Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

DOI: 10.37886/ruo.2023.007

Ključni dejavniki trajnostnega ravnanja z neporabljenimi zdravili
Rok Gomezelj*1
Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Izolska vrata 2, 6000 Koper, Slovenija
rok.gomezelj@gmail.com

Mirko Markič
Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Izolska vrata 2, 6000 Koper, Slovenija
Fakulteta za organizacijske študije, Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto, Slovenija
mirko.markic@guest.arnes.si

Povzetek:
Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na trajnostno ravnanje z
neporabljenimi
zdravili?
Namen: Namen raziskave je bil opraviti sistematičen pregled dosedanjih empiričnih raziskav o
dejavnikih, ki vplivajo na trajnostno ravnanje z neporabljenimi zdravili v gospodinjstvih.
Metoda: Opravili smo pregled empiričnih raziskav. Pregledali smo baze ProQuest, Semantic
scholar, Google scholar, Springer Link in Pubmed.
Rezultati: Ugotovili smo, da so avtorji raziskav trajnostnega ravnanja z zdravili kot ključne
dejavnike, ki vplivajo na namero za ravnanje največkrat izpostavili osebne okoliščine (znanje,
ozaveščenost, priročnost recikliranja). Pomembna sta tudi finančni in zdravstveni vidik trajnostnega
ravnanja. Namera za ravnanje je najbolj proksimalen napovedni dejavnik za ravnanje. Med
preučevanimi znanstvenimi deli smo ugotovili, da avtorji v nobeni empirični raziskavi niso zajeli
vseh dejavnikov, ki bi vplivali na trajnostno ravnanje. Prevladujoči metodi raziskav za pridobivanje
podatkov sta bili anketiranje preko vprašalnikov ter izvedba intervjujev, za analizo podatkov pa
opisna statistika.
Organizacija: S predstavitvijo različnih dejavnikov na področju trajnostnega ravnanja so
izpostavljeni najpomembnejši izzivi, ki se tičejo izobraževanja, ozaveščanja, nadzora nad
trajnostnim ravnanjem z neporabljenimi zdravili. Na podlagi tega imajo deležniki v teh procesih
priložnost preučevati trajnostno ravnanje z neporabljenimi zdravili in prepoznati morebitne
priložnosti za izboljšanje.
Družba: Racionalna raba zdravil je bistvena za zagotovitev varnosti zdravil v skupnosti.
Posamezniki potrebujejo informacije ter nova znanja o tem, kako trajnostno ravnati z neporabljenimi
zdravili. Zavedanje o negativnih učinkih napačne rabe neporabljenih zdravil se povečuje, vsi
porabniki zdravil pa lahko prispevajo k trajnostnemu ravnanju z neporabljenimi zdravili.
Originalnost: Raziskava je pokazala pomanjkanje raziskave v Sloveniji, ki bi raziskovala trajnostno
ravnanje z neporabljenimi zdravili, posebej v povezavi s sociopsihološkimi modeli.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pregled literature je bil omejen na pet javno dosegljivih baz
podatkov. Glede na prepoznane raziskovalne predloge oziroma zaznane vrzeli bi kvantitativna
raziskava dejavnikov za trajnostno ravnanje z zdravili prispevala k novim znanjem na tem področju.
Ključne besede: farmacija, gospodinjstva, management, odpadna zdravila, ravnanje, trajnostni
razvoj.

* Korespondenčni avtor / Correspondence author
Prejeto: 12. april 2023; revidirano: 18. april 2023; sprejeto: 24. april 2023. /
Received: 12th April 2023; revised: 18th April 2023; accepted: 24th April 2023.

105

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

1 Uvod
Proizvajanje in poraba farmacevtskih izdelkov naraščata iz leta v leto (Bound, 2005, str. 1;
Rogowska, 2019, str. 1). V svetovni zdravstveni organizaciji (v nadaljevanju WHO, World
Health Organization) so leta 2011 ugotovili, da predstavlja naraščajoča količinska raba zdravil
tveganje za javna in zasebna zdravstvena sredstva. Z rastjo porabe farmacevtskih izdelkov raste
tudi zaskrbljenost zaradi učinkov snovi iz zdravil v naravnem okolju (Bound 2005, str. 1705;
Chung, 2019, str. 1). Glede na izide raziskave v urbanih okoljih Kitajske ima ¾ ljudi doma
shranjena neporabljena zdravila (Chung, 2019, str. 1).
Primarno pot zdravil v naravno okolje delimo na uporabo zdravil in posledično odstranjevanje
preko telesnih odpadnih snovi ter na odlaganje neporabljenih zdravil v okolje. Odlaganje
zdravil med gospodinjske odpadke je pomemben izziv za nadaljnje raziskovanje in s tem
spodbujanje trajnostnega ravnanja v celotni verigi preskrbe z zdravili ter drugimi
farmacevtskimi izdelki (Bound, 2005, str. 1). Pogostejša odkritja sledi zdravil v vodi so v
zadnjih letih spodbudila raziskovanje tudi v tej smeri (Bound, 2005, str. 1705).
Namen raziskave je pregled dosedanjih empiričnih raziskav o dejavnikih, ki vplivajo na
trajnostno ravnanje z neporabljenimi zdravili pri uporabnikih v gospodinjstvih. Cilji raziskave
so:
• predstavitev sistematičnega pregleda literature, ki se nanaša na problematiko
trajnostnega ravnanja z neporabljenimi zdravili v gospodinjstvih,
• identifikacija ključnih dejavnikov, ki vplivajo na trajnostno ravnanje z neporabljenimi
zdravili v gospodinjstvih
Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembnost tovrstnega raziskovanja in ponujajo možnosti za
konkretnejše nadaljnje raziskovanje v slovenskem prostoru z namenom preučevanja in
izboljševanja trajnostnega ravnanja z neporabljenimi zdravili.

2 Teoretična izhodišča
Neporabljena zdravila ter raba zdravil s pretečenim rokom trajanja predstavljajo različna
tveganja in sicer (1) okoljsko, odvržejo se v kanalizacijski sistem ali v zbiralnike navadnih
odpadkov (Rogowska, 2019, str. 2), (2) družbeno, so neučinkovita – preostanek zdravila ne
ustreza želenemu protokolu zdravljenja bolezni ob morebitni potrebi po ponovnem zdravljenju
(Tsiligianni, 2012, str. 3), (3) varnostno, predstavljajo nevarnost za zastrupitev otrok (Santos
Fonseca, 2019, str. 7) in tveganje za povečanje odpornosti patogenih mikroorganizmov
(Wondimu 2015, str. 2) ter (4) gospodarsko, neporabljena zdravila so neposredno breme za
zdravstveni zavarovalniški sistem, ki je za njihovo izdajo predvidel in omogočil določena
finančna sredstva. Gospodinjstva v Savdski Arabiji in v drugih zalivskih državah so v enem
letu skupaj porabila 150 milijonov USD za zdravila, ki jih pacienti nikoli niso zaužili. Študija
v Veliki Britaniji na 11 gospodinjstvih je pokazala, da 51 % britanskih zdravil v gospodinjstvih
ni bilo porabljenih, od tega je 40 % zdravil potekel rok uporabnosti (Abou-Auda 2003, str. 1).
106

