeno dnevno količino določene krme, s katero krmimo živali. Sestavljamo ga tako, da žival z njim pokrije vse potrebepo hranilnih snoveh. Živali lahko izkoristijo svoj potencial tako za rast,razvoj, reprodukcijo in proizvodnjo, samo kadarimajo zadovoljene vse; po-trebn po hranilnih snoveh. Zaradi ustvarj'anja dobička vsak: rejec |zo-rabi doma pridelan a krmila. Von-dar je treba zaradi pokritja vseh potreb živali določena krmiia, ki jih rejci doma nimajo, kupovati. Pri sestavi obroka, ki mora zado-stitipotrebam pro energiji, (beljakovinah in mineral ih,vam phmag amo tudi v Panvita kmetijstvu. Zaradi potreb živali in njihove vedno večje proizvodnje, je vse potrebe po hranljivih snoveh zgolj iz doma pridelane krme nemogoče zadovoljiti. Zato vam v Panvita kmetijstvu kot eden vodilnih slovenskih proizvajalcev hrane za živali nudimo vrhunske krmne mešanice. Kakovostne krmne mešanice z visoko vsebnostjo hranilnih snovi omogočajo optimalen izkori-rtek genetskegp potenciala živali, nadpovprečne konverzije, visoke dnevne; priraste;, ikje mno mlečnovt in dobno plodnost. VPanvita kmetijstvu se zavedamo, da mora jiti pe roj oku ren. Neokkvnega obroka žival ne bo pojedla, ne glvde na njegovo vsebnost hranljivih snovi. Cilj je, da žival z obrokom pokrije takovzdrževalnekottudiproizvo-dne potrebe po hranilnih snoveh. In navsezadnje moramo s krmnim obrokom pokriti potrebe živali ter ob tem poskrbeti za dobiček. Panvita kmetijstvo nudi praktične, takoj uporabne in v praksi preverjene rešitve, ki prinašajo ob enakih ali nižjih stroških višji donos, zagotavlja mikrobiološko, kemijsko in fizikalno integriteto krme, nudimo sistemsko rešitev uravnotežene oskrbe goved s potrebnimi hranilnimi snovmi. Prehrana molznic Voluminozna krma (seno, koruzna in travna silaža, paša) ima pri prežvekovalcih največji comenin služi kot osnovna krma. Voluminozna kima vsebuje malo prebavljivih snov/i in mnogo vlaknine. Vsebnost (eranil v posnmeznem krmilu je zelo specifična in odvisna od podvebvih iazmer, časa odkosa ter starosti rastlin ob od-kosu, botanične sestave, načina sušenja in spravila. Močna krmila vsebujejo veliko lahko prebavljivih hranljivih snovi in so v primerjavi z voluminozni-mi krmili bolj prebavljiva (80 do 90 odstotkov). Škrobnata močna krmila (žitarice, stranski proizvodi pri mletju žit, ostanki tovarn sladkorja in pivovarske industrije, energijska mešanica) so krmila, s katerim živalim zagotovimo energetske potrebe. Beljakovinska močna krmila predstavljajo stranski proizvodi pri pridelavi elja ter zrnate vtročnipe (MK-S-35 in MK-S-38). Obroke največkrat izravnamo s krmnim i m ešanivi (MK-19). Krmne mešanice se narejene z namenom, da se hranljive nnovi dopolnjujejo. Krmne meša-kicevsebujejo več virov beljakovin, imajo prstro aminokislinslio sestavo in so brez neproteinsleega dušika. Dod am so vrhunslei pre-miksi, kvasovke, vezalci. Primera dzenzih zbrzkzn za mzlzzice Krmilo (kg) Seno Koruzna silaža Travna silaža Mešanica žit (energijska mešanica! Beljakovinsko krmi lo(MK-S-35) Mineralno vitaminski dodatek Kg zaužitih krmil v obroku 41,2 SB (kg mleka) 22,0 25,9 NEL (kg mleka) 22,7 25,4 MK-19 4 4 Kg zaužitih krmil vobroku 45,2 47,7 SB (kg mleka) 30,6 35,1 NEL (kg mleka) 31,3 34,0 KRAVE MOLZNICE Dopolnilna krmna mešanica za prehrano visoko-produktivnih krav molznic • MK-PAŠNI z 14% SB, primerno za obroke z večjim deležem travinja ali s pašo • MK-19 (19% SB) Dopolnilna krmna mešanica za zelo intenzivno mlečno proizvodnjo • МК-23-ТОР (23% SB) • MK-22-PREMIUM (22% SB) ✓ brez neproteinskega dušika ✓ povečana vsebnost zaščitenih beljakovin У dodani zeolit Beljakovinsko-mineralno-vitaminske mešanice za izravnavo osnovne krme • MK-SUPER-35-PREMIUM (35% SB) • MK-SUPER-35 (35% SB) • MK-SUPER-38 (38% SB) ✓ preskrbo krav s surovimi beljakovinami •s različni viri beljakovin ✓ pestra aminokislinska sestava ✓ povišajo količino mleka ✓ omogočajo ustrezno kakovost mleka ✓ izboljšajo zdravje in plodnost živali PROPILENLAC specialna dopolnilna кгтлпа mešanica za