Isz listov PREMESTITVE V PROSVETNI SLUŽBI KONČANE Premestitve so v prosvetnem ministrstvu končnoveljavno zaključene. Po tem takem so zaman vse prošnje in vloge, kolikor se tičejo premestitev in jih v ministrstvu sploh ne bodo obravnavali. (Iz kabineta prosvetnega ministrstva.) —1 Nov zakonski učni načrt za ljudskošolsko učiteljstvo v Julijski Krajini. Ministrski svet je pri svoji zadnji seji odobril zakonski načrt, ki določa ugodnosti za učiteljski zbor, za nadzornike in voditelje na Ijudskih šolah v pokrajinah Julijske Krajine. Z novim zakonom se hoče zboljšati sestava učiteljskega zbora v obmejnih predelih in ga napraviti sposobnega za izvajanje posebnih nalog, ki so mu naložene; novi zakon naj v prvi vrsti olajša pritok izbranih, zlasti moških učnih moči v naznačene pokrajine in naj omogoči njihovo nastavitev v notranjosti omenjenih pokrajin. Glavne ugodnosti, ki jih določa zakon, so: a) kdor bo določeno dobo služboval v obmejnih pokrajinah, bo imel prednost pri izbiri službenega mesta, ko bo prosil za premestitev; b) službovanje v obmejnih krajih se bo zvišalo za eno tretjino pri štetju službenih let in pri določitvi pokojnine. — »Domoljub« 25. septembra. —1 Nad 70.000 slovenskih šolarjev nima dovolj hrane je naslov članka v »Slovencu« z dne 29. sept, iz katerega posnemamo sledeče ugotovitve: V šolskem letu 1938./1939. smo imeli v Sloveniji 112 šolskih kuhinj. Od teh jih je bilo 38 takih, ki so dajale otrokom samo malico, 12 takih, ki so dajale otrokom poleg zajtrka tudi malico in večerjo, 43 je bilo takih, ki so dajale otrokom samo obed, 19 pa takih, ki so dajale otrokom zajtrk in obed. V sezoni (pozno jeseni in pozimi) so te kuhinje obratovale povprečno po 4 mesce in 17 dni. Obratovalnih dni je bilo na kuhinjo povprečno 95 .V navedeni sezoni so izdajale te kuhinje povprečno dnevno 1272 zajtrkov (deloma mleko, deloma kruh in deloma čaj), dalje 4147 obedov (deloma enolončne jedi), 2143 malic (kruh, mleko, čaj) in 191 večerij (enoobročne jedi). Dnevno je bilo izdanih torej 7753 obrokov hrane in sicer 5253 otrokom. Čc pomnožimo vse obroke s številom obratovalnih dni, je bilo v navedeni sezoni izdanih 736.535 obrokov. — Odkar obstoje te kuhinje, so imele stroškov s prehrano otrok 1,830.587 din. Porabilo pa sc je 345.198 1 mleka, 3200 kg sladkorja 167.824 kg krompirja, 143.542 kg kruha, 6030 kg sadja, 9937 kg mesa in 94.780 kg drugih živil (sočivja, zabele, zelenjave itd.). Te kuhinje so podpirale z denarjem deloma banska uprava, deloma občine in razna društva ter zasebniki. Zasebniki predvsem z naturalijami. — Po podatkih posebne tozadevne ankete Pedagoškc centrale je bilo pri nas 1. 1936. takih šolskih otrok, ki so brez zajtrka 4707, takih ki so brez toplega obeda 11.511, ki so brez obeda splch 2778, ki so brez večerje 3995, ki ne dobe redno mleka 32.044 in ki so daljšo dobo brez kruha 15.606. Če te številke sedaj pomnožimo, ne s 95 dnevi, ampak z 270 dnevi, kolikor časa traja povprečno šolski pouk, bi bilo treba imeti 1,300.000 obrokov zajtrka, 3,100.000 o- brokov kosila, 1,100.000 obrokov večerij. Skupno bi bilo potrebnih za najnujnejšo silo 5,500.000 obrokov hrane. V enem letu pa. kakor smo