290. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 17. oktobra 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
'*DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob »edeljah in praznikih — ob 1. ari zjutraj; v ponedeljkih pa ob :8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v [upravništvu meseče® K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — ia inozemstvu celoletno S 30’—. — Naročnina no as	pošilja upravništvu.	^	«
u
I
4
Leto I.
Telefon Številka 118.'
H-
VI
«
••• • ••
NEODVISEN POTTTTČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
st	Uredništvo ta upravnfStvoi	«
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St 8.
Dopisi m pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase «e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in eahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* » pust. —- Za odgovor je priložiti znamka a
•••
Telefon Številka 118.
Balkanska vojna.
Italijanski mir. — Turško izzivanje. — Novi okovi osvobojenih robov. — Evropska kultura. — Balkanska zveza?
Včeraj zjutraj so listi prinesli novico, da je til v torek ob 6. zvečer podpisan mir med Italijo in Turčijo. Balkanskim državam sovražno časopisje ie prineslo to vest »kot prvo znamenje novega »miru« na Balkanu. Težko si je misliti večjo ironijo.
Italijanski »mir od Uši« — ima lahko za ives nadaljni razvoj dogodkov na Balkanu uso-iden vpliv. Vsi. ki poznajo, kakšne razmere [vladajo na Balkanu za časa »miru« so obsojali korak Italije, ker je prav Italija s svojim mirom omogočila Turčiji — boj proti osvobojenju turških kristjanov.
Italija baje ni delala po svoji volji, ampak je bila prisiljena. Evropske velesile so hotele rešiti inir.Ker pa so bili vsi pomirjevalni glasovi na Balkanu brez uspeha — so skušale odstrašiti balkanske države s tem, da so Turčijo rešile Italijanov. Tu se je zopet pokazala enotna politika trozveze — »mir od Uši« je njeno delo. S tem se je hotelo onemogočiti Vsako uspešno akcijo Francije in Rusije.
Kakoi je znano, so bili vs.i balkanski dogodki zadnje dobe posledica — laško-turške vojne. Italija je mogla na Balkanu odločevati s tem, da bi držala na morju svoje pozicije, ki jih je zavzela in bi tako onemogočila vsako gibanje turškega ladjevja. To je bilo posebne važnosti za Orke, ki so najbolj izpostavljeni napadom iz morske strani. Toda Italiji menda ni dišalo, da bi za negotovo plačo vozila svojo politiko po morju. Zato je začela sklepati mir.
Tu je prišla razžaljena Avstrija. Avstriji hi bilo prav, da grof Berchtold ni dosegel ni-kakili uspehov in da ie dobil odločilno besedo: Poincare in z njim Sazonov .Poznalo se je. da Je Izvolskl v Pariz in da dela svojo balkansko politiko s pomočjo Francije. To je Avstrija hotela preprečiti — in seveda tudi Nemčiji francoski vpliv na Balkanu ni mogel biti po godu. Zato Je Italija sklenila mir.
Trozveza hoče obvladati balkansko politiko. In ta politika Je odločno proti — Balkanski Zvezi. Zato so nemški listi italijanski mir pozdravili, kot znamenje boljših časov. — za nemško politiko na Balkanu ...
Civilizirani evropski svet pa ie videl v tem Zmago azijatskega nasilja — prepoved proti osvobodilni vojni.	irf	r
, Kaj sledi iz tega? Turčija je dobro vedela, |Eje ima svoje prijatelje, zato je postala predrzna. Vpad čez srbsko mejo kaže na Izzivanje.
Eurki so scier dobi«! batine, toda s svojim na-adom so pokazali, kako se čutijo varne — posebno proti Srbiji, ker vedo, kako ima Srbija [vezane roke.
Črnogorske zmage so Turke poučile, da Se bliža nevarna vojna. Ako bi Črnogorce podpirali Italijani, moglo bi postati to za Turško :ie bolj nevarno. V zadnjih vstajah je Garibaldi [obljubljal Albancem pomoč in Albanci so se eselili njegovih obljub. V Skadru bi imeli Italijani lepo središče za svojo nadaljno politiko |v Albaniji in na severni obali Jadranskega Morja. Pot od Odtranta do Valope je kratka.
Ui
iv
ii:
Sklepalo se je tudi, da med Črnogoro in Italijo drže rodbinske vezi. Rodbinske vezi so v politiki postranska stvar — vendar so ugodne — kadar se z njimi strinjajo državne koristi. Od Italije podpirana Črnagora bi mogla zelo uspešno nadaljevati svoje zmage. Zato je bilo treba Italijo — odpraviti z bojišča. Tako je zahtevala korist Avstrije — oziroma trozveze.
Turki so si po miru takoj dobro oddahnili in — so se čutili dovolj močne, da se maščujejo nad onimi, ki so se hoteli osvoboditi. Turški poslaniki iz Sofije, Belgrada in Aten so odpoklicani — in Turčija skuša te države kaznovati za njih predrznost. Ako se armade pravočasno ne združijo — je mogoče, da Turki zmagajo nad posameznimi oddelki. Današnji položaj kaže, da so balkanske države v svojih zahtevah čim dalje boli osamljene Turčija pa ima ravno bližnje velesile na svoji strani... Ostane samo še Rusija. Krščanska evropska kultura se le izkazala zopet — sedaj pridejo stare razmere pod naslovom »status quo«, ki je »ideal« Evrope — ali pa pride do težke vojne z zelo dvomljivim uspehom. Turčija sedaj lahko reče: pridite! Vojna je sicer tudi sedaj prav tako gotova stvar kakor preje — samo pod gotovimi pogoji...
Svetovni mir — tako pišejo listi —je rešen. Dokler je Italija stala v boju s Turčijo, ni mogla biti trozveza v najboljšem razmerju s Turčijo. Ako bi Italija nadaljevala vojno, bi bila — baje — Avstrija dvakrat prisiljena Poseči v vojno. Sedaj pa bo trozveza poskrbela, da vojska ne bo prestopila meje balkanskih držav. Avstrija se bo sedaj tudi lažje pogovarjala z Rusijo. Kratkomalo: en del balkanskega vprašanja je rešen. Balkanske države nimajo od kulturne Evrope pričakovati nobene pomoči — nasprotno jim stopi Evropa za vrat, kakor hitro bi zahtevale, da se razširijo njih meje. Tudi ko bi zmagale nad Turčijo, meje se ne smejo razširiti. Kdo naj pod takimi pogoji začne vojno? Zakaj naj se bojuje? Čemu, Ako so zabranjeni uspehi.
Tako stoje oborožene balkanske države pred težkim vprašanjem. Z orožjem v roki morajo gledati izzivanje svojega stoletnega sovražnika. Njih samostojnost je le na papirju — vsi hočejo imeti pravico, da odločujejo o njih usodi.