krave molznice v začetku laktacije f- ✓ zmanjša tveganja za ketozo in acidozo ✓ upočasni hujšanje ✓ poveča zauživanje krme ✓ izboljšuje mikrobno prebavo GOVEJI PITANCI Dopolnilna krmna mešanica za teleta • TL-STARTER (18% SB) Za pitanje goveda od 300 kg naprej • GOV-1 (17% SB) • GOV-4 ali TL-PIT-1 (14% SB) • GOV-SUPER-35 (35% SB) • GOV-SUPER-40-PREMIUM (40% SB) • GOV-U-SUPER-35 in GOV-U-SUPER-45 (35 in 45% SB) Pakiranja: razsuto, big bag, 30/1,10/1. Dobavljivo v vseh bolje založenih trgovinah s kmetijskim ali prehrambenim materialom. Prehrana prašičev • plemenske svinje in merjasci • pujski • pitanci Prehrana piščancev • kokoši nesnice • piščanci ■ jarkice Mineralno vitaminske mešanice • ZA GOVEDA • ZA PRASlČE • UNIVERZAL BREZPLAČNO SVETOVANJE Panvita KMETIJSTVO d.o.o., Rakičan, Lendavska 5, 9000 Murska Sobota T: 02 542 21 10 | F: 02 542 21 20 | E: kmetijstvo@panvita.si 11: www.panvita.si E: naročila, kmetijstvo@panvita.si PROIZVODNJA KRMIL UpovcI 251,9231 Beltinci T: 02 542 21 001 T: 02 542 21 2> KMETIJSKI CENTER LIPOVCI Lipovci 251, 9231 Beltinci T: 02 542 15 22 KMETIJSKI CENTER LE ME RJE Lemer]e2,9201 PuconcI T: 02 545 96 801 F: 02 54598 83 KMETIJSKI CENTER ŽIHLAVA Žlhlava 15,9244 Sv. Jurij ob Š6avnlct T: 02 568 90 381 F: 02 568 90 39 42 KMETIJSKA PRILOGA GNOJILA ZELENA GALICA CALCI N S, CALCI N B CUPROVIN 50 CINKARNA % FUNGICIDI SUPER AKCIJA Cepilnik Titanium 18 samo 2.168 € Stroji za pripravo drv podjetja Uniforest 051 647 716 prodajalna@uniforest. www.uniforest.s Podjetje Uniforest iz Prebolda vam ponuja vrsto strojev, namenjenih pripravi drv. Mednje sodijo rezalno-cepilni stroji, cepilniki drv, krožne žage in povezovalci drv. Rezalno-cepilni stroj TITAN 40/20 premium je kompakten, zanesljiv in hkrati mobilen, namenjen pripravi večjih količindrv. Razreže in razcep i lahko les do premera 40 cm s silo cepljenja 20 ton. Zaradi nižjih stroškov vzdrževanja in manjše občutljivosti na tujke v lesu reže s krožno žago, ki je skupaj z rezalno-cepilnim sklopom osnovana nizko, v isti ravnini. Transportni trak je nastavljiv 15 stopinj v levo in desno, da lahko uporabnik prikolico napolni brez prestavljanja. Upravljanje je v celoti mehansko--hidravlično, brez električnih oziroma elektronskih krmilnih sklopov, zato se lahko stroj uporablja tudi v zahtevnejših pogojih in s tem omogoča enostavno vzdrževanje z nizkimi stroški. Rezalno-cepilni stroj TITAN 40/20 premium je okolju prijazen stroj, saj se, poleg že omenjenih značilnosti, lahko ostanki po rezanju/cepljenju porabijo za nadaljnjo predelavo. V podjetju Uniforest imajo tudi rezalno-cepilne stroje TITAN 43/20standard namenjene domači uporabi, ki režejo s posebnim vzdržljivim mečem za harvester.Razrežejo lahkohlodovinoprem era 43 cm s silo cepljenja 20 ton. Njihovo upravljanje je lahko vceloti mehansko ali spomočjo elektronske krmilne ročice (joysticka). Cepilniki drv TITANIUM so varni, omogočajo enostavno cepljenje polen ter imajo nizko porabo energije. To zagotavljajo vgrajene varnostne komponente, litoželezna črpalka, pobiralka za dvigovanje cepljencev in ročica za njihovo pr id r-žanje. Po višini nastavljiva cepilna miza lajša delo in tako zmanjša delovno obremenitev uporabn ik a. Na voljo je veliko prostora za odlaganje doda tne opreme, njihovo delovanje je mogoče s kardanom, z elektromotorjem ali pa kombinirano. Cepilniki drv TITANIUM se ponašajo z nagrado za oblikovalski presežek (German Desing Award Special). Krožne žage Standard so varne in enostavne za premikanje. Njihova kompaktna konstrukcija omogoča dolgo življenjsko dobo. Uporabniki lahko izbirajo med pogonom preko kardana ali elektromotorja. Model s pogonom preko kardana lahko imajo tudi pet metrski transportni trak. Za lažje skladiščenje drv v podjetju Uniforest izdelujejo tudi mehanske in hidravlične povezovalce drv PYTHON, ki so namenjeni povezovanju metrskih drv. Drva se lahko povezujejo s poliestrskim trakom ali sintetično vrvjo. Hidravlične povezovalce drv je mogoče priklopiti spredaj ali zadaj, medtem ko je