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Ugotovitve revizije odpadnih zdravil, ki jo je opravila lekarna Rowlands (Anglija) je pokazala,
da bi ob ekstrapolaciji skupni stroški vrnjenih zdravil za eno leto znašali 4.690.428 angleških
funtov. Glavni razlog za vračanje zdravil je je bil, da so jih pacienti prenehali jemati (49
odstotkov vrrnjenih izdelkov) (Breen, Ying in Kuljit, 2010, str. 426) .
Kaiser in sod. (1999, str. 1-16) so preučevali model okoljsko odgovornega (ekološkega)
ravnanja. Pokazali so, da okoljsko znanje, okoljske vrednote in odgovornost čustev skupaj
pojasnjujejo 45 % - 50 % variance namena ekološkega ravnanja, ki je nato napovedalo
76 - 94 % razpoložljive variance splošnega okoljsko odgovornega ravnanja. Saari in sod. (2021,
str. 1-7) ugotavljajo, da je v Evropi mogoče povezati trajnostno potrošniško vedenje z okoljsko
skrbjo, na kar vpliva povečana raven znanja o okolju in dojemanja okoljskega tveganja.
V času rasti farmacevtske dejavnosti je vzpostavitev zakonskih priporočil pomembna
preventivna oblika preprečevanja nastajanja odpadkov. Priča smo pomanjkanju globalnega in
celovitega pristopa zakonskih priporočil. Splošna priporočila s strani mednarodnih regulatornih
organov ne zadoščajo, saj se implementacija teh razlikuje od države do države. WHO je svoja
priporočila o varnem odlaganju neporabljenih zdravil objavila v letu 1999. Svetujejo: a)
vračanje v trgovino/lekarno/proizvajalcu; b) uničenje na visoki temperaturi (1200 °C); c)
imobilizacijo odpadkov z inkapsulacijo ali d) kemijsko razgradnjo v primeru prisotnosti
kemijskega znanja in potrebne opreme. V evropski uniji je v primeru Belgije, Italije, Grčije in
Norveške vračanje neporabljenih zdravil v lekarno zakonsko obvezno, medtem ko je npr. v
Avstriji, Franciji, na Hrvaškem, Madžarskem in Portugalskem mesto vračanja lahko lekarna ali
pa tudi komunalno podjetje. Specifične primere ločevanja imajo tudi v Nemčiji, kjer zdravila
uvrščajo med občinske odpadke in jih po sežigu zakopljejo v zemljo ter na primer na Malti, kjer
farmacevtske odpadke v veliki meri ločujejo privatna podjetja (Alnahas, 2020, str. 8).
Poglobljena razprava o trajnostni uporabi zdravil še ni pritegnila dovolj visoke pozornosti
teoretikov, raziskovalcev in praktikov tako v Sloveniji kot tudi širše. Daughton (2010, str. 125)
navaja, da naj bi pojem trajnostna uporaba zdravil presegal zgolj preudarno odlaganje odpadnih
zdravil. Trajnostno uporabo zdravil definira (prav tam) kot: »integralni vidik zasnove zelene
lekarne«. Do leta 2010 je bilo kljub pomembnosti to področje obravnavano v manj kot nekaj
desetih člankih v strokovnih revijah in knjigah (Daughton, 2010, str. 125). Prizadevanja kot so
npr. omejevanje začetnih predpisanih količin zdravil niso bila uspešna, zato je bilo treba
poiskati druge, bolj učinkovite in bolj trajnostne možnosti v smislu zmanjševanja negativnega
okoljskega učinka ob hkratnem izboljšanju zdravstvenega varstva (Cook, 2002). Glavna ovira
za izvajanje drugih pristopov je bila potreba po vključitvi in usklajevanju aktivnega sodelovanja
širokega nabora udeležencev, npr. plačnikov zdravstvenih izdelkov in storitev – zdravstvenih
zavarovalnic in potrošnikov zdravil, javnih agencij, zdravstvenih strokovnjakov, farmacevtskih
organizacij ipd. (Daughton, 2010, str. 125)
Dodatno tveganje ob nepravilni uporabi zdravil predstavlja »posojanje« zdravil
sorodnikom/prijateljem/sosedom. Izidi iz raziskave v grških gospodinjstvih so pokazali, da je
95 % pacientov posojalo svoja zdravila (od tega je 18 % družin posojalo zdravila izven svoje
107

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

družine), pri čemer gre v največji meri za zdravila za zdravljenje simptomatskih težav
(analgetiki, antibiotiki) (Tsiligianni, 2012, str. 5). Ozaveščanje potrošnikov o pravilni uporabi
zdravil naj bi bilo ključno na vseh ravneh organiziranosti in stopnjah izobraževanja ter
usposabljanja in podlaga za izdelavo bodočih strategij v zdravstveni dejavnosti (Martin, 2021,
str. 9-10).
Za ravnanje posameznika in skupnosti so odgovorni mnogi dejavniki, ki jih preučujejo različni
bolj ali manj uveljavljeni vedenjski modeli. Ne obstaja en sam model, s katerim bi v celoti
pojasnili razloge za trenutno ravnanje ali spremembo nekega ravnanja pri posamezniku. Zato
so v več študijah, tudi na področju trajnostne problematike, raziskovalci obstoječe vedenjske
teorije in teoretične modele prilagajali področju raziskovanja in osnovnim spremenljivkam
modela dodajali nove, kasneje pa v empiričnem delu tudi dokazovali njihovo upravičenost
(Akintunde, 2017, str. 122-126). Sklepamo, da enako velja za trajnostno ravnanje z
neporabljenimi zdravili. Glede na navedeno je pomembno ugotoviti, kateri so ključni dejavniki,
ki vplivajo na trajnostno ravnanje z neporabljenimi zdravili.

3 Metoda
Znanstvenoraziskovalne članke smo iskali v podatkovnih zbirkah: ProQuest, PubMed,
Semanticscholar, Google scholar in Springer Link. Ključne besede za iskanje v bazah so bile
"waste medicines" OR "unused medicines" OR "waste drugs" OR "unused drugs" AND
(sustainability OR sustainable) AND households AND (behaviour OR behavior OR
management). V pregled literature smo vključili le prispevke s polnim besedilom v angleškem
jeziku, ki so bili objavljeni do konca februarja 2023. Skupno število najdenih prispevkov glede
na ključne besede je bilo 2007.
Najprej smo preverili naslove in povzetke in izločili članke, ki se ne ukvarjajo z odpadnimi
zdravili. Nato smo izmed preostalih člankov izločili podvojene članke. Iz preostalih naslovov
in povzetkov prispevkov smo izluščili, kateri članki obravnavajo trajnostno ravnanje z
odpadnimi zdravili v gospodinjstvih. Članki, ki so temu ustrezali so bili del nadaljnjega
pregleda, preostali so bili izločeni. V končni pregled smo uvrstili 87 prispevkov. Model
raziskovanja in potek izbire ustreznih člankov za sistematični pregled literature v povezavi z
raziskovalnim vprašanjem je prikazan na sliki 1.

108

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Slika 1. Potek izbire ustreznih člankov za sistematični pregled literature na temo trajnostnega ravnanja z
neporabljenimi zdravili v gospodinjstvih.

4 Rezultati
Število relevantnih objav, ki preučujejo ravnanje z odpadnimi zdravili v gospodinjstvih narašča
z leti, kar priča o aktulnosti tematike. Do leta 2007 v sistematičnem pregledu literature ni bil
najden noben aktualen prispevek, medtem ko jih je bilo samo v prvih dveh mesecih leta 2023
objavljenih 5. Število prispevkov glede na letnico objave je prikazano v sliki 2.

109

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Slika 2. Število izbranih prispevkov glede na letnico objave

V izbranih 87 prispevkih je bilo preučevanih 21 dejavnikov, ki vplivajo na trajnostno ravnanje
z zdravili v gospodinjstvih. Po pogostosti so si sledili znanje, ozaveščenost, pomanjkanje
informacij, namera za trajnostno ravnanje, zaznano tveganje, izobrazba, cena, (ne)priročnost
recikliranja, spremenjeno zdravstveno stanje med zdravljenjem in sodelovanje bolnika pri
zdravljenju (adherenca). Našteti dejavniki so bili vzrok za ne/trajnostno ravnanje z zdravili v
gospodinjstvih v več kot 10 prispevkih. Manj pomembni oz. manj preučevani dejavniki (v 10
prispevkih ali manj) so, razvrščeni po pogostosti, bili starost, spol, lokacija bivališča, prisotnost
kroničnega bolnika/majhnega otroka v gospodinjstvu, predhodne izkušnje z recikliranjem,
zavarovanje, socialne norme, neprenašanje zdravila, zaznan nadzor nad ravnanjem in potencial
ponovne uporabe. Številčnost obravnave posameznih dejavnikov je prikazana v sliki 3.

110

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Slika 3. Številčnost navedbe posameznih dejavnikov trajnostnega ravnanja z neporabljenimi zdravili

Raziskave so bile narejene v 39 državah na vseh celinah (Senegal, Etiopija, Nigerija, Kenija,
Sudan, Uganda, Liberija, Gana, Južnoafriška republika, Palestina, Nepal, Tanzanija, Iran,
Libanon, Kuvajt, Savdska Arabija, Pakistan, Indija, Bangladeš, Kitajska, Malezija, Srbija,
Francija, Češka, Slovaška, Kosovo, Romunija, Turčija, Ciper, Portugalska, Španija, Nemčija,
Švedska, Anglija, Velika Britanija, Litva, Kanada, ZDA, Trinidad in Tobago). Različni
prispevki so obravnavali različne dejavnike, pri čemur so bile le redko pojasnjene relacije med
posameznimi dejavniki in njihov statistični vpliv na končno ravnanje z zdravili. Tako so
večinoma obravnavale okoljsko odgovorno ravnanje in preko anketnih vprašalnikov ali
intervjujev ovrednotili tudi posamezne dejavnike, ki vplivajo na trajnostno ravnanje z zdravili.
Na drugi strani so se raziskovalci le v manjši meri posluževali modelov, ki bi pokazali, katere
spremenljivke so neposredno povezane z namero po trajnostnem ravnanju in posledično s
trajnostnim ravnanjem.