Kulturna Evropa jih še ne prizna za polnoletne, da bi vzeli svojo dedščino. Evropske velesile so enake kartelu jerobov, ki si dele dobiček od njih dedščine. Ako bodo balkanski narodi dorastli v samostojne gospodarje, bo konec tega dobička. Zato so balkanske države enake mladim ljudem, .ki jih jerobi puste v rokah ničvrednega gospodarja. Čim slabši gospodar, teni lažje se zabranjuje svoboda njim, ki imajo pravico do dedščine. In balkanski narodi naj še nadalje trpe, naj gledajo, kako Turki koljejo njih otroke, kako pobijajo starce, onečaščajo žene — kako vladajo brez zakona in brez pravice. Mlade sile balkanskih narodov nai bodo še vedno vkovane v ozke spone sedaj odmerjenih državnih mei — od tu naj
LISTEK
MLgEVAKOs
V senci jezuita.
(Dalje.)
In razlagali so si ravnodušnost njeno nad feinovim obešenjem tako, da se je potolažila z zavestjo, da ima še tega otroka, spočetega naj-brže od kakega francoskega velikaša. Zakaj otrok ni kazal niti najmanjše sledi ciganske pasme, in Ciganka je bila tiste čase kljub svojim letom še vedno dovolj čedna, da se je bilo mogoče pregrešiti nad njo.
Tako je torej sestojala ciganska rodbina zopet iz štirih glav: starega cigana, ki je .tekal Venomer okrog in prodajal svoje vrbove košarice. ciganke, potolažene nad izgubo obešenega sina, in otrok, Manfreda in Lantneja, obeh neznanega izvira.
Vsi raznoliki dogodki, ki so spremljali to Jzpreinembo, so se stopili v teku časa, zabrisali se in izginili nazadnje iz spomina sosedov.
Sicer pa se je v par letih izpremenila vsa okolica okrog Ciganke, ki je ostala edina, kakršna le bila: prebivalstvo Dvora Čudežev se le izpreminjalo in obnavljalo neprestano, liki voda kalne, deroče reke...
In nastalo je mnenje, da živi Ciganka v svojem brlogu cd pamtiveka, otroka pa sta bila vsem znancem kvečjemu dve zagonetni zgodbi, ki nihče ni vedel njunega začetka.
Bila sta tu — to je bilo vse, kar so ve-fdeli o njiju.
Mali Lantnč je naglo pozabil svojo žalost.
Nehal Je pomalem Klicati izgubljeno biater.
Začel se je igrati z Manfredom, ki se je trudil na vse načine za njegovo prijateljstvo. Začel je tekati po ulicah Dvora Čudežev, mali prijatelj pa mu je bil izkušen vodnik.
Nato je preteklost izginila iz njegovega duha.
Ko Je bilo Lantneju deset let, bi se bil smejal vsakomur, kdor bi mu bil rekel, da ne živi že od svojega rojstva med cigani.
Prišel je bil dan, ko je začel sam od sebe klicati Ciganko »mater« ...
Radost Ciganke je bila nepopisna tisti
dan.
Toda čuvala se je, pokazati jo.
Omenimo še tole: zdelo se je, da Ciganka ljubi Lantnčja; storila je vse, kar je bilo treba, da obudi v otroku mnenje, da je Ijub-jen v resnici; toda njene blede ustnice se niso nikoli doteknile otrokovega čela. Nikdar ni materinski poljub razodel Lantneju, da ima mater.
Zdaj, ko ve vse to, bo bralec razumel tesno prijateljstvo, ki je družilo Manfreda in Lantnčja.
Bila sta enakih let in enakih nagnenj; nahajala sta se v istem položaju, in i§ta tema je odevala njuno preteklost.
Vzrastla sta skupaj v globoki nevednosti vsega, kar ni bilo umetnost rabe orožja in telesna vaja.
Bilo jima je šele pičlih petnajst let, in že sta njiju razviti postavi, utrjeni v težkih vajah, in njiju obraza, blesteča se predrznosti, izzivala med mladimi ljudmi na Dvoru Čudežev vsestransko občudovanje.
Tu naj omenimo čuden dogodek, ki spada v to dobo.
gledajo svoje trpeče brate in naj čakajo, da Jim Evropa dovoli, da na svoji zemlji sami gospodarijo. Samostojna moč balkanskih Slovanov se ne sme razviti — kajti potem je Balkan njih last. kakor je to odločila zgodovina.
Osvobojen je leta 1878. je bilo posledica groznih turških morij in nečloveških nasilij. Idealna Rusija ie šla na boi v imenu vere in slovanstva. Zapadni sosedje so morali dobiti svoj delež, da so dopustili osvobojenje. Osvo-bojenje pa je bilo Ie deloma — kolikor Je zapovedovala nujna potreba in kolikor Je dovoljevala evropska sebičnost. Grof Andrassy je skrbel, da je ostalo še toliko sužnosti, da mora Evropa izvrševati svoje oderuško jerobstvo. Ko pa so »osvobojeni« vzrastli in so hoteli človeške svobode enako z drugimi ljudmi — so jerobi dali gospodarju priliko, da kaznuje nepokorne in da jih dene v okove, če ne bodo mirovali: češ, ako nečejo živeti, v sužnosti — naj ne žive.
*
Evropska kultura torej v polni meri izpo-polnuje svojo dolžnost — ne samo v Evropi — tudi drugod. Širjenje »krščanske kulture« se jim zdi bolj mogoče pod otomanskim polumesecem, nego v okrilju mladih cvetočih balkanskih držav. To kaže evropska politika teh dni.
Balkanska zveza se danes imenuje zveza Bolgarije, Srbije, Grecije in Črne gore.
V	tej zvezi igra prvo vlogo Bolgarija, ki je najmočnejša po številu prebivalstva, po vojaštvu in po svoji politiki. Bolgarija je tudi najbližja morju in Carigradu in ima največ pravice potegovati se za svoje macedonske brate. Vendar Bolgarija dela vse v soglasju z drugimi tremi zavezniki in se neče izpostaviti na stališče vrhovne voditeljice. Balkanska zveza je samo ad hoc t. j. za čas vojne, za bodočnost ie dopuščena vsaki državi svoja pot. Ako bi se ustvarila iz teh štirih držav stalna balkanska zveza. — ki bode gotovo potrebna za nadaljno politiko — bi tej zvezi stala na čelu Bolgarija, ki bi potem vodila v soglasju z drugimi tremi državami balkansko politiko.