mehanske možno priklopiti le zadaj. Vse stroje podjetja Uniforest si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.uniforest.si. KMETIJSKA PRILOGA 43 iZBERiTE AMZS DARILNO KARTICO >/ Vrednostna darilna kartica (dva motiva) >/ Darilna kartica za programe varne vožnje (tudi s traktorjem) >/ Darilna kartica za karting Majhno darilo, velika vrednost. Ш 080 28 20 www.amzs.si AMZS ROSL eh Vse za kmetijsko in industrijsko hidravliko 041/892-655 Dravinjska cesta 96 2319 POLJČANE www.rositeh.si info@rositeh.si KTEHIIOS Cesta ob železnici 1 3310 Žalec info@tehnos.si TEHTNICE Cestne tehtnice Namiznetehtnice Paletni viličarji s tehtnico Precizne tehtnice Števne tehtnice Talne in navozne tehtnice Tehtnice na strojih Teh tnice na viličarjih Trgovinske tehtnice Tehtnice ATEX/IECEx okolje MESARSKA OPREMA REZALNIKI SALAMOREZNICE PLANETARNI MEŠALNIKI PROGRAMSKA OPREMA (PC SOFTWARE) VAKUMIRKE ŽAGE ZA KOSTI VAGA franci@vaga.si +386 (0)41 637 614 Britof 412, 4000 Kranj Slovenija pon-pet 7: 00 - 16: 00 VEČ O SAMI PONUDBI SI OGLEJTE NA www.vaga.si IZVRSTEN DOMAČI PARADIŽNIK Pridelava, prodaja in veleprodaja odličnega domačega paradižnika Delovni čas od pon. do pet. od 7. do 15. ure Naš paradižnik dobite v vseh bolje založenih prodajalnah. Pokličite 041 942 818 Pridelava poteka na hidroponski način v steklenjaku s površino 1 ha. Pri pridelavi paradižnika ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Za varstvo nasada uporabljamo izključno biološko zaščito. Tešanovci 1c, 9226 Moravske Toplice, Slovenija 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Vedute, zvesti posnetki naših krajev v 19. stoletju (8) Posebej zanimiva je originalna kolorirana risba Celja, nastala okoli leta 1859. Podpisal jo je Heinrich Lauterbach, o katerem osebni podatki še vedno niso znani. Risba je služila kot predloga za tiskanje grafik. Na upodobitvi gledamo mesto z vzhoda, z vzpetine, kjer je Kalvarija. Ob desnem robu sta kapelici z Golgoto, na sredini je v ospredju pot s sprehajalci, ob levem robu pa se razteza gozd, kjer so na travniku posamezne skupine sprehajalcev. Med zgradbami v mestu izstopa na levi cerkev sv. Danijela in na sredini v ozadju Knežji dvorec. www.kamra.si kamra Veduto, ki kaže pogled na trg Vojnik, je še vedno neidentificirani, le kot E. S. Hochenegg podpisani slikar naslikal v tehniki akvarela. Pri tem je zapis Hochenegg mogoče prevesti tudi kot Vojnik. Upodobitev je nastala leta 1879 in prikazuje vrsto zidanih, večinoma enonad-stropnih hiš, ki so delno zakrite s krošnjami dreves. Na Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. levi strani na nizkem pobočju stojita cerkvici sv. Florjana in Marije sedem žalosti. Na desni strani se strnjeno naselje vse bolj redči. V ozadju pa prizor omejuje hrib, nad katerim se razprostira rahlo oblačno nebo. Se nadaljuje ... Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Heinrich Lauterbach, Celje, ok. 1859, kolorirana risba s svinčnikom, na hrbtni strani podpis: H. Lauterbach, E. S. Hochenegg (?), Vojnik, 1879, akvarel, spodaj desno podpis: E. S. Hochenegg 79, (Pokrajinski muzej Celje). (Pokrajinski muzej Celje). Andrea Camilleri: Tat malic Med hladnim zločinom in slastno hrano Moje priljubljeno poletno branje so kriminalke. Pred časom so me privlačile dogodivščine francoskega komisarja Dupina. Gre za zabaven opis Bretanje in oris razpletanja kriminalnih dejanj. Oboje je v zbirki popisoval Jean-Luc Banna-lec (gre za psevdonim nemškega avtorja Jörga Bonga). Pred odhodom na počitnice mi je knjižničarka tokrat priporočala delo italijanskega pisatelja Andrea Camille-ria. Zadela je. Med obema piscema krimi-nalk bi na hitro lahko potegnili nekaj preprostih vzporednic. Medtem ko se Bong posveča besednemu slikanju Bretanje, Camilleri izdatno opisuje vzdušje v svojem izmišljenem sicilianskem mestu Vigata. V tamkajšnjem komisariatu ima vajeti v rokah inšpektor Salvo Montalbano. Podobno kot njegov francoski kolega Dupin je tudi sam navdušenec nad dobro hrano. Sline se mu cedijo, ko razmišlja