videli, je bilo izdanih le 730.000 obrokov. Dosedanje kuhinje so nudile torej pomoč komaj vsakemu osmemu res potrebncmu otroku. —1 »V slovenske hiše rodovinske kroni- ke« je naslov članku v »Slovencu« od 29. IX., ki se zavzema za vodenje družinskih krcnik. To delo naj bi vršil dom. Tudi glede šolc pravi, naj bi gojila v večji meri osebno in družinsko zgodovino. In predlaga sledeče: Vsako lcto naj učitelj družinsko zgodovino ponovi in utrjuje s šolsko mladino, a tudi izpopolnjuje jo naj, ker čim večji je otrok, tem bolj je razvit in tem bolj si bo vse zapomnil; svojim staršem bo stavil razna vprašanja ter vzbudil tudi pri njih zanimanje za prednike. Šolski otrok naj si vse to napiše, dom pa naj izboljšuje vso zgodovino vse družine. —1 Boj proti draginji je naslovni članek v »Trgovskem listu« z dne 29. sept. V tem članku čitamo prav zanimive sledeče predloge za pobijanje draginje. Mi bi se na primer zavezali, da izvozimo določeno količino lesa po nizkih cenah samo, če dobimo določeno količino bombažne preje tudi po nizki ceni. Med ceno lesa in bombažne preje bi se moral do govoriti trgovinsko-politični junktim. To je na vsak način boljši način kakor pa uvedba izvoznih taks za pocenitev važnih uvoznih predmetov, ker bi mogla tujina smatrati takšne takse kot izvczne omejitve. — Nadaljnja pocenitcv bi se mogla doseči tudi s pribitkom cene za luksuzno blago. Posamezne tovarne bi morale ustanoviti interne fonde za pocenitev blaga, iz katerih bi se plačevali dodatki za pocenitev ljudskega blaga. — V vseh blagovnih skupinah bi se torej morali izdelovati ceneni ljudski predmeti in uradi bi morali čim strožje nadzirati njih ceno. Začetek je bil storjen z ljudskim kruhom. Ravno tako važna pa je proizvodnja ljudskega barhenta, flanele, ljudskega blaga za moške in ženske obleke, da navedemo samo nekaj primerov iz tekstilne stroke. — Pocenitev važnih uvoznih predmetov za 20 do 25 % bi se torej mogla doseči z naslednjimi ukrepi: 1. Dovolil bi se draginjski pribitek pri uvozu surovin in polfabrikatov. 2. Pri sklepanju trgovinskim pogodb bi se določile uvozne cene blaga. 3. Za luksuzno blago bi se zvišala cena, da se s tem pribitkom doseže pocenitev ljudskega blaga. ¦— Učinkovitost teh ukrepov bi bila zagotovljena, ker bi veljali le za državno ozemlje in bi se omejevali na območje državne suverenitete. — Moglo bi se ugovarjati, da bi se mogel na ta način uvoz otežkočiti. To pa v današnjih razmerah ne bi bila prav nobena nesreča. Blago, ki ga danes izvažamo, se v tujini prav nujno potrebuje. To blago se bo zato moglo izvažati še nadalje. A tudi če bi izvoz nazadoval, bi to ne bila nobena nesreča. Itak prodajamo danes v tujino več, kakor bi pa smeli. Podražitev cen za one proizvode, ki se popolnoma ali deloma proizvajajo v državi, je samo posledica našega čezmernega izvoza. Ne izvoz, temveč uvoz je v vojnih časih važnejše vprašanje. — Končno pa bi se moglo poceniti blago tudi z državnimi prispevki za pocenitev uvoznega blaga. Del državnih dohodkov bi mogli brez škode uporabiti v ta namen. V tem primeru bi splošnost nosila stroške za pocenitev blaga v korist revnejših slojev. Tudi posojilo bi se moglo v ta namen skleniti.