Balkanska zveza pa je mogoča tudi v drugi obliki. Znano je, da se je kmalu po osvobodil;.! vojni pojavila misel, naj se ustvari Balkanska zveza pod vodstvom — Turčije. Stam-bulov. bolgarski ministrski predsednik je padel kot žrtev te ideja (IS86). Stambulov je dokazoval. da je ugoden razvoj balkanskih držav mogoč le v zvezi s Turčijo. Hotel je na ta način »osvoboditi balkanske države pred osvoboditelji ...
Nam je seveda taka ideja precej tuja — in tudi bolgarska mladina je ni mogla sprejeti — zato je bil Stambulov na ulici umorjen. Ideja zveze balkanskih držav pod Turčijo bi imela namen preprečiti evropskim državam zlorabljati Balkan. Seveda ni dvoma, da bi od take zveze imela največ dobička — Turčija.
Balkanska zveza pa ie mogoča tudi pod pokroviteljstvom dveh »balkanskih velesil,« — pod Avstrijo -- ali pod Rusijo. Ni dvoma, da bi se nobena država takega pokroviteljstva ne branila, ker je dobičkanosno... Seveda bodo balkanske države iskale zvez tam, kjer se jim nudi pomoč — ne tam, kjer slutijo grabežljivost. Danes se ne more reči, kaj je zanje boljše. Pričakujejo naklonjenosti od Rusije — od Avstrije pa miru. Za enkrat nimajo protekcije
ne tu ne tam. Osamljene skušajo rešiti svojo samostojnost.
Kakšna bo bodoča Balkanska zveza, bodo pokazali bližnji dogodki.
NT/NOPCL
Turek na polmescu.
Turek (svoji huriski): Slaba nam prede, Selima. Ako pojde tako dalje, ne bo kazalo drugega, nego da se vsi Turki —< preselijo — na polmesec.
Z bojnega polja.
Tik pred vojno.
Kritična situacija na Balkanu se bliža svojemu koncu. Dogodki se razvijajo čisto v ister* stilu, kakor je bilo pričakovati. Če so mogoče gotovi naivni diplomati še vedno mislili, da se jim bo vendarle posrečilo pogasiti tleči požar na Balkanu, je bila to njih stvar. Danes je vsa; diplomacija edina v tem, da se bo boj med Ju-i goslovani in Turki moral odločiti z orožjem. Turčija drvi sama v vojno. Odgovor Porte na velevlasti je tak. da je le še pospešil dogodke^ Kakor poročajo zadnje vesti, izroče Bolgarska, Srbija in Grška Turčiji že danes ultimatum, tako da izbruhne splošna vojna najpozneje v petek Porta je baje tudi že odpozvala svoje poslanike iz Sofije, Belgrada in Aten.
Vojne priprave na strani balkanskih držav so končane in mesto brezpomembnih prask na; srbski in bolgarski meji bomo v kratkem čul| o velikih bitkah, kjer se bo odločilo, ali bo Baf-kan še gnjil pod turškim jarmom, ali pa bodoi zagospodarili nad njim krepki v neprestanih! bojih utrjeni zdravi Jugoslovani. Turški vpad vi Srbijo, ki je dal našim sovražnikom povod, d£? so govorili o velikih neuspehih srbske armade^ se je izkazal kot čisto navaden spopad med predstražami, pri katerem so turške regularne čete prekoračile srbsko mejo, a se kmalu mo^ rale zopet umakniti.
Ciganka je nekega dne pridržala Lantnčja, ko se je davno odpravljal z Manfredom na izprehod.
In rekla mu je brez uvoda, kakor da je že prej premislila in preudarila vse to:
»Ca? je, da se poprimeš dela.«
»Dela!...«
Lantnč je slišal danes prvikrat to besedo, Z osuplim očesom je pogledal ženo, ki jo je imenoval svojo mater.
»Dela? ... Čemu? ... Kaj mi je treba storiti? ...«
»Išči!... Saj delajo vsi, kar jih je pri nas...«
»Ali naj začnem tudi jaz plesti vrbove košarice?« je vprašal s smehljajem.
Ciganka pa ga je prijela za roko.
»Kaj pa ti koristi potemtakem, da so te najspretnejši izmed naših mož učili rabiti bodalo? Zakaj nosiš potem rapir, zakaj se znaš postaviti z jeklom v roki vsakemu nasprotniku?«
Z globokim pogledom je pomerila mladeniča.
»Kaj mi je storiti?« je zamrmral on, ves obupan, da ne more kar na mestu ugoditi Ciganki.
»Poslušaj me!« je povzela ona z gorečim glasom. »Tu živimo v kraljestvu latovščine. In pravi rokovnjač, kar si ti, pozna samo eno vredno opravilo. In ti si pravi rokovnjač,« je ponovila z vidnim zadovoljstvom. »Ti si sin rokovnjača in prekosiš nekoč vse svoje vrstnike. Kljub tvoji mladosti se te boji že zdaj ves Dvor Čudežev. Stori vendar, da se raznese strah pred tvojim imenom tudi izven Dvora Čudežev. Poglej naše može... Kaj delajo oni?... Kadar pade mrak se dvignejo iz svo-* jih bivališč, in ko se stori noč, se napotijo kri-
žem Pariza... Drugo jutro se vrnejo... in imajo denar... Ali hočeš, da naprosim katerega izmed teh hrabrih naj te nauči rabiti orožje ponoči v sovražni zemlji? ...«
Zdaj jo je Lantnč razumel.
Čudna zmedenost se je polastila njegovega duha.
Nikdar nrej se ni začrtate prod Mjfot to strašno vprašanje s toli giozno razločnostjo...
Bil je cigan ... Njegov materinski jezik Je1 bila latovščina rokovnjačev.
Tudi on je bil rokovnjač kakor vsi drugi.’
»No, torej, odgovori,« ga je priganjala Ciganka.
»Mati Ciganka...«
Prekinil se je, kakor da se nekaj obotavlja.
»Zakaj mi praviš danes mati Ciganka?. Doslej si me klical vedno samo mati!«
Da! Odkod se je bil vzel nenadoma ta pridevek k imenu »mati«?
Ali se je kaj utrgalo v ljubezni mladega moža?
Pravzaprav sam ni vedel tega. Beseda mu je bila prišla na jezik, ne da bi kaj mislil, ko jo je izrekel.
Ona pa ga ie gledala z veliko tesnobo.
V	Cigankini duši se je godila globoka, temna drama; toda le ona je vedela za vso njeno globokost in pozrala ves njen črni mrak.
»Torej nisem več tvoja mati,« je vprašala.
Pogledal jo je z zmedenim očesom.
Hotelo se mu jo je pomiriti, potolažiti, objeti jo in poljubiti...
Toda nekaj mu ni dalo!..*	v ^ *
Zamrmral je inašinalno:	~	^ T
»Mati Ciganka!...«
Z bledim smehljajem na ustnicah fe Izpt*-' stila Lantnčjevo roko. ki k) je stiskala dotJef krčevito y svoji desnici.