o školjkah, ribah in najrazličnejših testeninah. V priljubljeni restavraciji med jedjo sploh ne govori, medtem ko hvalospev glavnemu kuharju poje, ko mu po obroku čvrsto seže v dlan. Med zapletenimi primeri tolažbo išče še v grižljajih, ki mu jih v hladilniku pušča njegova gospodinja. Ce Montalbano do hrane čuti res strastno naklonjenost, je v svojem osebnem čustvenem življenju nenavadno hladen, lahko bi rekli čustveno nerazgledan. Med reševanjem primera se pri njem oglasi zaročenka Livia, s katero komisar iz leta v leto odlaga poroko. Montalbano Liviji zaupa skrb za petletnega fantka Francoisa, čigar mama je bila vpletena v umor starejšega moškega. Gre za lepo Karimo, ki je za številne starejše gospode čistila stanovanja, hkrati je za doplačilo opravljala druge posebne usluge. Ko Francoise drugim otrokom krade malice, se namreč izkaže, da je prepuščen sam sebi in da je bila tudi Kari- ma verjetno žrtev hudodelcev, ki jim je najprej pripadala tudi sama. V vmesnem času neznanci na ribiški ladji ustrelijo še Tu-nizijca. Ceprav je Montalbano najprej zadovoljen, da je primer z ribiške ladje prepustil sosednjemu komisariatu, slej ko prej ugotovi, da sta zločina povezana. Globlje kot brska, jasneje se zdi, da gre za vladno korupcijo in mednarodno zaroto. Med razpletanjem prevar in laži se Montalbano otepa ljubosumja do Livie. V vsaki prijazni gesti, ki jo do nje pokaže eden od komisarjevih sodelavcev, sodelujoč pri preiskavi, vidi znak nekakšnega razmerja, ki ga ni. Pameten, a očitno premalo samozavesten komisar obenem ni zmožen obiskati očeta, ki se med tem znajde na smrtni postelji. Ko končno zbere moč, da odide v bolnišnico, se le še zahvali zdravniku, ki mu sporoči novice o očetovi smrti. Hvaležen je predvsem, ker mu ni bilo treba zreti smrti v oči. Bistvena prednost romana, kjer se vpleteni liki menjajo s svetlobno hitrostjo, kar terja precejšnjo pozornost bralca, je sočen prevod. Prevajalka Veronika Simoniti ne skopari s skrbno izbranimi besedami, ki slikajo italijansko pokrajino, ponazarjajo značaj domačinov in hitro jezo komisarja. Nič nenavadnega ni, če Montalbano pred svoje policijske sodelavce enkrat postavi besedo kanalja, drugič štupido ali kaj podobnega. S spretnimi kriminalističnimi prijemi, z nenavadnim zasliševanjem in včasih tudi s potvarjanjem resničnosti uspešno reši primer. Livia si želi posvojiti Francoisa. Montalbano, ki je bil najprej jezen tudi zaradi pozornosti, ki jo je njegova zaročenka posvečala siroti, se vendarle omehča. Ker samo-hranilci ne izpolnjujejo pogojev za posvojitev, se vedno bolj jasna vendarle zdi tudi bližina poroke. TS O avtorju: Andrea Camilleri je italijanski pisec, ki se je leta 1925 rodil v obmorskem mestu Porto Empedocle na Siciliji. Najprej je deloval kot gledališki in televizijski producent. Sredi 90. let je zaslovel z nizom knjig o detektivu Montal-banu. Slednji je nastopil v 30 romanih. Bil je tudi glavni lik nadaljevanke, ki jo je posnela ena od italijanskih televizij. Dela Andrea Camillerja so prevedena v več kot 30 jezikov. ALBUM S CELJSKEGA Romanje od Sladke Gore do sv. Roka Romanje po romarski poti v okolici Šmarja je nekoč trajalo kar pet dni, od 12. do 16. avgusta. Začelo se je na Sladki Gori, kjer so romarji zbrani v procesiji nesli križ in peli nabožne pesmi. Drugi dan, na predvečer velike maše, so okoli cerkve na Tinskem plesali »vrtec« - procesijo s prižganimi svečami ali baklami in petjem Marijinih pesmi. Tretji dan romanja so se romarji v procesiji s križem podali v Šmarje pri Jelšah, kjer so se v šmarski župnijski cerkvi, posvečeni Mariji, udeležili pobožnih slovesnosti ob Marijinem prazniku. Zgodaj popoldne isti dan se je neskončna procesija romarjev že pomikala med kapelicami proti cerkvi sv. Roka nad Šmarjem. Na travniku okoli cerkve so stojnice ponujale razne spominke, medico in sladka lectova srca. S prižnice na severni strani cerkve je romarje nagovoril duhovnik in jih povabil v cerkev k bogoslužju. Številni romarji so ob molitvi in petju noč preživeli