Za poduk in kratek oas. Spomini iz juti-ovih dež«l. Piše F. S. Šegula. (Dalje.) Mimogrede obiskal aem tudi krasen zavod jeznitov, kakoi* ga zamore urediti le ta red. Nastal jc 1. 1879. Vodja nm je slavni francoz P. Jullien S. J. — Pet milijonov Ijudi ima današnji Egipet, med temi pa je 300.000 Koptov t. j. ljudstva staroegiptovskega pokolenja.*) Vero so razkolniške krščanske (monofiziti), vendar 12.000 jib je pristopilo rimsko-katoliški cerkvi. Papež Leon XIII. so se usmilili tudi teh revnib ovčic, tpr so jim poalali jezuite, ki vzgajajo v dijaškem in bogoslovskem semenišči doinače koptovske duhovnike, .lezuiti so si kmalu pridobili arca Koptov 8 tem, da vodijo ves nauk v narodnem jeziku, ter da ao papež dovolili. naj ae vrši božja alužba in vsi obredi, kakor do aedaj, v narodnern je-ziku. Za to, da so ameli obdržali malenkoati starib obredov, poprijelo ae je ubogo Ijudstvo z radostjo edino zveličavne cerkve B.ižje. XIII. Vsvetodeželo! Iz Aleksandrije dospemo po osemnajst ur vožnje po morji tik obali vmeato Port-Said. Tu se začenja Sneški ka- *) Korenika ^kopt" je ista ko negipt, ejupt". nal. Ta vodovod je dolg kakih 30 naših milj, širok pa, da mogočne ladije mirno sern ter tje plavajo. Ta vodotok je čudovito delo človeških rok ter veže rudeče morje s sredozemskim, ob enem dela mejo med Afriko in Azijo. V 14 urah prepelja nas ladija na obali svete dežele, pred meato Jaffa (slaro Jope)! Solnce je ravno vsbajalo kraanega pomladanskega jutra, kaki blaženi občutki pa ao polnili moje arce, ko sem tako blizo cilja, 8i labko mialite. Ali kako vže za čaaov preroka .lonasa, bilo je danea morje tako neniirno, da kratko ni bilo niogoče na auho priti. Celi dan amo čakali, po noči pa dalje odrinili na sever. Drugo jutro dne 2. aprila smo v meslecu Haifa, tisti celi dan pa in prihodnjo noč oatal sem na Karmelu v samoatanu. Maševal 8em prvi dan na glavnem altarju »Marije od Karmela« (škapulirake), drugo jutro pa v dupljini preroka Elija pod glavnim oltarjem, potem pa odrinil sem (3. aprila) v Nazaret. Pot me pelja najprej čez močvirnato plan aakalonako (meato Akka), popoldan dospem pa na rodovitno polje Esdrelonako. Razteza se ta planjava od aredozemskega raorja tje do galilejskega jezera in je zgodovinsko jako pomenljiva. Brez šlevila vojn se je tu bojevalo, ljudstva starega testamenta, križniki a Turki, slednjič Napoleon I. Zemlja je tako polna krvi, pravi beduin (kmet), da še vae rožice imajo krvavo barvo. (Res jp takih največ!) In kpdar brije burja čpz doline, pravi bpduin, da se podijo po zraku duše tu umorjonih. Popoldan smo pred Nazaretom. Pobožno se tu odkrije romar in moli »Češčeno Marijo«, s katerimi besedami je tukaj angelj Gabriel pozdravil Marijo. Prenočil sem v Irančiškanakem aamostanskem hospicu (prenočišei za romarje). (Dalje prih.) Smešnica. V neko nemško šolo pride nadzornik in učenci ga pozdravijo: Hvaljen bodi Jezus Kristus! »Tako ni dobro«, reče nadzornik, »pozdravite raji: Dober dan, saj ne veatp, če nadzornik ni more biti jud ali pagan. No fante tam zadi, kako se pozdravi ?« »Dober dan!« odgovori lante. »Zakaj tako?« vpraša ga nadzornik nadalje. »Ker ste jud«. odreže ae fante. »Povej ti tu-le bolje, zakaj da ae reče: dober dan?« »Zato«, odgovori, »ker ste pagan«.