Črnogorsko-turška vojna se je sedaj razvila na vsej črti in kmalu pade odločitev pred
f kadrom. Padec Tuzija, kjer je bilo vjetih nad 000 Turkov, je velikanske važnosti in lahko
7,	mirno vestjo rečemo, da bo v kratkem črnogorska zastava za vihrala tudi nad Skadrom.
V	trenotku, ko bo začelo grmenje topov okolu Skadra, katerega bodo črnogorski junaki naskočili od dveh strani, upamo, da se bodo na vsej črti poskusili tudi Srbi, Bolgari in Grki s Turki.
*
VOJNA BO V ČETRTEK.
Belgrad, 15. oktobra. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu Ugron je posetil turškega poslanika in dalje časa konferiral ž njim. Turško poslaništvo v Belgradu bo izročeno v varstvo 'Avstroogrske. Kralj Peter odpotuje v četrtek v glavni srbski tabor v Niš. Splošna vojna na Balkanu izbruhne v četrtek.
PORTA SKLENILA ODPOKLICATI SVOJE POSLANIKE.
Carigrad, 15. oktobra. Porta je sklenila odpoklicati svoje poslanike iz Sofije, Belgrada in !Aten. Pustila bo samo po enega tajnika, da ču-ya arhiv.
Carigrad, 15. oktobra. Odpoklic turških poslanikov iz Sofije, Belgrada in Aten opravičuje Porta za Sofijo in Belgrad s tem, ker sta Srbija in Bolgarska izročile znano noto, za Ate-ne pa s tem, da je Grška dovolila krečanskim poslancem vstop v grško zbornico. Minister za zunanje zadeve, Noradunghian je takoj sklical ininlstrski svet, da brzojavi imenovanim trem poslanikom naj zapuste svoja mesta in odpotujejo v Carigrad.
ALBANCI ZAVZELI PRIZREN.
Belgrad, 15. oktobra. Semkaj je došlo poro-iSflo, da so Albanci zavzeli Prizren in odstavili turške oblasti.
ISA BOLJETINAC IN VOJNA.
8etgrad, 15. oktobra. Iz meje se poroča, |3a neprestano prihajajo v Srbijo albanski begunci fci ne marajo pod turško orožje. Isa Bo-Ijetinac bo pozval vse svoje pristaše pod orožje in se pridružil srbski armadi, ki bo prodirala proti Kosovem polju.
*
Črnogorsko-turška vojna.
PRED SKADROM.
Cetinje, 15. oktobra. Strašen poraz, katerega so doživeli Turki pred Tuzijem, je na Turke nplival silno deprimujoče. Turške čete so se v največji naglici umikale proti Skadru, kjer je izbrana glavna turška armada proti Črnogorcem pod Essad pašo. V armadi prestolonaslednika Danila vlada največji red, vojake saine pa Se kar težko vzdržati pred nepremišljenimi napadi. Neprestane nove zmage so vzbudile v 'črnogorskih junakih veliko samozavest in ponos. Vojaki kar koprne, da bi se že enkrat spopadli s Turki tudi pred Skadrom in ž njimi pošteno obračunali. '	.
Cetinje, 15. oktobra. Brigada princa Danila |e že čisto blizu Skadra. Na potu od Tuzija ni naletela na noben poseben odpor, pač pa se je neprestano pridružujejo nove čete Malisorov, ki zahtevajo orožja, da gredo skupno s Črnogorci v boj proti Turkom. Črnogorci so razdelili med Malisore večino zaplenjenega turškega orožja, razven topov, katere bodo sami rabili za naskok na Skader.
Podgorica, 15. oktobra. Črnogorska armada stoji pred Skadrom. Na potu je prišlo do večjega boja le pri trdnjavici Hum, katero so črnogorski junaki vzeli z naskokom in vzeli celo posadko s častniki in poveljnikom vred.
Cetinje, 15. oktobra. Glavni boji okolu Skadra se bodo pričeli kakor je pričakovati v petek, če že ne v četrtek. Princ Danilo bo naj-brže z naskokom počakal toliko časa, da dobi obvestilo, da je tudi kolona generala Martino-Vlča že dospela pred Skader. General Mart5**©-tvlč Ima sedaj prestati najhujše boje. V okolici iTabaroša, ki je silno utrjen, se vrše neprestano
krvave bitke. Črnogorci le počasi napredujejo in imajo velike izgube. Dosedaj so se približali trdnjavi že na 1000 m, a naprej še niso mogli priti vsled strašnega streljanja črnogorskih brzostrelnih topov in razsvetljevanja z reflektorji. Baje je okolu Taraboša dosedaj padlo že okolu 800 črnogorskih junakov. Krivi so temu črnogorski vojaki precej sami, ker kljub opominom drvijo neprestano naprej v smrt. Vendar je pričakovati, da se Črnogorcem četudi z velikimi izgubami posreči okupirati Tabaroš v četrtek. S tem bodo vojne operacije okolu Skadra končane In pričel se bo boj za Skader od dveh strani. Skader sam se najbrže ne bo dolgo držal, ker ni prišlo nobene pomoči z juga.
Cetinje, 16. oktobra. Ravnokar je došlo semkaj poročilo, da se vrši sedaj generalni naskok na trdnjavo Taraboš. Izid boja še ni znan. Kakor zatrjujejo poročila, je bitka silno krvava. Črnogorci kakor divji naskakujejo trdnjavo, Turki se pa branijo kot levi.
Carigrad, 16. oktobra. Tukaj vlada radi dogodkov okolu Skadra velikansko razburjenje. Zjutraj se je nenadoma razširila po mestu vest, da je Skader že padel v črnogorske roke in sicer brez vsakega boja. Ljudstvo je silno razburjeno, posebno radi tega, ker je sedaj trdno prepričano, da so vsa turška poročila z bojišča izmišljena ali pa skrajno olepšana. Občinstvu se niti še sanjalo ni, da so Črnogorci zavzeli že vse večje utrdbe, ki branijo pohod do Skadra. Danes so se zbrale pred palačo vojnega ministrstva velikanske množice ljudstva, ki so energično zahtevale natančnih podatkov o vseh dosednjih turških porazih, izgubah in številu mrtvecev. Vojni minister je ljudstvo pomiril s tem, da je izjavil da vesti o zavzetju Skadra še niso potrjene in da je tudi nemogoče, da bi Črnogorci že danes naskočili mesto. V mestu vlada velikansko razburjenje, ker vlada prikriva in zatajuje neprestane nove turške poraze na črnogorskem vojnem pozorlšču.