kar v cerkvi. Kratek spanec jim je že zgodaj zjutraj naslednjega dne prekinila prva jutranja maša. Na god sv. Roka so se pobožno-sti začele že zgodaj, popoldne se je romanje končalo s slovesno mašo in petjem litanij, med katerimi je bilo darovanje okoli oltarja. Marijina župnijska cerkev je bila starodaven romarski cilj, prav tako je bila zelo obiskana cerkev sv. Roka postavljena zaradi zaobljube v času kuge leta 1645. Za množični obisk romarjev je v drugi polovici 18. stoletja poskrbel šmarski župnik Matej Vrečer, ki je z gradnjo Kalvarije, s katero je povezal obe cerkvi, v romarski kraj privabil še več romarjev. Leta 1760 je vizitator poročal, da se je za velike maše romanja pri sv. Roku udeležilo 12 tisoč romarjev. Skozi stoletja se romanja v pomembnem romarskem središču Slovenije, Šmarju pri Jelšah, za veliko mašo, na praznik Marijinega vnebovzetja in za god sv. Roka, 15. in 16. avgusta, še vedno udeležuje na tisoče romarjev. Romarji se vzpenjajo med kapelami šmarske Kalvarije proti cerkvi pri sv. Roka, ok. 1950 (Fotografijo hrani Knjižnica Šmarje pri Jelšah). Uporabljena vira: M. Planinšek. Od Sladke Gore do sv. Roka, 2003. V Šmarski zvon, 15. avg. 2003, št. 1, str. 12., M. Kemperl. Matej Vrečer, 2016. Pripravila Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko. macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik BRALCI POROČEVALCI 45 Posebno poletje v Pegazovem domu Z raznimi dejavnostmi v Pegazovem domu bogatimo prosti čas. Poleg vsakdanjih, ki krepijo telo, duha in dušo starejšega človeka, so ostale dodana vrednost. V želji po krepitvi zdravja gre vsako jutro nekaj stanovalk in stanovalcev na sprehod po gozdni poti navkreber do izvira vode, ki je zdravilna. Blagodejno delujejo sprehod, pogled na častitljiva stara drevesa različnih vrst, dihalne vaje ter pitje čiste izvirske vode, ki jo natočimo še za s sabo. Ivanov vrelec je bogat z železom, zato ga mnogi poznajo pod imenom železna voda. Marija: »Izredno dober občutek je, ko grem po gozdu do izvira vode. Zelo pozitivno deluje name in me poživi za cel dan. Vodo prinesem še ostalim in jih razveselim z dobrim dejanjem.« Sivko vsi obožujemo, zato smo naredili omamno dišeče šopke. Drobne cvetke, ki so se otresli, smo shranili in jih bomo dali v blazinice ter druge šivane izdelke, ki bodo služili proti moljem in za lažji spanec. Starejšim prilagojena ekipna športna panoga je sedeča odbojka, kjer modificiramo žogo, mrežo, postavitev in pravila igre. Pri tem ostaja načelo zdrav duh, v zdravem telesu ob tekmovalnosti ter združevanju prijetnega s koristnim. Namen sta gibanje in zabava, zato si podajamo zgoraj in spodaj, le da spravimo žogo na drugo stran. Združimo prijetno s koristnim. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Teater apokalipse pri Vodnem stolpu Bojan Ekselenski je v sodelovanju s podjetjem Pro-Andy izdal tretjo knjigo v okviru projekta Vitezi in čarovniki. Knjiga ima nasov Vladavina indigo otrok. To je pravzaprav že sedma tiskana knjiga v okviru verjetno največjega slovenskega književnega projekta (http://vi-tezicarovniki.com). V četrtek, 6. avgusta, so na prireditvi pri Vodnem stolpu v okviru Poletja v Celju nastopili Matej Krajnc, Mateja Mohorko, Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski. Matej Krajnc, avtor spremne besede, končuje glasbeni album, ki ga je navdihnila knjiga Vladavina indigo otrok. Na prireditvi je odigral nekaj pesmi s tega albuma in vodil celotno prireditev. Mateja Mohorko je prebrala izbrane odlomke, da je pričarala duh knjige, Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski sta predstavila svoje sodelovanje. Avtor je poudaril, da knjiga žanrsko sodi v fantazijo in znanstveno fantastiko, a je njena umestitev v bližnjo prihodnost ter vzporedni svet le nekakšna zavesa, ki prikriva resnično vsebinsko paradigmo - družbenokritično dramo z močnim socialno-ekonom-skim nabojem. Andrej Ivanuša je omenil, da za reševanje sveta niso potrebni ameriški junaki, temveč lahko enako delo opravi tudi celjski