111

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Slika 4. Dejavniki sodelovanja pri trajnostnem ravnanju z odpadnimi zdravili
(povzeto in adaptirano po Breen, Ying in Kuljit, 2010, str. 426)

Dejavnike trajnostnega ravnanja lahko med seboj tudi združujemo v skupine dejavnikov, kar je
v sliki 3 ponazorjeno z različnimi odtenki. Dejavnike lahko namreč ločimo med zaznavne in
operativne (Breen, Ying in Kuljit, 2010, str. 426), kar prikazuje slika 4. Zaznavni dejavniki so
pravni okvir (zakonodaja), korporativnost (socialne norme, pozitiven vpliv recikliranja na
skupnost in družbo), gospodarska skrb (znižani stroški proizvodnje ali stroški pakiranja),
okoljski vidik (zaznano tveganje zaradi morebitne škode za okolje) ter zdravje in varnost
(zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki jih zdravila predstavljajo za ljudi). Operativni dejavniki so
osebne okoliščine (znanje, ozaveščenost, pomanjkanje informacij, predhodne izkušnje z
recikliranjem, priročnost recikliranja, izobrazba) in finančne okvire (cenovni okvir recikliranja,
možnost zamenjave za druga zdravila, zavarovanje, plača). Med osebne okoliščine lahko
štejemo tudi starost, spol in lokacijo bivališča, ki lahko do določene mere (preko npr.
dostopnosti do programov recikliranja, znanja idr.) posredno vplivajo natrajnostno ravnanje.
(Breen, Ying in Kuljit, 2010, str. 425-427) Pregled prispevkov in dejavniki trajnostnega
ravnanja, ki so bili v njih obravnavani, so povzeti v tabeli 1.

112

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Tabela 1. Izbrani ustrezni prispevki za sistematični pregled literature na temo trajnostnega ravnanja z
neporabljenimi zdravili v gospodinjstvih

Avtor

Obravnavani dejavniki trajnostnega ravnanja

Dantuluri et al. , 2023

znanje, ozaveščenost, cena, socialne norme, potencial ponovne
uporabe, predhodne izkušnje, pomanjkanje informacij

Kahssay, Hammeso, Getachew, &
Woldeselassie, 2023
Jha, Kafle, Bhandary, & Pathiyil, 2022
Kovács, Ochrana, Muthová, & Meričková,
2022
Shoaib et.al., 2022
Shuleta-Qehaja & Kelmendi, 2022
Rogowska & Zimmermann, 2022
Magagula, Rampedi, & Yessoufou, 2022
Amoabeng, Araba, Darko, & Borquaye, 2022
Alshehri & Banjar, 2022
Egbenyah et al., 2021
Marwa et al., 2021
Woldeyohanins, Meaza, Tigabu, Kifle, &
Demelash, 2021
Lv, Liu, & Lay, 2021
Wang, Aziz, & Chik, 2021
Luo, Yumei; Reimers, Kai; Yang, Lei; Lin,
Jinping, 2021
Begum, et al., 2021
Steen, 2021
Jafarzadeh, Mahboub-Ahari, Najafi, Yousefi,
& Dalal, 2021
Gupta, Gairola, & Ansari, 2021
Mahara, Wu, Ge, Li, & Zhang, 2021
Gidey, habtu Birhanu, Gebremeskel Sadel,
Gebrezgabihe Welier, & Teklebrhan Assefa,
2020
Maharaj, Baijnath, & Naidoo, 2020
Halefom, et al., 2020
Kassahun & Tesfaye, 2020
Kumilachew, Sebsibe & Ebrahim, 2020
Bashatah & Syed, 2020
Makki, Hassali, Awaisu, & Hashmi, 2019
Bicer, 2019
Yu, Hu, Li, Zhang, & Wang, 2019
Pereira et al., 2019
Goyal, Bansal, Bajpai, Siddique & Srivastava,
2018
Ayele & Mamu, 2018
Kelly, McMillan, Spinks, Bettington, &
Wheeler, 2018
Teni et al., 2017
Fidora, 2017
Dias-Ferreira, Valente & Vaz, 2015
Zorpas, Dimitriou, & Voukkali, 2017
Abahussain & Ball, 2007

znanje, otroci v gospodinjstvu, kronični bolnik v gospodinjstvu
znanje, pomanjkanje informacij
znanje, pomanjkanje informacij
znanje, ozaveščenost, cena, izobrazba
znanje, pomanjkanje informacij
znanje, izobrazba
ozaveščenost, izobrazba
znanje
znanje, ozaveščenost
starost
ozaveščenost, spremenjeno zdravstveno stanje, adherenca
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, pomanjkanje informacij,
spremenjeno zdravstveno stanje, adherenca, neprenašanje zdravila
ozaveščenost, socialne norme, lokacija bivanja
cena, spremenjeno zdravstveno stanje, adherenca, lokacija bivanja
znanje, ozaveščenost, pomanjkanje informacij
znanje, ozaveščenost, spremenjeno zdravstveno stanje, lokacija
bivališča
ozaveščenost, priročnost recikliranja
spol, zavarovanje, cena, kronični bolnik v gospodinjstvu,
izobrazba
znanje, ozaveščenost, izobrazba, lokacija bivališča
znanje, ozaveščenost, zavarovanje, cena, spremenjeno
zdravstveno stanje, adherenca
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, pomanjkanje informacij
znanje, ozaveščenost, pomanjkanje informacij, izobrazba
znanje, ozaveščenost, namera
pomanjkanje informacij, izobrazba, namera
znanje, zavarovanje, cena, pomanjkanje informacij
ozaveščenost, izobrazba
ozaveščenost, starost, priročnost recikliranja, predhodne izkušnje,
otroci v gospodinjstvu, kronični bolnik v gospodinjstvu,
spremenjeno zdravstveno stanje, adherenca, neprenašanje zdravila
ozaveščenost, pomanjkanje informacij
znanje, ozaveščenost, priročnost recikliranja, zaznano tveganje,
pomanjkanje informacij, namera
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, pomanjkanje informacij
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, pomanjkanje informacij,
namera
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, pomanjkanje informacij,
namera
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje
znanje, cena, kronični bolnik v gospodinjstvu, pomanjkanje
informacij
znanje
znanje, ozaveščenost, priročnost recikliranja, zaznano tveganje,
predhodne izkušnje, pomanjkanje informacij, namera
priročnost recikliranja, namera
znanje, ozaveščenost, priročnost recikliranja, pomanjkanje
informacij

113

»se nadaljuje«

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

»nadaljevanje«

Vollmer, 2010
Ariffin & Zakili, 2019
Hajj et al., 2022
Kusturica, Tomas, & Sabo, 2016
Foon et al., 2020
Angi’enda & Bukachi, 2016
Tit, Nistor-Cseppento & Copolovici, 2016
Angi'enda, 2017
Kampamba, Nangandu Hikaambo, Cheela &
Mudenda, 2021
Lago et al., 2022
Breen, 2010
Sasu, Klaus, & and Kranert, 2011
Kusturica et al., 2020
Insani et al., 2020
Akici, Aydin, & Kiroglu, 2018
Veiga, Sousa, Sousa, Oliveira, & Neto, 2023
Manocha et al., 2020
Mahlaba et al., 2022
Lima et al.,2020
Lago, Auler, Fleith de Medeiros & Ribeiro,
2022
Zalpuri, Sharma, Singh & Rawat, 2022
Vatovec, Kolodinsky, Callas, Hart, &
Gallagher, 2022
Narwat & Sindhu, 2019
Orok, Erah & Toe, 2023
Al-Shahed, Assali & Najjar, 2016
Adedeji-Adenola et al., 2022
Massoud, Chami, Al-Hindi, & Alameddine,
2016
Alzayer & Jahromi, 2021
Marceta & Nadj, 2018
Abruquah, Drewry, & Ampratwum, 2014
Orina, 2018
Tong, Peake, & Braund, 2011
Banaga, 2020
Singh, 2021
Sim, Lai, Tan, Lee, & Sulaiman, 2018
Tengilimoğlu, Tekin, Zekioğlu, & Kılıç, 2020
West, Stewart, & Cordina, 2020
Aditya, 2013
Mashiane, 2017
Muragundi et al., 2012
Althagafi et al.,2022
Ling et al., 2023
Buffington, Lozicki, Alfieri, & Bond, 2019
Jankie et al.,2022
West, 2015
Bassoum, 2019