Cetinje, 15. oktobra. Tu pričakujejo, da se prične vsak čas obleganje Skadra. Črnogorci mesta ne bodo takoj pričeli naskakovati, ampak je bodo nekaj časa samo bombardirali. Turki so že pripravili vse potrebno, da odbijejo črnogorske napade, vendar je pa skoro izključeno, da bi se moglo mesto dolgo vzdržati posebno ker se bo moralo posadka braniti na dve strani.
Cetinje, 15. oktobra. Iz vseh krajev Crne-gore prihaja Jjudstvo gledat turške vjetnike. Turki se v Črnigori jako dobro počutijo, ker ravnajo Črnogorci ž njimi vitežko. Dosedaj se niso v Nikšiču in Cetinju pojavile nobene sovražnosti proti turškim vjetnikom. Po bolnišnicah strežejo usmiljenke turškim ranjencem ravno z isto ljubeznijo in požrtvovalnostjo kot svojim rojakom.
Cetinje, 15. oktobra. Okolu Gusinja so še vedno jako lmdi boji. Turki so dosedaj četudi s hudimi izgubami odbili še vse črnogorske napade.
Cetnje, 15. oktobra. Levo krilo armade generala Vukotiča je na pohodu proti Rožaju naletelo na hud odpor od strani Turkov. Vnela se je takoj huda bitka, katere izid pa še ni znan.
TURKI ŽE DIVJAJO.
Belgrad, 15. oktobra, h Sandžaka prihajajo strašna poročila o grozodejstvih Turkov, katere uganjajo nad kristjani. Nekemu srbskemu starcu so izkopali oči. odsekali nos in ga odposlali preko srbske meje. Krvoloki dalje pobijajo srbske otroke in žene, možke pa po-šaljajo v Malo Azijo v suženjstvo. V selo Mo-krinje je udrlo 60 turških vojakov, ki so poklali vse kar so dobili. Kmetje, so pobiti, otroci poklani ženske pa so pobegnile na vse strani. Včeraj se je vršil poboj v štirih vaseli. V Ru-tušu so Turki obkolili Iiišo bratov Marjanovič, jim vzeli vse puške in jih nato zaprli v sobo. Ko so to zaznali kmetje v okolici, so takoj prihiteli Marjanovičem na pomoč in jih rešili pred nadljnimi grozovitostmi. Konečno se je navalilo na vas 120 turških vojakov, ki so se pa morali po hudem boju umakniti. V vasi Migici so Turki odsekali glavo kmetu Milosavljeviču, kmeta Pevanca so nataknili na kol, kmeta Sanvo pobili s kamenji, kmeta Janjico razse-
kali na drobne kosce, popu Bakalinu prerezali vrat, popu Budravcu odrezali nos, pobili pet kmetov in zažgali osem hiš. V Vatrenici so Turki razrušili pravoslavno cerkev, popu Savici odsekali glavo in poklali mnogo otrok. V Skoplju vlada med Srbi velika panika, ker se je razširila vest, da so Turki pričeli s klanjem tudi že v Bitolju.
SRBSKI BEGUNCI IZ SANDŽAKA.
Belgrad, 15. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da je zadnje dni pribežalo v srbsko obmejno trdnjavo Raško 75 srbskih družin z 833 otroci iz Sandžaka. V Vranjo v južni Srbiji je prišlo dosedaj že okolu 3000 srbskih beguncev. V Sandžaku vlada že popolna anarhija. Srbski prebivalci komaj čakajo, da udre srbska armada v Sandžak in reši svoje brate nadaljnega klanja od strani turških krvolokov.
BALKANSKI PROSTOVOLJCI.
Belgrad, 16. oktobra. Danes je došel semkaj prvi oddelek ruskih prostovoljcev, ki se bodo na strani Srbov borili za osvoboditev macedonskih Slovanov izpod turškega jarma. Na kolodvoru je občinstvo ruske prostovoljce viharno pozdravilo. V treh dneh pridejo na-daljne čete ruskih prostovoljcev, kojih se je oglasilo dosedaj že okolu 10.000.
Slovenska zemlja.
Iz Maribora.
V	nedeljo dne 20. oktobra popoldne ob 3. uri se vrši v restavraciji Narodnega doma ustanovni občni zbor naprednega političnega društva za mariborsko okrožje. Posetniki občnega zbora si obenem lahko ogledajo zanimivo »Obrambno razstavo«: ki bo odprta v nedeljo, 20. oktobra celi dan. Zvečer se poje v gledališču komična opereta »Vzbujeni lev«. Pripravljalni odbor.
Iz Novega mesta.
Uradna učiteljska okrajna konferenca se je vršila v soboto dne 12 oktobra 1912. Vse učiteljstvo se je polnoštevilno zbralo, in z vso resnobo sledilo dnevnemu redu, ki ga je otvo-ril pozdrav in poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Turka. V svojem poročilu se je gospod nadzornik temeljiteje bavil z vprašanjem v ponavljalni šoli. Kratek izvleček tega poročila je sledeči: Ponavljalna šola ne zadošča svojemu namenu. Vzroka sta dva. Prvič smatra učiteljstvo to šolo kot nekako nepotrebno breme, drugič materijal teh šol je bil dosedaj pod kritiko, takonekako kot zbirališče najslabših elementov. Temu je treba odpomočl na vsak način. Deželni šolski svet je izdal nove naredbe leta 1902. in 1911. odnosno 1910., po katerih se sme spustiti samo one učence v ponavljalno šolo, ki so s pozitivnimi redi dokončali in tudi obvladajo snov za peto, odnosno šesto solsko leto in ki so dovršili 12. leto in hodili že šest let v vsakdanjo šolo. Velika čoklja je bila tudi dejstvo, da se je v ponavljalni šoli učilo za šolo, mesto za življenje in to vslcd pomanjkanja tozadevnih knjig. Sedaj imamo izborno Sfiasnyjevo računico in berilo, ki ju je spisalo učiteljstvo krškega in litijskega okraja, uredil pa Stiasnv. Ponavljalna šola se mora preosnovati v nadaljevalko, potem bo rodila sadove. Temu poročilu je sledil referat učiteljice Hirschmannove »izobraževalno delo učiteljice med prostim ljudstvom«. Referat je bil dobro zasnovan, vendar pa ne tako izborno, da bi se izplačalo priobčiti izvleček. Dalje je referiral učitelj Zupančič v pouku v ljudskih šolah z ozirom na šolski okoliš. Marsikaj je povedal mož prav dobro, dosti pa je bilo tudi plev. Teh poslednjih se je posebno dosti zasledilo v predavanju dežel sadjarskega nadzornika gospoda Humeka. Nič preveč ne trdimo, da mož sam dobro t'.e ve, zakaj pač vleče to imenitno plačo kot deželni sadjarski nadzornik. Raznih »slovij« in zopet »slovij« je bilo toliko, da je že skoro sam vzkliknil po 1. in pol urnem trpinčenju otroboslovji. Edino dobra izmed vsega j2 bila trditev, da naj se cepi na
mestu in ne kot sedaj v roki. Po tem predavanju s>e je volilo še stalni odbor in pregledovalce računov. Tudi knjižnično poročilo se Je izdalo, ki pa je dokaj slabo. Pomislite 24 učiteljev si je celo leto enajstkrat izposodilo 79 knjig. Stavljenih je bilo tudi par samostalnih predlogov tako glede dobave papirja za šolska naznanila, glede izdajanja šolskega deželnega časopisa, dalje v uvedbi Turmlitzove nemške jezikovne vadnice, o uradnih urah okr. učit. knjižnice in drugo. Razume se, da so bili vsi predlogi na mestu in tudi jednoglasno sprejeti. Naposled se je izvršila volitev dveh zastopnikov učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. Izvoljena sta bila soglasno naprednjaka Gebauer in Matko. Slomškarji se niso udeležili volitev, ker jih ni niti za malo južino. Banket je bil pri Dolenjski železnici, katerega se pa vsled pomanjkanja prostora niso udeležili, temveč samo izvoljenci. Skoda!