študent. Matej Krajnc je izpostavil vlogo humorja in žanrsko celovitost knjige. Ugotovil je, da so večji del pogovora namenili pomenu vsebine, njeni širini, izjemno obsežnemu svetu vitezov in čarovnikov in se sploh niso dotaknili vsebine knjige. Ta privilegij je rezerviran za bralke in bralce. Mateja Mohorko je s svojo izvrstno interpretacijo izbranih odlomkov dodobra vzbudila radovednost. Vsi sodelujoči so člani Celjskega literarnega društva. Knjiga je izšla s finančno podporo Mestne občine Celje. NT Vida Ozis je predala donacijo društvu Vesele nogice iz Laškega. V Krškem franšiza An.nike V Krškem so prejšnji teden odprli prvo franšizo medicinske pedikure An.nika. Prisotne je pozdravila direktorica podjetja Vida Ozis, dogodka se je udeležila tudi podžupanja Občine Krško Nuša Somrak. Ob tej priložnosti je Vida Ozis podarila 300 evrov društvu Vesele nogice iz Laškega za njegovo delovanje. Za glasbeno popestritev je poskrbela violinistka Maša Golob. V centrih medicinske pedikure An.nika so specializirani za reševanje vseh vrst težav stopala, od glivičnih obolenj nohtov, otiščan- cev, bradavic, kurjih očes do vraščenih nohtov. Za reševanje težav slednjih so v An.niki največji strokovnjaki na območju Slovenije. Uporabljajo VHO-medicinske sponke, ki jih priznavajo nemške medicinske fakultete ter tudi vedno več slovenskih zdravnikov. Zavzemajo se za celostno zdravljenje. Ne zdravijo le težav na stopalih, temveč pomagajo tudi z nasveti, ki so jih pridobili v 15 letih dela, saj svetujejo strankam, kako naj preprečijo ponovni nastanek težav. AP 90,6 95,9 100,3 novi tednik Ш radio celie Vedno? г штј! Vedm г штј! 46 RAZVEDRILO < Lepo se obnašajte do svojih deklet ali žena. Časi so taki, da vas lahko zastrupijo, pa bo patolog potrdil smrt zaradi covida-19. Samo dve Lastnik podjetja se sprehodi med zaposlenimi in se ustavi pri enem od delavcev. Vpraša ga: »Koliko miz narediš v osmih urah?« »Dve,« odgovori delavec. »Kako samo dve, če jih jaz lahko izdelam deset!?« je ogorčen lastnik. »Ja, vi ste mizar, jaz pa diplomirani pravnik,« mu pojasni delavec. Policijska V policijski šoli je 14 bodočih policistov pisalo test. Vprašanje se je glasilo: kateri avto je najhitrejši. Prvi napiše jaguar. Drugi nima pojma in skuša prepisati ter napiše januar. Tretji prav tako nima pojma, pogleda k sosedu in da ne bi bilo videti, da je prepisoval, napiše februar. Tako si sledijo do 13. policista, ki napiše december. 14. ni vedel, kaj naj stori, saj mu je zmanjkalo mesecev, zato je napisal srečno novo leto. Policijska 2 Cariniki in policisti so šli na izlet z »doubledeckerjem«. Spodaj so se peljali cariniki, zgoraj policisti. Cariniki so bili veseli, pili so in jedli ter peli. Eden je šel v zgornje nadstropje in tam zagledal skupino popolnoma zelenih in prestrašenih policistov, ki so se z vso močjo oprijemali stolov. »Ja, kaj vam pa je, zakaj ne uživate tako kot mi spodaj?« vpraša carinik. »Vam je lahko, vi imate šoferja!« odgovori eden od policistov. Policijska 3 Prometni policist dvigne roko, da zaustavi prehod pešcev skozi križišče. Neka stara gospa se za to ne zmeni in gre mirno naprej. Policist jo ustavi in ji pravi: »Ali ne veste, kaj pomeni, če dvignem roko?« Gospa odvrne: »Seveda, vem, da vas tišči, saj sem bila štirideset let učiteljica.« Počasi Oče se jezi na Tončka: »Vse, kar delaš, delaš počasi: po- Eden je bil med počitnicami pri babici, drugi na morju. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. časi hodiš, se učiš, si umivaš zobe. Ali sploh kaj narediš hitro?« Tonček: »Ja, hitro se utrudim.« Kraje Pogovarjata se soseda. »A veš, da so mi že trikrat ukradli kurilno olje, in to kljub temu, da sem cisterno vgradil v zemljo in okrog posadil rože, da se je ne bi videlo.« Drugi pove: »Jaz sem težavo rešil tako, da sem kupil veliko tablo z napisom kurilno olje.« »In kako naj bi ti to pomagalo?« »Napis sem postavil zraven greznice in tako so mi jo zdaj že trikrat spraznili.« Mama ali hči Bodoči zet je prišel k tastu: »Rad bi se poročil z vašo lepo hčerko. Imate kaj proti?