znanje, ozaveščenost, namera
ozaveščenost, pomanjkanje informacij
znanje, starost, spol, cena, izobrazba, namera, lokacija bivališča
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, namera
znanje, socialne norme
znanje, ozaveščenost, priročnost recikliranja, pomanjkanje
informacij
ozaveščenost, pomanjkanje informacij
ozaveščenost, zaznano tveganje, cena, pomanjkanje informacij,
spremenjeno zdravstveno stanje, namera
znanje, zaznano tveganje
znanje, pomanjkanje informacij
znanje, ozaveščenost, priročnost recikliranja, zaznano tveganje,
cena, predhodne izkušnje, otroci v gospodinjstvu, kronični bolnik
v gospodinjstvu
znanje, zaznano tveganje
znanje, ozaveščenost, priročnost recikliranja, spol, cena,
pomanjkanje informacij, izobrazba, namera
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, pomanjkanje informacij
starost, spol
ozaveščenost, starost, priročnost recikliranja, spol, pomanjkanje
informacij
znanje, ozaveščenost, pomanjkanje informacij, adherenca, namera
znanje, pomanjkanje informacij, namera
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, pomanjkanje informacij,
namera
znanje, ozaveščenost, starost, spol, cena, pomanjkanje informacij,
izobrazba
ozaveščenost, pomanjkanje informacij, namera
ozaveščenost, pomanjkanje informacij, namera
ozaveščenost. zaznano tveganje, pomanjkanje informacij
znanje, ozaveščenost, pomanjkanje informacij
znanje, pomanjkanje informacij, namera
znanje, pomanjkanje informacij
ozaveščenost, starost, cena, pomanjkanje informacij, namera
znanje, ozaveščenost, namera
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, pomanjkanje informacij,
namera
znanje, pomanjkanje informacij, adherenca
znanje, ozaveščenost, priročnost recikliranja, cena, pomanjkanje
informacij, namera, zaznan nadzor nad ravnanjem
znanje, zaznan nadzor nad ravnanjem
znanje, ozaveščenost, spol
ozaveščenost, izobrazba
znanje, cena, pomanjkanje informacij, spremenljivo zdravstveno
stanje, adherenca, neprenašanje zdravila, namera, zaznan nadzor
nad ravnanjem
znanje, pomanjkanje informacij, izobrazba
znanje, zaznano tveganje, adherenca
znanje, ozaveščenost, pomanjkanje informacij
znanje, ozaveščenost, pomanjkanje informacij, namera
znanje, ozaveščenost, pomanjkanje informacij
znanje, pomanjkanje informacij, spremenjeno zdravstveno stanje
znanje, ozaveščenost, zaznano tveganje, izobrazba, namera
cena, pomanjkanje informacij, izobrazba, namera
znanje, starost, pomanjkanje informacij, izobrazba, namera
znanje, ozaveščenost,, spremenjeno zdravstveno stanje
znanje, ozaveščenost, izobrazba, adherenca
»se nadaljuje«

114

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

»nadaljevanje«

West et al., 2014
Bol, 2020

znanje, ozaveščenost, spremenjeno zdravstveno stanje, adherenca
znanje, ozaveščenost, priročnost recikliranja, pomanjkanje
informacij

5 Razprava
Vsi vključeni prispevki obravnavajo nepravilne prakse odlaganja odpadnih zdravil v
gospodinjstvih in kažejo na pogostost tovrstnega ravnanja. V izbranih 87 prispevkih je bilo
preučevanih 21 dejavnikov, ki vplivajo na trajnostno ravnanje z zdravili v gospodinjstvih.
Najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na trajnostno ravnanje z zdravili so osebne okoliščine.
Največkrat je vzrok pomanjkanje znanja (obravnavano v 66 prispevkih), sledita slaba okoljska
ozaveščenost (57) in pomanjkanje informacij (50). To so trije najpogostejši vzroki za
nepravilno ravnanje z odpadnimi zdravili. Po pogostosti so jim sledili namera po trajnostnem
ravnanju (29), zaznano tveganje (21), izobrazba (18), cena (17), (ne)priročnost recikliranja (13),
spremenjeno zdravstveno stanje med zdravljenjem (12) in sodelovanje bolnika pri zdravljenju
(adherenca) (12). Manj pogosti dejavniki so bili starost (10), spol (8), lokacija bivališča (7),
prisotnost kroničnega bolnika/majhnega otroka v gospodinjstvu (6/5), predhodne izkušnje (5),
vrsta zavarovanja (4), socialne norme (4), neprenašanje zdravila (4), zaznan nadzor nad
ravnanjem (4) in nazadnje potencial ponovne uporabe (2).
Rezultati kažejo, da je ravnanje z neporabljenimi zdravili vedno posledica skupka različnih
dejavnikov. Pacienti ob svojem slabem znanju navajajo, da v preteklosti niso bili deležni
zadostne količine informacij/navodil v zvezi s trajnostnim ravnanjem. Uporabniki zdravil tudi
niso zadostno okoljsko ozaveščeni, saj v večini ne poznajo realnih posledic napačnega
odlaganja zdravil v okolje, prav tako ne poznajo nacionalnih predpisov in zakonodajnih
okvirov, ki usmerjajo proti trajnostnemu ravnanju z odpadnimi zdravili. V primerih, kjer se tega
zavedajo, pa to še zdaleč ne zadostuje za namero in posledično na trajnostno ravnanje z
odpadnimi zdravili.
Ob izpolnjevanju naštetih pogojev (poznavanje predpisov za pravilno odlaganje zdravil,
okoljskega in zdravstvenega tveganja ob nepravilnem odlaganju zdravil, ozaveščanje v
skupnosti), ki bi lahko vodili v trajnostno ravnanje z odpadnimi zdravili so uporabniki zdravil
navajali pomembnost dostopnosti in priročnosti recikliranja. Že dejstvo, da zdravila ne sodijo
med nobenega od komunalnih odpadkov lahko marsikomu - predvsem starejšim in
posameznikom iz odročnih krajev - onemogoči enostavno odlaganje odpadnih zdravil na za to
namenjene lokacije.
Prav tako v raziskavah pacienti navajajo stroškovni vidik odlaganja z odpadnimi zdravili. Tukaj
gre v manjši meri za napačno odlaganje zaradi stroškov prevoza do najbližje lokacije prevzema,
v večji meri pa uporabnike skrbi morebitna ponovna potreba po nakupu za zdravila, ki jim je
sicer potekel rok trajanja, a so jih pripravljeni uporabiti tudi v prihodnje. Kot razloge za
shranjevanje takih zdravil navajajo ceno zdravila in status zavarovanja, ki pogojuje kritje
stroškov zavarovalnice za posamezno zdravilo.
115