DNEVNI PREGLED.
»DAN« se dela. Navzlic vsem zaprekam od nasprotnikov in »prijateljev« koraka po začrtani poti samozavestno naprej. Vpoštevaje kratko dobo, odkar izhaja »Dan« in pa razmere, ki se mora boriti z njimi, je veliko število odjemalcev, katero je list dosegel, najboljši predpogoj za obstanek in boljšo bodočnost Usta. Psi tudi inseratni bddelek lista dobiva vsled množečega se števila čitateljev vedno večjo veljavo in vrednost.
»Slovenski Učitelj«, glasilo katehetov ih prodanih učiteljic in učiteljev se v vsaki številki prav pridno poteza za izboljšanje gmotnega stanja — katehetom. V zadnji številki milo toži, da imajo katehetje že po 20 ur pouka na teden ter želi, da bi se jim vsaka na-daljna ura posebej nagradila, češ, »potem bi nadaljne prostovoljne ure vsaj nekaj znesle na priboljšku«. Vprašamo, zakaj se pa katehetsko glasilo v enakem smislu ne poteza za posvetne učitelje, ki imajo po 30 ur tedenskega pouka in povrhu morajo še popravljati naloge in pisati uradne spise? Seveda, katehet pa učitelj, to sta dva. Prvi bodi po želji »Slov. učitelja« dobro plačan gospod, drugi pa neplačani poslušni sluga. Čudimo se Slomškarjem, da ne izprevi-dijo tega.	„	.	,,
Kdaj? Kdaj? Kdaj? vprašuje »Slovenski Učitelj« »nam (katehetom) bodo dali obljubljeno remuneracijo, povečano potnino? »Mi pa vprašamo, kdaj bodo pa dali stradajočemu učiteljstvu draginjske doklade?
»Liberalne Srakarce«. Katehet Čadež piše v »Slov. Učitelju«:	»Provizorno	sta nastav-
ljeni na šentjakobski šoli Karla Kleč, in Leoniia’ Monetti (iz minskega učiteljišča). Član c. kr, mestnega šolskega sveta dr. Triller ct comp. je s svojim predlogom za liberalne frakarce pogorel«. Tako se norčuje katehet Č. iz učiteljic, ki imajo z odliko maturo. Znamenje časa.
Mladonemška stranka, katero je par tirolskih in štajerskih »todlnov« spravilo pred kratkim v življenje, nima sreče. Nikjer ni nobenega zanimanja zanjo, nasprotno stranka je
naletela na skrajen odpor med ^ močnejšimi, strankami v >.Nationalverbandu.« Gotovo je, da si je nova ustanovljena mladonemška stranka nadela za glavno nalogo, da kolikor mogoče forsira prodiranje nemškega življa proti jugu, vsaj je to že jasno pokazala v svojem načrtu,' ni pa izključeno tudi, da so gotovi nemški krogi, ki hočejo biti še bolj nacijonalni kakor so že, prišli do moči in ugleda v »Nationalver-bandu«. To so >Nationalverbandovci« tudi takoj zavohali in se postavili odločno proti mla-donemški stranki. Zlasti agrarci in radikalci, ki imajo dosedaj večino v »Nationalverbandu«, nikakor niso zadovoljni s tem, da bi prišlo par,, napetih Tirolcev in Štajercev v »Nationalverbandu« na površje. Mladonemški prenapetnezi čutijo oster veter, ki prihaja iz severa in zato že par dni po »Grazer Tagblattu« prelivajo solze in tožijo, da merodajni nemški krogi nimajo zmisla za njih načrte, ker vidijo, v novi stranki samo svoje nasprotnike, ne pa idealnih načrtov, od katerih bi meli vsi Nemci velikan-
Ko je bil naš ded mlad!
Pred knjižnico starega gradu sedim in premetavam, listam in čitam zarmenele, od molov in žuželk obžrte knjige in časopise. Nobenega modernega pisatelja ni še v njej. le starčki in starke 80—90 let so zbrani tukaj ter mi pripovedujejo dogodke, ki ste mi zde kakor pravljice in bajke. In po stenah vise starinske islike, nerodni svetlotiski v ozkih, čudnozvitih okvirčkih. Napoleon I. na arabskem belcu, Lady Gray v ječi, Ludovik XVI. s svojo familijo posluša z grozo in trepetom prihod revolucionarne tolpe, Oto, kralj Grške, sredi alegoričnih oseb, predstavljajočih vse stroke vede in umetnosti, Ticijanova Venera, Sablo komponistov od Palestrine do Edv. Straussa, pa sentimentalne idile otrok in deklic s psi in mačkami, romantični žanri s cigankami, naivne ljubavne in humoreskne sličice ter končno še nekaj ostankov iz velikega cikla nespretnih slik vseh Sedmerih zakramentov. Po visokih in prostornih sobah pa stoji starinsko pohištvo, vse bla-zinasto, prevlečeno z marogastim blagom, vse 'težko, zelo mehkužno in še bolj neokretno. I ak )e bil pač okus naših pokojnih dedov in babic! Po takih verandah med divjo vinsko trto so posedali, zrli na gostozarasle parke, poležavali po teh komodnih divanih in zofah ter čitali z grozo in ogorčenjem v teh, danes zarmenelih knjigah in časopisih.