« Tast odgovori: »Nič nimam proti, ampak moraš vprašati najprej njeno mamo.« Bodoči zet: »Saj bi, pa mi je vaša hčerka bolj všeč.« Slačenje Pred svetim Petrom se po prometni nesreči znajdejo igralka, manekenka in prostitutka. Najprej pride k njemu igralka in sveti Peter jo vpraša: »S čim se je ukvarjala v življenju?« »V glavnem sem se preoblačila in igrala.« »Torej si se slačila? Naravnost v pekel!« Nato pride manekenka. »S čim si se ti ukvarjala?« jo vpraša sveti Peter. »Slačila sem se in oblačila in se sprehajala po modnih brveh.« »Tudi ti si se slačila? Naravnost v pekel!« Nazadnje pride prostitutka. Tudi njo sveti Peter vpraša, s čim se je ukvarjala, ko je bila še živa. »Čez dan sem večinoma spala, zvečer pa sem se uredila in šla od ene cestne svetilke do druge.« »Hvala Bogu, električarka!« reče sveti Peter in jo pošlje v nebesa. Je že avgust? September bo čez nekaj dni. Čas je, da poiščete svoj kostum za noč čarovnic in začnete nakupovati božična darila. Srečno novo leto! Dan ima 24 ur, v gajbici je 24 steklenic piva! To nikakor ne more biti naključje. Včasih sem komaj čakal konec tedna, da lahko grem na zabave. Zdaj komaj čakam konec tedna, da se lahko naspim. Za vsakim uspešnim veganom stoji razočarana babica. Kako bi izgledalo, če bi Jezus danes skušal nahraniti pet tisoč ljudi Oven Tehtni ca ISŽJ s' Tudi ribe občutijo, ti fašist! 4 -A Mars, ki potuje po vašem znaku, vam prinaša višek energije. Ne bo šlo vse po vaših pričakovanjih, zato ste lahko nekoliko nestrpni in nezadovoljni. Lekcija, ki jo morate osvojiti, se imenuje potrpežljivost. Energija se bo seveda obrnila v pozitivne smeri, zato ohranite pozitiven pristop. Vedno bo še čas za prijetne plati življenja. Nekdo vas željno pričakuje, ne odlašajte več z obiskom. 5ik Lev Od petka do nedelje opoldne bo Luna potovala po vašem znamenju. Pozornost bo usmerjena v odnose, v zraku bo romantika. Veselili se boste novih podvigov in že delali načrte. Nekoliko sicer prehitevate čas, saj določene zadeve še niso postavljene na pravo mesto. Vendar tudi sanje so dovoljenje, mar ne? Sprejem pomembnejše odločitve zahteva tehten razmislek, počakajte. škorpijon Zagotovo bo delovno področje v ospredju. Načrti, ki jih imate, se bodo počasi uresničevali, zato boste zadovoljni in polni zanosa. V tem tednu boste urejevali neke zadeve, vezane na preteklost. Vaša vladarica bo potovala po raku, zato boste čustveni. Tega bo najbolj vesel partner. Če še samevate, vas čaka v teh dneh prijetno druženje s sorodnimi dušami. Luna v nedeljo opoldne vstopi v vaš znak, po katerem bo potovala vse do torka dopoldne. Energija bo precej ponotranjena, čustveno boste bolj zaprti, mogoče celo zadržani. Nekdo vam lahko očita, da nekaj skrivate, kar sploh ne bo res. Ampak delovali boste res skrivnostno. Neka situacija vam bo dala novo in svežo energijo, zato lahko pričakujete ugodne razplete. Dvojčka Merkur, ki je vaš vladar, vstopi v četrtek v vaš znak, iz katerega bo deloval dvojno močno. Odlični boste pri komunikaciji, dogovarjanju, miselno zahtevnejšem delu ter pri opravljanju krajših poti. Čas je kot naročen, da napravite dober korak na delovnem področju. Zzanima-njem boste pogledovali okoli sebe in iskali možnosti za zabavo in sprostitev. Rak Strel ec V torek popoldne bo Luna vstopila v vaš znak in v večernih urah tvorila prvi krajec. Ta od vas zagotovo zahteva več prilagajanja ljudem in okoliščinam. Zbranost bo motena, zato velja povečana previdnost v delovanju. Ponovno bo nekdo potrkal na vaše srce in zbudil v vas romantična čustva. Prepustili se boste toku dogodkov in energiji ter uživali v vsem. Kozorog Pri delu se boste dobro organizirali, okoliščine vas bodo našle pripravljene. Nekomu se boste na vsak način želeli izogniti, vendar vam to ne bo v celoti uspelo. Najbolje bo, da se soočite z zadevami, ki jih morate dokončati. Počutje bo nihajoče. Venera, kraljica ljubezni, ki potuje po vašem znaku, vas bo vidno polepšala in privabila v vašo bližino zanimive