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Nazadnje vključene raziskave problematizirajo zdravstveni vidik trajnostnega ravnanja z
odpadnimi zdravili, ki delno pojasnjuje razloge za to, da pacienti doma hranijo neporabljena
zdravila. Spremenjeno zdravstveno stanje pomeni tudi spremembo zdravljenja, zato pacienti po
dogovoru z zdravstvenimi delavci prekinejo prvotno zdravljenje. Slaba adherenca na drugi
strani kaže na to, da pacienti zdravil namerno ali nenamerno niso jemali v skladu z dogovorom
s svojim zdravstvenim delavcem, zato so zdravila zapadla. Pod zdravstvene razloge spada tudi
navajanje prisotnosti ranljivih posameznikov v gospodinjstvu, kamor raziskave štejejo otroke
in starejše kronične bolnike. Pacienti v treh raziskavah navajajo neželene učinke oz.
neprenašanje zdravila, zaradi česar zdravila niso jemali, kar je vodilo v neporabljen preostanek
zdravila.
Glede na prevalenco dejavnika »pomanjkanje informacij« se samo od sebe poraja temeljno
vprašanje in sicer v kolikšni meri gre za prelaganje odgovornosti: ali pacienti resnično
pričakujejo/pogrešajo tovrstne informacije s strani oblasti/zdravstvenih delavcev, ali pa gre v
ozadju za pomanjkanje namere za trajnostno ravnanje in pacienti tovrstnih informacij ne želijo
poiskati oz. se v zvezi s tem izobraziti. Rezultat po drugi strani vsekakor nakazuje, da interes
po trajnostnem ravnanju zgolj »ene od obeh strani« ni dovolj za izvedbo trajnostnega ravnanja.
Spremenjeno zdravstveno stanje je eden najbolj racionalnih razlogov za to, da shranjevanje
zdravil, namenjenih za prvotno zdravstveno stanje, izgubi pravi smisel. Vseeno pa to ne bi smel
biti razlog za netrajnostno ravnanje v smislu napačnega odlaganja zdravil temveč dodaten
razlog za obisk lekarne ali druge lokacije prevzema. Pacienti v pregledanih prispevkih navajajo,
da bi ob finančnih spodbudah bili taka zdravila tudi pripravljeni vrniti z namenom, da se izdajo
pacientu, ki jih res potrebuje, a tovrstni »reverzno logistični« sistemi v praksi še ne živijo
(pacient težko zagotovi, da je zdravila res shranjeval v skladu z navodili za shranjevanje ipd.).
V Sloveniji vrnjena zdravila so namenjena dokončni odstranitvi in nimajo legitimne vrednosti
ali možnosti ponovne uporabe. Po drugi strani pa ima vračanje teh izdelkov vrednost samo po
sebi: odstrani izdelek iz okolja, kar zmanjšuje tveganje za naključne škodljive učinke ali zlorabo
izdelka, nadalje pa lahko zagotavlja informacije, ki jih je mogoče uporabiti za oceno
učinkovitosti predpisovanja, npr. glede na to, kdo je predpisovalec, vrsto zdravila in
izdano/prevzeto količino. Poleg cenovnega vidika se posameznikom zdi pomembno, da imajo
zdravila na zalogi za vsak slučaj, posebej ko imajo v gospodinjstvu krhke in ranljive skupine
bolnikov. Tudi to je razumljiv razlog za shranjevanje določenih količin zdravil, nikakor pa ne
bi smel biti razlog za napačno odlaganje zdravil v primeru zapadlosti. V gospodinjstvih s tako
populacijo je verjetno še bolj ključno informiranje v zvezi s programi prevzema odpadnih
zdravil z namenom zmanjševanja zdravstvenega in okoljskega tveganja za gospodinjstva in
širšo skupnost.
Iz raziskav je zaznati, da preiskovanci za ključne dejavnike trajnostnega ravnanja večkrat
navajajo dejavnike, ki se manj tičejo osebne odgovornosti: urejena zakonodaja, organizirani
prevzemi odpadnih zdravil, dobra informiranost glede trajnostne rabe zdravil ter druge
spodbujevalne okoliščine kot npr. socialne norme in priročnost recikliranja oz. ovire, povezane
s financami in nedostopnostjo recikliranja. Šele ob urejenih naštetih dejavnikih lahko dosežemo
116

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

ustrezen vpliv na končne, t. j. osebne lastnosti uporabnika, kot sta znanje in ozaveščenost (širše
razumevanje problematike) ter namera o trajnostnem ravnanju, ki najbolj vplivajo na končno
trajnostno ravnanje.

6 Zaključek
Neustrezno ravnanje z odpadnimi zdravili je pogosto in predstavlja različna tveganja, predvsem
okoljsko. Racionalna raba zdravil je bistvena za zagotovitev varnosti zdravil v skupnosti.
Posamezniki zato potrebujejo informacije ter nova znanja o tem, kako trajnostno ravnati z
neporabljenimi zdravili. Znanje glede farmacevtskega onesnaževanja okolja in informiranost o
ravnanju z odpadnimi zdravili sta prva predpogoja za namero po trajnostnem ravnanju z
odpadnimi zdravili, a takega ravnanja še ne zagotavljata. Pomembna trajnostna ukrepa sta
podpora kanalom ozaveščanja ter vzpostavitev in financiranje dostopnih, reguliranih ter
nadzorovanih programov prevzema odpadnih zdravil.
S predstavitvijo aktualnih ključnih dejavnikov na področju trajnostnega ravnanja z
neporabljenimi zdravili so izpostavljeni najpomembnejši družbeni in organizacijski izzivi, ki
se tičejo izobraževanja, ozaveščanja, nadzora nad trajnostnim ravnanjem in izvedbe
trajnostnega ravnanja z neporabljenimi zdravili. Na podlagi tega imajo deležniki v teh procesih
priložnost preučevati trajnostno ravnanje z neporabljenimi zdravili in prepoznati morebitne
priložnosti za izboljšanje.
Racionalna raba zdravil je bistvena za zagotovitev varnosti v zvezi z odpadnimi zdravil v
skupnosti. Posamezniki potrebujejo informacije ter nova znanja o tem, kako trajnostno ravnati
z neporabljenimi zdravili. Dodatno motivacijo predstavlja zavedanje o različnih negativnih
učinkih napačne rabe neporabljenih zdravil. Vsi člani gospodinjstev, v katerih so neporabljena
zdravila lahko prispevajo k trajnostnemu ravnanju z neporabljenimi zdravili.
Raziskava je pokazala pomanjkanje raziskave v Sloveniji, ki bi raziskovala trajnostno ravnanje
z neporabljenimi zdravili, posebej v povezavi s sociopsihološkimi modeli. Vezano na to bi bilo
v Sloveniji zanimivo opraviti kvanitativno raziskavo vseh naštetih ali izbranih (npr.
najpogostejših) dejavnikov in ovrednotiti njihove medsebojne relacije.
Raziskovanje je bilo omejeno na avtorjev pregled referenc glede na ključne besede v petih javno
dostopnih bazah.

117

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Reference
1. Abahussain, E. A., & Ball, D. E. (2007). Disposal of unwanted medicines from households in
Kuwait. Pharmacy world & science, 29, 368-373.
2. Abou-Auda, H. S. (2003). An Economic Assessment of the Extent of Medication Use and Wastage
Among Families in Saudi Arabia and Arabian Gulf Countries. Clin Ther 25 (4): 1276-92. doi:
10.1016/s0149-2918(03)80083-8. PMID: 12809973.
3. Abruquah, A. A., Drewry, J. A., & Ampratwum, F. T. (2014). What happens to unused, expired
and unwanted medications? A survey of a community-based medication disposal
practices. International Journal of Development and Sustainability, 3(12), 2175-2185.
4. Adedeji-Adenola, H., Adesina, A., Obon, M., Onedo, T., Okafor, G. U., Longe, M., & Oyawole,
M. (2022). Knowledge, perception and practice of pharmaceutical waste disposal among the public
in Lagos State, Nigeria. The Pan African Medical Journal, 42.
5. Aditya, S., & Singh, H. (2013). Safe medication disposal: Need to sensitize undergraduate
students. International Journal of Pharmacy & Life Sciences, 4(3).
6. Akici, A., Aydin, V., & Kiroglu, A. (2018). Assessment of the association between drug disposal
practices and drug use and storage behaviors. Saudi Pharmaceutical Journal, 26(1), 7-13.
7. Alnahas, F., Yeboah P., Fliedel L., Yaman Abdin A., & Alhareth K. (2020). Expired Medication:
Societal, Regulatory and Ethical Aspects of a Wasted Opportunity. International Journal of
Environmental Research and Public Health 17: 787.
8. Al-Shahed, Q. N., Assali, A., & Najjar, R. (2016). Safe disposal of medicines in Palestine. Journal
of Pharmacy and Pharmacology Plestina, 4, 17-22.
9. Alshehri, D., & Banjar, H. (2022). Increasing awareness of proper disposal of unused and expired
medication using a knowledge-based disposal management system. Journal of Environmental and
Public Health, 2022: 1-10
10. Althagafi, A., Alshibani, M., Alshehri, S., Noor, A., Baglagel, A., & Almeleebia, T. (2022).
Assessment of knowledge and awareness of safe disposal of unused or expired medication in Saudi
Arabia: A cross-sectional study. Saudi Pharmaceutical Journal, 30(11), 1672-1678.
11. Aluko, O. O., Imbianozor, G. T., Jideama, C. O., Ogundele, O. V., Fapetu, T. E., Afolabi, O. T., &
Odewade, O. L. (2022). The perception and disposal practices of unused and expired medicines by
households in an urban municipality, southwest Nigeria: A comparative cross-sectional
study. Waste Management, 140, 121-132
12. Alzayer, L., & Jahromi, F. (2021, September). Household Disposal of Medications as a Pathway of
Environmental Contamination in the Kingdom of Bahrain. In 2021 International Conference on
Innovation and Intelligence for Informatics, Computing, and Technologies (3ICT) (pp. 79-86).
13. Amoabeng, I. A., Otoo, B. A., Darko, G., & Borquaye, L. S. (2022). Disposal of unused and
expired medicines within the sunyani municipality of Ghana: A cross-sectional survey. Journal of
Environmental and Public Health, 2022: 1-7
14. Angi’enda, S. A., & Bukachi, S. A. (2016). Household knowledge and perceptions on disposal
practices of unused medicines in Kenya. J Anthropol Archaeol, 4(2), 1-20.
15. Ang'ienda, S. (2017). Perceptions and Practiceson Household Disposal Patterns of Unused
Medicines in South C Area of Nairobi City County (Doctoral dissertation, University of Nairobi).
16. Ariffin, M., & Zakili, T. S. T. (2019). Household pharmaceutical waste disposal in Selangor,
Malaysia—policy, public perception, and current practices. Environmental management, 64(4),
509-519.

118

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

17. Ayele, Y., & Mamu, M. (2018). Assessment of knowledge, attitude and practice towards disposal
of unused and expired pharmaceuticals among community in Harar city, Eastern Ethiopia. Journal
of Pharmaceutical Policy and Practice, 11, 1-7.
18. Banaga, D. K. (2020). Assessment of Knowledge, Attitude and Practice of Household Disposal of
Unused and Expired Medications in Dodoma City (Doctoral dissertation, The Open University of
Tanzania).
19. Bashatah, A., & Wajid, S. (2020). Knowledge and disposal practice of leftover and expired
medicine: a cross-sectional study from nursing and pharmacy students’ perspectives. International
journal of environmental research and public health, 17(6), 2068.
20. Bassoum, O., Makhtar, M., Lèye, M., Sougou, N. M., Diongue, M., & Niang, K. (2019). Practices
about antibiotic use among urban residents: a cross-sectional survey in Rufisque, Senegal. Cent
African J Public Health, 5(1), 1-12.
21. Begum, M. M., Rivu, S. F., Hasan, M. M. A., Nova, T. T., Rahman, M. M., Alim, M. A., ... &
Rahman, M. S. (2021). Disposal practices of unused and leftover medicines in the households of
Dhaka metropolis. Pharmacy, 9(2), 103.
22. Bicer, E. K. (2019). Medical waste management in patients with diabetic foot ulcers: a pilot study
in Turkey. Int J Caring Sci, 12(2), 937-945.
23. Bol, M. (2020). Medicating the Environment: Understanding the Challenges and Barriers of
Establishing a Safe Pharmaceutical Disposal Program.Diplomska naloga. University of Chicago.
24. Bound, J. P., & Voulvoulis N. (2005). Household Disposal of Pharmaceuticals as a Pathway for
Aquatic Contamination in the United Kingdom.” Environmental Health Perspectives 113: 1705 1711.
25. Bound, J. P., Kitsou K. & Voulvoulis N. (2006). Household disposal of pharmaceuticals and
perception of risk to the environment. Environmental toxicology and pharmacology 21(3): 301-7.
26. Breen, L., Xie, Y., & Thiaray, K. (2010). New solutions for old problem: how to reduce the volume
of waste medicines. The pharmaceutical journal, 284, 425-428.
27. Buffington, D. E., Lozicki, A., Alfieri, T., & Bond, T. C. (2019). Understanding factors that
contribute to the disposal of unused opioid medication. Journal of pain research, 725-732.
28. Chung, S. & Brooks, B. W. (2019). Identifying household pharmaceutical waste characteristics and
population behaviors in one of the most densely populated global cities.” Resources, Conservation
and Recycling 140: 267–277.
29. Cook, C. L. (2002). Validation of the transtheoretical model in medication compliance behavior.
Doktorska disertacija. The university of Georgia.
30. Dantuluri, K. L., Bonnet, K. R., Schlundt, D. G., Schulte, R. J., Griffith, H. G., Luu, A., ... &
Grijalva, C. G. (2023). Antibiotic perceptions, adherence, and disposal practices among parents of
pediatric patients. Plos one, 18(2).
31. Daughton, C. G. (2010). Drugs and the Environment: Stewardship & Sustainability. National
Exposure Research Laboratory, Environmental Sciences Division, US EPA, Las Vegas, Nevada,
Report.
32. Egbenyah, F., Udofia, E. A., Ayivor, J., Osei, M. M., Tetteh, J., Tetteh-Quarcoo, P. B., &
Sampane-Donkor, E. (2021). Disposal habits and microbial load of solid medical waste in subdistrict healthcare facilities and households in Yilo-Krobo municipality, Ghana. Plos one, 16(12).
33. Fidora, A. F. (2017). Knowledge and barriers to safe disposal of pharmaceutical products entering
the environment. Doktorska disertacija. Walden University.

119

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

34. Foon, P. Y., Ganesan, Y., Iranmanesh, M., & Foroughi, B. (2020). Understanding the behavioural
intention to dispose of unused medicines: An extension of the theory of planned
behaviour. Environmental Science and Pollution Research, 27, 28030-28041.
35. Gidey, M. T., Birhanu, A. H., Tsadik, A. G., Welie, A. G., & Assefa, B. T. (2020). Knowledge,
attitude, and practice of unused and expired medication disposal among patients visiting ayder
comprehensive specialized hospital. BioMed Research International.
36. Goyal, M., Bansal, M., Bajpai, A., Siddique, A., & Srivastava, R. K. (2018). Impact of educational
intervention on the awareness of disposal of leftover/expired medicines among health care
professionals. Journal of Pharmacology and Pharmacotherapeutics, 9(2), 113-116.
37. Gupta, D., Gairola, B., & Ansari, S. (2021). Knowledge, attitudes, opinions, and practices
regarding the disposal of unused drugs: A qualitative study. National Journal of Physiology,
Pharmacy and Pharmacology, 11(6), 649-653.
38. Hajj, A., Domiati, S., Haddad, C., Sacre, H., Akl, M., Akel, M., ... & Salameh, P. (2022).
Assessment of knowledge, attitude, and practice regarding the disposal of expired and unused
medications among the Lebanese population. Journal of Pharmaceutical Policy and
Practice, 15(1), 1-16.
39. Insani, W. N., Qonita, N. A., Jannah, S. S., Nuraliyah, N. M., Supadmi, W., Gatera, V. A., ... &
Abdulah, R. (2020). Improper disposal practice of unused and expired pharmaceutical products in
Indonesian households. Heliyon, 6(7), e04551.
40. Jafarzadeh, A., Mahboub-Ahari, A., Najafi, M., Yousefi, M., & Dalal, K. (2021). Medicine storage,
wastage, and associated determinants among urban households: a systematic review and metaanalysis of household surveys. BMC Public Health, 21(1), 1127.
41. Jankie, S., Barsatee, N., Dookhan, V., Sookdeo, K., Hernandez, S., & Villarroel Stuart, A. (2022).
Patients’ knowledge, attitudes and concerns regarding the disposal of expired/unused
medication. International Journal of Pharmacy Practice, 30(3), 247-252.
42. Jha, N., Kafle, S., Bhandary, S., & Shankar, P. R. (2022). Assessment of knowledge, attitude, and
practice of disposing and storing unused and expired medicines among the communities of
Kathmandu, Nepal. PLoS One, 17(8), e0272635.
43. Kahsay, H., Ahmedin, M., Kebede, B., Gebrezihar, K., Araya, H., & Tesfay, D. (2020).
Assessment of knowledge, attitude, and disposal practice of unused and expired pharmaceuticals in
community of Adigrat City, Northern Ethiopia. Journal of environmental and public health.
44. Kahssay, S. W., Hammeso, W. W., Getachew, D., & Woldeselassie, B. D. (2023). Prevalence and
Determinants of Household Medication Storage During the COVID-19 Outbreak in Southwest
Ethiopia. Drug, Healthcare and Patient Safety, 1-11.
45. Kaiser, F. G., Wölfing S., & Fuhrer U. (1999). Environmental attitude and ecological behaviour.
Journal of Environmental Psychology 19: 1-19.
46. Kampamba, M., Cheela, T., Hikaambo, C. N. A., Mudenda, S., Saini, K., & Chabalenge, B. (2021).
Knowledge, attitude, and practices on disposal methods of expired and unused medicines among
students in public academic institutions in Lusaka, Zambia. Int J Basic Clin Pharmacol, 10(7),
774-780.
47. Kassahun, H., & Tesfaye, D. (2020). Disposal practices of unused medications among patients in
public health centers of Dessie town, northeast Ethiopia: a cross-sectional study. Current Drug
Safety, 15(2), 105-110.
48. Kelly, F., McMillan, S., Spinks, J., Bettington, E., & Wheeler, A. J. (2018). ‘You don’t throw these
things out:’an exploration of medicines retention and disposal practices in Australian homes. BMC
Public Health, 18(1), 1-12.