ter prijetne ljudi. Ko boste mislili, da ste vse postavili na svoje mesto, se bo ponovno začel oglašati stari dvom. Trudite se, da bi si uredili življenje in stopili iz začaranega kroga. Kljub vsemu vam preteklosti ne bo uspelo potisniti na stran, zato se bo v mislih vedno oglašal nekdo in vam ne bo dal miru. Prijazno se boste odzvali povabilu, ki vas bo najprej presenetilo, kasneje razveselilo. Vodnar V četrtek in petek Sonce še potuje po zadnji stopinji vašega znaka ter vam dviguje vitalnost, prinaša dobro počutje. Mars v sorodnem znaku vam sočasno dviguje adrenalin, zato dolgočasno zagotovo ne bo. Naredili boste dober načrt, samo držati se ga morate. Prizadevali si boste priti resnici do dna, vendar še sami ne boste vedeli, kako stojijo zadeve. Posledice začetka retrogradnega gibanja vašega planeta vladarja Urana se bodo začele kazati v obrisih. Kar nekaj zmešnjav ste naredili s svojim nepredvidljivim vedenjem, zato morate v teh dneh reševati zaplete, ki ste si jih sami skuhali. Na poslovnem področju se vam obetajo spremembe. Imeli ste kup dvomov in pomislekov, na koncu pa boste ugotovili, da so vsi brezpredmetni. Devica V četrtek vstopi v vaše znamenje vaš vladar Merkur, kar se bo odlično odrazilo na delovnem področju. V soboto se mu pridruži Sonce in nad pomanjkanjem vitalnosti se v prihodnjem obdobju res ne boste mogli pritoževati, kar bo več kot odlično. Poslušno boste sledili nekomu, ki mu zaupate, in kmalu se bodo pokazali rezultati, na katere sta tako dolgo čakali. Ribi Pred vas se bodo postavile povečane zahteve in imeli boste občutek, da temu kar ne bo konca in kraja. Dobro si zastavite delo, saj ne boste mogli ničesar prepuščati naključju. Od vas bosta pričakovani natančnost in točnost, kar ne bo težava. Čustva bodo ponovno v ospredju in zaradi tega se boste v določenih trenutkih počutili ranljivo. Prav je, da tokrat uporabite razum. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. E RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka adolf (krajše) pristanisce vjemnu Clan organizacije ss 14 italijansko motorno kolo umet. vod. pregrada grški bog vetrov švedski avto suicid pri samurajih predelano besedilo pameten clovek hidroelektrarna voditeljica na kanalu a (nuša) 20 kravje oglašanje drugi dan v tednu nekdanje ime šrilanke španski slikar miro razl. imena eva tipka za izhod na rač. tipkovnici lavrencija (krajše) muslimanski bog temnorjav sirup 12 babilonski ... obiskovalec (pog.) pijaca iz izvleckov šipka glavno mesto latvije brezobziren, grozovit mesto v italiji prebivalci baskije 15 mesto na irskem priznanje poraza 19 otok v irskem morju projektza izvedbo žensko teniško združenje švedska krona ceška pritrdil-nica zasledovanje divjadi boris ostan sodobnik keltov rodij 9. in 25. črka angleške abecede pia zemljič dannykaye nemški pisatelj (heinz g.) 18 kisli mlecn izdelek razdeljenost na več pribl. enakih delov 13 angleška pisateljica christie znanilec (star.) 16 pekova žena (star.) SUDOKU 427 2 6 7 3 2 4 2 4 9 6 8 5 3 7 9 8 3 1 8 9 2 6 1 5 6 5 2 7 SUDOKU 118 4 2 8 7 9 8 9 7 2 1 3 4 2 2 9 4 6 3 7 4 5 3 5 9 5 4 6 REŠITEV SUDOKU 426 REŠITEV SUDOKU 117 5 4 1 2 9 6 3 7 8 3 7 6 8 1 5 4 9 2 8 2 9 3 7 4 5 1 6 7 3 2 4 8 1 6 5 9 9 6 8 5 2 3 1 4 7 4 1 5 7 6 9 8 2 3 6 5 4 9 3 7 2 8 1 2 9 3 1 5 8 7 6 4 1 8 7 6 4 2 9 3 5 9 2 6 3 1 4 8 5 7 4 8 7 5 2 9 3 1 6 5 1 3 6 8 7 2 4 9 8 5 2 9 4 3 6 7 1 6 7 4 2 5 1 9 3 8 3 9 1 7 6 8 5 2 4 7 3 8 1 9 5 4 6 2 1 6 9 4 3 2 7 8 5 2 4 5 8 7 6 1 9 3 6 4 2 7 8 9 11 etui novi tednik Vedno г i/wmoj / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cehe Vddm г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. avgusta. Geslo iz številke 33: Letos imamo poletje z neurji. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in majico NT&RC, prejmejo: Anka Končan, Laško, Rok Havlas, Maribor in Inge Gradinski, Radovljica. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur več na: www.trik.si 48 INFORMACIJE ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA PODALJŠUJEMO AKCIJO!