120

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

49. Kovács, R., Ochrana, F., Muthová, N. J., & Meričková, B. M. (2022). Nudging Medicine Users to
Handle Unused Medicines Correctly (a Study of the Czech Republic and the Slovak republic).
NISPAcee Journal of Public Administration and Policy, 15(2), 101-121.
50. Kusturica, M. P., Golocorbin-Kon, S., Ostojic, T., Kresoja, M., Milovic, M., Horvat, O., ... &
Tomas, A. (2020). Consumer willingness to pay for a pharmaceutical disposal program in Serbia:
A double hurdle modeling approach. Waste Management, 104, 246-253.
51. Lago, N. C., Auler, M. S., de Medeiros, J. F., & Ribeiro, J. L. D. (2022). Promoting unused
medicine pro-environmental disposal: Characterization of consumer behavior and strategic
propositions. Environmental Development, 44, 100770.
52. Lago, N. C., Kolling, C., Auler, M. S., de Medeiros, J. F., & Ribeiro, J. L. D. (2022). Consumer
Medicines Disposal Behavior: Insights Towards a More Sustainable Chain. In Industrial
Engineering and Operations Management: XXVIII IJCIEOM, Mexico City, Mexico, July 17–20,
2022 (pp. 181-191). Cham: Springer International Publishing.
53. Lima, M. L., Luís, S., Poggio, L., Aragonés, J. I., Courtier, A., Roig, B., & Calas-Blanchard, C.
(2020). The importance of household pharmaceutical products disposal and its risk management:
Example from Southwestern Europe. Waste Management, 104, 139-147.
54. Ling, S. C., Irene, S. O., Ooi, C. K., Yong, J. S. L., Mary, T. E. E., Wong, M. S., & Jong, S. J.
(2023). A Cross-Sectional Study on Knowledge, Attitude and Practice towards Return and
Disposal of Unused Medications among General Public in Sibu. Sarawak journal of
pharmacy, 8(2), 1-18.
55. Luo, Y., Reimers, K., Yang, L., & Lin, J. (2021). Household drug management practices of
residents in a second-tier city in China: Opportunities for reducing drug waste and environmental
pollution. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(16), 8544.
56. Lv, J., Liu, X., & Lay, S. (2021). The Impact of Consequences Awareness of Public Environment
on Medicine Return Behavior: A Moderated Chain Mediation Model. International Journal of
Environmental Research and Public Health, 18(18), 9756.
57. Magagula, B. K., Rampedi, I. T., & Yessoufou, K. (2022). Household Pharmaceutical Waste
Management Practices in the Johannesburg Area, South Africa. International Journal of
Environmental Research and Public Health, 19(12), 7484.
58. Mahara, G., Wu, Z., Ge, Q., Li, Z., & Zhang, J. (2021). Assessment on the impact on human health,
environment, water and soil by disposing household expired drugs: A cross-sectional study in
China. Risk Management and Healthcare Policy, 1711-1721.
59. Maharaj, P., Baijnath, S., & Naidoo, P. (2020). Knowledge and practices of HIV infected patients
regarding medicine disposal among patients attending public ARV clinics in KwaZulu Natal, South
Africa. BMC Public Health, 20, 1-9.
60. Mahlaba, K. J., Helberg, E. A., Godman, B., Kurdi, A., & Meyer, J. C. (2022). Patients' knowledge
and practice on disposal of medicines kept in households in South Africa: Findings and
implications. Journal of Research in Pharmacy Practice.
61. Makki, M., Hassali, M. A., Awaisu, A., & Hashmi, F. (2019). The prevalence of unused
medications in homes. Pharmacy, 7(2), 61.
62. Manocha, S., Suranagi, U. D., Sah, R. K., Chandane, R. D., Kulhare, S., Goyal, N., & Tanwar, K.
(2020). Current disposal practices of unused and expired medicines among general public in Delhi
and national capital region, India. Current drug safety, 15(1), 13-19.
63. Marceta, M., & Nađ, I. (2018). Effect of medical waste on health of population and environment in
the Republic of Serbia. Zbornik radova Departmana za geografiju, turizam i hotelijerstvo, (47-2),
94-112.

121

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

64. Martin, N., Sheppard M., Gorasia G. P., Arora P., Cooper M., & Mulligan S. (2021). Drivers,
opportunities and best practice for sustainability in dentistry: A scoping review. Journal of
Dentistry 112: 103737.
65. Marwa, K. J., Mcharo, G., Mwita, S., Katabalo, D., Ruganuza, D., & Kapesa, A. (2021). Disposal
practices of expired and unused medications among households in Mwanza, Tanzania. PLoS One,
16(2), e0246418.
66. Mashburn, J. H. (2003). Using the theory of planned behavior to predict Texas community
pharmacists' willingness to provide sterile syringes to known or suspected intravenous drug users.
Doktorska disertacija. The University of Texas, Austin.
67. Mashiane, M. M. (2017). Disposal Practices for Unwanted Medicines from Households in
Johannesburg. Diplomska naloga. University of the Western Cape, Južna Afrika
68. Massoud, M. A., Chami, G., Al-Hindi, M., & Alameddine, I. (2016). Assessment of household
disposal of pharmaceuticals in Lebanon: management options to protect water quality and public
health. Environmental management, 57, 1125-1137.
69. Masud, M. M., Mehedi, R. A., Akhtar R., Afroz R., Quasem Al-Amin A., & Binti Kari, F. (2013).
Pro-environmental behavior and public understanding of climate change. Mitigation and
Adaptation Strategies for Global Change 20 (4): 591-600.
70. McDonald, F. V. (2015). Developing and validating an integrated framework explaining proenvironmental behaviour in the workplace. Doktorska disertacija, University of Portsmouth
71. Muragundi, P. M., Priyendu, A., Janodia, M. D., Virendra, S. L., Udupa, N., & Anantha, N. N.
(2012). Knowledge, attitude and practice of date expired and unused drug disposal. Int J
Community Pharmacy, 5(2), 41-49.
72. Narwat, A., & Sindhu, A. (2019). Practice towards disposal of medicines (unused/expired drugs)
among the patients visiting tertiary care teaching hospital in Haryana, India. International Journal
of Research in Medical Sciences 7(8), 3050.
73. Orina, C. N. (2018). Assessment of disposal practices of pharmaceutical waste among households
within Nakuru Town, Nakuru County, Kenya. Doktorska disertacija. Egerton University.
74. Orok, E., Erah, P., & Toe, J. (2023). Assessment of knowledge, awareness and disposal practices of
unused and expired household medicines in the Parker Corner Road Community in Liberia.
10.21203/rs.3.rs-2574947/v1
75. Paut Kusturica, M., Tomas, A., & Sabo, A. (2017). Disposal of unused drugs: Knowledge and
behavior among people around the world. Reviews of Environmental Contamination and
Toxicology Volume 240, 71-104.
76. Pereira, F. G. F., de Melo Sá, F. H., Silva, R. D. R. L., dos Santos, R. K., Formiga, L. M. F., & de
Souza, E. C. (2019). Authorreferated knowledge and behavior on disposal of domiciliary
medicines. Revista de Pesquisa Cuidado é Fundamental Online, 11(1), 154-159.
77. Rogowska, J., & Zimmermann, A. (2022). Household Pharmaceutical Waste Disposal as a Global
Problem—A Review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(23),
15798.
78. Rogowska, J., Zimmermann A., Muszyńska A., Ratajczyk W. & Wolska L. (2019). Pharmaceutical
Household Waste Practices: Preliminary Findings from a Case Study in Poland. Environmental
Management 64: 97 - 106.
79. Santos, D. F., Telis Silveira, M. P., Lins Camargo A., Matijasevich A., Santos, I. S., Aluísio J. D.
B., & Dâmaso Bertoldi A. (2019). Unsafe storage of household medicines: results from a crosssectional study of four-year-olds from the 2004 Pelotas birth cohort (Brazil). BMC Pediatrics 19:
235.

122

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

80. Sasu, S., Kümmerer, K., & Kranert, M. (2012). Assessment of pharmaceutical waste management
at selected hospitals and homes in Ghana. Waste Management & Research, 30(6), 625-630.
81. Saari, U. A., Damberg, S., Frömbling, L., & Ringle, C. M. (2021). Sustainable consumption
behavior of Europeans: The influence of environmental knowledge and risk perception on
environmental concern and behavioral intention. Ecological Economics, 189, 107155.
82. Shoaib, M., Raziq, A., Iqbal, Q., Saleem, F., Haider, S., Ishaq, R., ... & Bashaar, M. (2022).
Disposal practices of unused and expired pharmaceuticals among the general public in Quetta city,
Pakistan. Plos one, 17(5), e0268200.
83. Shuleta-Qehaja, S., & Kelmendi, N. (2022). Pharmacy and Nursing Students’ Knowledge and
Practices Concerning the Disposal of Unused and Expired Medicines in Kosovo. Pharmacy, 10(6),
145.
84. Sim, S. M., Lai, P. S. M., Tan, K. M., Lee, H. G., & Sulaiman, C. Z. (2018). Development and
validation of the return and disposal of unused medications questionnaire (ReDiUM) in
Malaysia. Asia Pacific Journal of Public Health, 30(8), 737-749.
85. Steen, J. K. (2021). Effectiveness of a prescription drug take-back box mail intervention among
rural Mississippians in the Appalachian region.
86. Tengilimoğlu, D., Tekin, P. Ş., Zekioğlu, A., & Kılıç, T. D. (2020). Consumer awareness, attitude,
and behavior related to the rational use of medicines in a developing country context: the case of
Turkey. Open Access Macedonian Journal of Medical Sciences, 8(E), 162-171.
87. Teni, F. S., Surur, A. S., Belay, A., Wondimsigegn, D., Gelayee, D. A., Shewamene, Z., ... & Birru,
E. M. (2017). A household survey of medicine storage practices in Gondar town, northwestern
Ethiopia. BMC Public Health, 17, 1-9.
88. Tit, D. M., Bungau, S., Nistor Cseppento, C., Copolovici, D. M., & Buhas, C. (2016). Disposal of
unused medicines resulting from home treatment in Romania. J. Environ. Prot. Ecol, 17(4), 14251433.
89. Tong, A. Y., Peake, B. M., & Braund, R. (2011). Disposal practices for unused medications around
the world. Environment international, 37(1), 292-298.
90. Tsiligianni, I., Delgatty C., Alegakis A., & Lionis C. (2012). A household survey on the extent of
home medication storage. A cross-sectional study from rural Crete, Greece. The European Journal
of General Practice 18 (1): 3 - 8.
91. Vatovec, C., Kolodinsky, J., Callas, P., Hart, C., & Gallagher, K. (2021). Pharmaceutical pollution
sources and solutions: Survey of human and veterinary medication purchasing, use, and
disposal. Journal of environmental management, 285, 112106.
92. Vaz, J. M., Valente, S., & Dias-Ferreira, C. (2015). Pharmaceutical waste disposal in Portuguese
households. 3rd International Conference on Sustainable Solid Waste Management. Tins Island,
Greece
93. Veiga, A., Sousa, A. C., Sousa, C., Oliveira, M., & Neto, B. (2023). End-of-life management
strategies of pharmaceuticals in Portuguese households. Waste Management & Research, 41(1),
235-247.
94. Vollmer, G. (2010). Disposal of pharmaceutical waste in households–a European survey. Green
and sustainable pharmacy, 165-178.
95. Wang, L. S., Aziz, Z., & Chik, Z. (2021). Disposal practice and factors associated with unused
medicines in Malaysia: a cross-sectional study. BMC public health, 21, 1-10.
96. Watkins, S., Barnett, J., Standage, M., Kasprzyk-Hordern, B., & Barden, R. (2022). Household
disposal of pharmaceuticals: attitudes and risk perception in a UK sample. Journal of Material
Cycles and Waste Management, 24(6), 2455-2469.

123

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

97. West, L. M., Diack, L., Cordina, M., & Stewart, D. (2014). A systematic review of the literature on
‘medication wastage’: an exploration of causative factors and effect of interventions. International
journal of clinical pharmacy, 36, 873-881.
98. West, L. M., Stewart, D., & Cordina, M. (2020). Mixed-methods approach to determine adherence,
knowledge and behavioral determinants associated with medication wastage. Research in Social
and Administrative Pharmacy, 16(5), 654-662.
99. West, L. M. (2015). Medication wastage: the current situation. Journal of the Malta College of
Pharmacy Practice 21. 25-28
100. Woldeyohanins, A. E., Adugna, M., Mihret, T., & Kifle, Z. D. (2021). Knowledge, attitude, and
practices of unused medications disposal among patients visiting public health centers in Gondar
Town, Ethiopia: a cross-sectional study. Journal of Environmental and Public Health, 2021.
101. Wondimu, A., Molla, F., Demeke, B., Eticha T., Assen A., Abrha S. & Melkam W. (2015).
Household Storage of Medicines and Associated Factors in Tigray Region, Northern Ethiopia.
PLoS ONE 10 (8): e0135650.
102. Yimenu, D. K., Teni, F. S., & Ebrahim, A. J. (2020). Prevalence and predictors of storage of
unused medicines among households in Northwestern Ethiopia. Journal of Environmental and
Public Health, 2020.
103. Yu, X., Hu, X., Li, S., Zhang, M., & Wang, J. (2019). Attitudes and practice regarding disposal for
unwanted medications among young adults and elderly people in China from an
ecopharmacovigilance perspective. International Journal of Environmental Research and Public
Health, 16(8), 1463.
104. Zalpuri, R., Sharma, J. K., Singh, R., & Rawat, L. (2021). Disposal practices and awareness of
medicine waste management among general population of Delhi-National Capital Region,
India. Journal of Applied Pharmaceutical Science, 12(1), 078-083.
105. Zorpas, A. A., Dimitriou, M., & Voukkali, I. (2018). Disposal of household pharmaceuticals in
insular communities: social attitude, behaviour evaluation and prevention activities. Environmental
Science and Pollution Research, 25(27), 26725-26735.

***
Rok Gomezelj je doktorand študijskega programa Management na Fakulteti za management v Kopru. Po
izobrazbi je magister farmacije, specialist klinične farmacije. Na področju prodaje in marketinga zdravil deluje že
preko 10 let in je vodja blagovnih znamk v farmacevtskem podjetju Krka d. d., Novo mesto. Je član sekcije za
klinično farmacijo pri slovenskem farmacevtskem društvu. Kot vodja blagovnih znamk aktivno sodeluje s
prispevki na različnih zdravniških in farmacevtskih strokovnih srečanjih.
***
Mirko Markič je doktoriral na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru s področja organizacijskih
ved na temo inoviranja. Po dvanajstih letih delovanja v avtomobilski industriji se je zaposlil na Fakulteti za
menedžment Univerze na Primorskem. Je redni profesor za področje menedžmenta in znanstveni svetnik ter vodja
ali član 17 raziskovalnih projektov in projektov z gospodarstvom. Njegova bibliografija obsega več kot 690 enot
s področja upravnih in organizacijskih ved ter javnega zdravstva (varstvo pri delu).
***

124

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij / June 2023, leto / year 12, številka / number 2, str. / pp. 105-125.

Članek / Article

Abstract
Key Factors of Sustainable Behavior with Unused Medicines
Research question: What are the key factors influencing the sustainable management of
unused medicines?
Purpose: The purpose of the research was to carry out a systematic review of existing
empirical research on the factors that influence the sustainable management of unused
medicines in households.
Method: We performed a review of domestic and foreign empirical research. We reviewed
the databases ProQuest, Semantic scholar, Google scholar, Springer Link and Pubmed.
Results: We found that the authors of research on the sustainable handling of medicines
most often highlighted personal circumstances (knowledge, awareness, convenience of
recycling) as key factors influencing the intention to handle. Financial and health aspects
of sustainable behavior are also important. Behavior intention is the most proximal
predictor of behavior. Among the studied scientific works, we found that the authors did
not cover all the factors that would influence sustainable behavior in any empirical
research. The dominant research methods for obtaining data were surveying via
questionnaires and conducting interviews, while descriptive statistics were used for data
analysis.
Organization: By presenting various factors in the field of sustainable management, the
most important challenges regarding education, awareness, and control over the sustainable
management of unused medicines are highlighted. Based on this, stakeholders in these
processes have the opportunity to study the sustainable management of unused medicines
and identify potential opportunities for improvement.
Society: The rational use of medicines is essential to ensure the safety of medicines in the
community. Individuals need information and new knowledge on how to sustainably
handle unused medicines. Awareness of the negative effects of misuse of unused medicines
is increasing, and all drug users can contribute to the sustainable management of unused
medicines.
Originality: The research showed a lack of research in Slovenia that would investigate the
sustainable management of unused medicines in connection with socio-psychological
models.
Limitations/Further Research: The literature review was limited to five publicly
available databases. Based on the identified research proposals or perceived gaps, a
quantitative research of factors for the sustainable handling of medicines would contribute
to new knowledge in this field.
Keywords: pharmacy, households, management, waste drugs, handling, sustainable
development.

Copyright (c) Rok GOMEZELJ, Mirko MARKIČ

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

125