Zanimive, nemirne Čase so živeli in prijetno so se morali počutiti v tej grajski tihi samoti, kamor ni segal vihar m žvenket orožja, kamor so dohajali glasovi o katastrofah po širokem svetu šele po več tednih, a se takrat polepšani, uglajeni in zmanjšani. In majah so isvoje glave ter hvalili boga, da je v naši ljubi lAvstriji vendar nemogoče vse to, kar se pravkar dogaja v Franciji, Angliji, Grčiji. Belgiji, na .Poljskem in na Portugalskem. Seveda so se
dedki in babice motili, sai niso slutili, da se bliža tudi Avstriji leto 1848 in 1. 1860; toda modra avstrijska cenzura je skrbela, da so poročali takratni listi o vsem, le o domačih razmerah skoraj prav ničesar.
Naši dedki so čitali torej o velikih paradah na Dunaju in v Pešti, ko so kronali novega avstrijskega cesarja Ferdinanda. Dne 28. septembra 1830. se je vršilo kronanje v Požunu, in Ferdinand je dobil tudi naslov Ferdinand V., kralj ogrski.
2e 26. junija istega leta je umrl angleški kralj Jurij IV. (not absolute, but dissolute), velik pijanec in babjek, nazadnje pa napol gluh in slep, vodeničen, a še vedno prava šiba božja za ubogi angleški narod. Ta podli kralj je bil obenem najhujši nazadnjak in tiran, ki ga je preklinjala vsa Anglija. Meseca marca in aprila 1830. so bili na Irskem že tako pri kraju, da so se preživljali ljudje le še s travo in mrhovino. Ko je maja meseca ta razuzdani klerikalec nehal podpisavati, je vse molilo, da bi ga čim preje »Bog« poklical k sebi. In ko je 26. junija umrl, je zavladalo po Londonu in po vsem angleškem kraljestvu nepopisno veselje. Zdaj so smeli Angleži vsaj glasno izražati svoje sovraštvo in zaničevanje ter javno preklinjati spomin kralja, ki se na mrtvaškem odru še ni popolnoma ohladil.
Za tem vladarjem »po božji milosti« pa je padel tud: strašni, krvoločni reakcionarec Wellington; vreči pa ga je morala šele revolucija ki je do francoskem vzoru zadivjala po Angliji in Irski. In kakor v Franciji so zdaj tudi na Angleškem zavladali naprednjaki in svobodomisleci!	*	,
Škofje in aristokrati so prišli ob svoj neznosni vpliv, toda docela ga še niso izgubili, saj jih je držal novi, 651etni kralj Viljem IV., vreden naslednik Jurja IV. Toda boj za svobodo in napredne reforme se je začel z, .ujspehom
tudi med Angleži, — naši dedki pa so čitali o tem in morda so hrepeneli na tihem, da bi tudi
v Avstrijo posijalo solnce svobode.
Morda so slišali tudi že o junaški borbi Poljakov za osvobojo izpod trojnega jarma, ki jih je kruto in divjaško žulil že petdeset let.
Morda so čitali naši dedki o poljski vstaji, toda čitati niso mogli resnice v avstrijskih listih, nego so jo zvedeli skrivaj pač le iz francoskih in angleških listov. Avstrijski absolutizem je sovražil in preganjal odnekdaj vsak pojav svobodoljubja, pa če tudi je prišel iz največje daljave V stari knjižnici, ki jo pregledujem, sem našel brodno knjižico z naslovom: »Jetzt!« Taschenbuch der Zeitgeschichte. Izšla pa je tt svobodoljubna knjižica v Draždanih in spisal jo je dr. Julius Franc Schneller, pravi profesor filozofije in zgodovine na univerzi v Freiburgu. V tej knjižici čitam, da so zbujali Poljaki največje sočutje pri mladih in starih, pri velikaših in priprostih ljudeh, pri dvoru in pri ljudstvu«. Toda vsak časopis v Londonu je povedal o tem več svobodomiselnega, kakor vseh dvanajst milijonov Prusov, trideset milijonov Avstrijcev, štirideset milijonov Rusov skupaj!«
Prusi in Avstrijci so bili torej v družbi Rusov proti Poljakom, — tri večno policijske, reakcionarne klerikalne velesile, razupite tudi spočetka 19. veka kot coklje vsake svobode in pravice. Naši dedki in naše babice pa so čitali gotovo večinoma le pruske in avstrijske liste, zato tudi za narodno borbo Poljakov bržčas niso mogli imeti pravega zmisla. No, vendar je mogoče, da je bila dr. Schnellerjeva knjižica tudi med njimi razširjena bolj, kakor je bilo to všeč avstrijskim cenzorjem!
Danes čitamo o velikanskih pripravah za dunajski evharistični shod, za to največjo, z denarjem avstrijskih davkoplačevalcev aranžirano demonstracijo vesoljnega avstrijskega
klcrikalstva. Vse. kar se da v naši državi od škofov, popov in aristokratov kupiti, terorizirati in komandirati, najvišja soldateska, vse avstrijsko uradniško štreberstvo in pa zabito reakcionarstvo, vse to je paradiralo in cleii-liralo septembra meseca na čast in slavo klerikalne ideje, ki so jo leta 1830 zastopali tudi kralj Jurij IV., kralj Karl X., vojvoda Weling-ton, Polignacin tovariši.
Vrnile so se danes razmere teli zgodovinskih časov, a vrniti se morajo ta&	s®
te osebe padle. V zgodovini sledita plima m oseka redno in točno, kakor sledita na morju. Reakcionarna stoletja XV., XVII. in XIX. so v! zgodovini pomešana s Molet,, prosvete, svo-bode in napredka, XIV.,XVI. m XVIII., — zdaj pa stojimo šele v začetku XX. Tako so računali tudi naši dedje in se niso varali.
O	Karlu X., ki so ga zvali »Le Jesuite«, so čitali l. 1830. s slastjo in zadovoljstvom pač; tudi nekateri izmed naših dedov in morda ^celo nekatere izmed naših babic. Nikdar ni "bila Francija bolj klerikalna in propala, kakor pod tem neznačajnim kraljem _ »po božji milosti«. Gospodovali so v njej jezuitje in aristokratje, absolutistični kralj pa je imel za prve zaupnike svoje izpovednike in komornike, revoaina aristokracija in jezuitska hierarhija sta imeli vsOj oblast, ljudstvo, narod, kultura, umetnost pa so. stradali. Nikdar ni bila policijska sila strasnej-ša in nikdar niso bili cenzorji osabnejsi kot pod! kraljevanjem despotičnega »Jezuita« Karla X, Parlament je bil paradija, s katero so se mini-! stri igrali in ki ga je pobožni kralj razpuščal vi svojo zabavo. En sam škof je imel pri Karlu X. več vpliva kakor 221 poslancev. Ko je pariški nadškof priredil izzivalno proslavo za svetnika proglašenega Vincencija Pavlanskega, je moral kralj Karl X. z vsem dvorskim bliščem in sij jajem povzdigniti to klerikalno parado ter iti 3 največjo ponižnostjo za vsemi škofu Klerikalna
$ko korist. Z mladonemško stranko za enkrat
torej ne bo nič.
Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek se (za parabonente) prvič na slovenskem odru vprizori Skcwronnekova vaška komedija v treh dejanjih »Štev. 17«, humorja polna, vele-zabavna igra, ki orisuje ljubezensko zgodbo Setnika št. 17 in počenjanje tihotapcev ob nem-ško-poljski meji. Pred uprizoritvijo in med odmori koncertira orkester* Slovenske Filharmonije« tele izbrane komade: 1. Strauss: Ou-ivertura v 1001 noč; 2. Foerster: »Obletnica« iz opere »Gorenjski slavček«; 3. Ganne: »La iczarm«, mazurka. — Nadejati se je mnogoštevilnega obiska. — V torek 22.. t. m. se uprizori AVagnerjeva velika opera »Večni mornar«, kmalu za tem pride kot prva letošnja opereta Suppčjev »Boccaccio« na oder. Fotografije »lovoangažiranih tenorjev g. Blassa in g. Von-'tlre so razstavljene pri g. Magdiču in g. Schvventnerju.
Znani nemški vojni poročevalec, baron v. Binder Krieglsteln, katerega »izvirna« poročila z bojišč vzbujajo vedno med slovanskimi krogi tveliko veselje in mnogo smeha, je včeraj v ^Tagespošti« napisal dolgo poročilo o razgovoru s črnogorskim generalom Martinovičem iik pred črnogorsko mobilizacijo. V svojem poročilu skuša Črnogorce na yse mogoče načine Oblatiti in podcenjevati njih hrabrost. Kako f»kunšten« je ta nemški plavokrvni Mihi, se IVidi iz tega, ko koncem svojega članka poudarja, da bodo Črnogorci doživeli s svojo mobilizacijo veliko blamažo, kar se bo takoj pokazalo v vojni. No, baron Krieglstein je naj-jbrže sedaj svoje blamaže že sit do grla. ker tima, če je res na črnogorskem bojišču, priliko jopazovati velike črnogorske vspehe. Baron kar jkipi^ sovraštva do Slovanov in zato tudi nima Jzanje dobre besede, nemški listi pa konečno (tudi morajo priobčevati kake neumnosti nemških šmokov. naj so potem resnične ali pa ne.
Drobiž iz Štajerske. Tombolo priredi v pedeljo 20. t. m. »Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok za celjski okraj« ob 3. uri popoldne pri Belem volu. — Požar. Dne 7. t. m. ge zgorela posestniku Šeku v Andrencih pri Sv. Antonu v Slov. Goricah hiša in gospodarsko poslopje, dalje novo stavljena preša in lile-tvVi. Osumljen je Šekov svak Janez Stranič po idom. .Kajnik, posestnik v KoČkem vrhu. Orož-ništvo ga je zaprlo.
Poštnega pota je napadel 6. t. m. neki ro-jPar pri Radečah blizu Zidanega mosta. Ko se jSe poštni sel Ferd. Marn zvečer vračal v Ra-;'deče, pa je na samoti napadel obcestni ropar rin zahteval od njega denar. Marn ni imel niti ;eraričnega niti svojega denarja in je dal ro-jparju v strahu uro z verižico, nakar se je razbojnik odstranil. Orožništvo je izsledilo roparja KV osebi nekega šmita iz Hrvaškega.
Trgatev v ljutomerskih Goricah se je s (15. t. m. splošno pričela. Mošt ima 16—19 stopinj sladkorja, je piten in dober, ker je grozdje skoro povsod popolnoma dozorelo. Cene se gibljejo med 52 do 72 vinarjev. Mnogo vina je ‘že prodanega.
Kopališče Rogaško Slatino je glasom zadnjega letošnjega kopališkega poročila obiskalo $378 strank z 5051 osebami, od teh 1183 iz Štajerske, 120 iz Kranjske, 450 iz Zgornjega iin Nižjega Avstrijskega, 50 iz Koroške, 10 iz ^Tirolskega in Predarlskega, 163 iz Primorja in ^Trsta. 42 iz Dalmacije, 20 iz Češke in Morav-ke, 5 iz Galicije in Sleske, 1 iz Bukovine, 1 iz 'olnograške, 2210 Ogrov, 623 iz Hrvaške in lavonije, 95 iz Bosne in Hercegovine, 13 iz [^Nemčije, 5 iz Italije, 38 iz Srbije, 3 iz Grške, 2 z Egipta in 5 iz Amerike.
Vsenemško naseljevalno društvo »Heim-fetatt« je ustanovilo doslej 16 podružnic (Št. lij, Marbek, Ptuj, Maribor, Cmurek, Ščavnica, Dunaj (2), Ljubno, Lipnica, Gradec (2), Strass, Rottenrr-mn, \Vaidhofen in Baden). Heimstatt bo delala vzporedno z Siidmarko in Schul-ityeremom. Tako imamo danes nasproti eni naši resni obrambni organizaciji že 3 nemške napadalne v naši blfžini.
čuden dogodek. Poroča se nam: Te dni le imela biti o T. svatba. Nevesta je bila znana KOt‘ zelo vneta Marijina devica. Zato so jo ho-
liierarhija je pač hotela s tem pokazati, da je [Oad vsem, nad kralji in vladarji ter da ji mora Južiti vse le kvečjemu v okras in spremstvo, "oda pobožni rod Bourboncev niti s takimi erkvenimi demonstracijami ni mogel zatreti rluha svob°de. nasprotno, celo izzval ga je! Ko (so bile cerkvene^ kongregacije, škofje in jezuit-Je na višku svoje moči, ko je denunciantstvo {divjalo najhuje m ko je bil absolutizem najkru-Sejši, takrat so po pariških ulicah zagrmele Ipuške in topovi, vzrasle so barikade, ves Pa-'friz se je zavil v plamen in dim, — jezuitski kralj Karel X. pa je bojazljivo zbežal in s površja so jlzgiriili vsi njegovi rablji, denuncijantje in tenoristi. In nihče v Evropi se ni zavzel za tega [maziljenega kraljevskega lopova, izvzemšl finali, a ošabni vojvoda Franc Modenski, sorod-jjnik avstrijskega cesarja Franca ... Tako je adel francoski absolutizem in ž njim je padlo r srce zadeto francosko klerikalstvo. Revo-ucija, ki so jo doživeli naši dedje, je večno Javen list v svetovni zgodovini in vstane polena za vse čase in vse države,
i	Da, ko je bil naš dedek še mlad, takrat so (bili zanimivi časi.
\ Pred staro knjižnico sedim, premetavam, listam in čitam te zarmenele časopise in časopise ter premišljam, kako je bilo nekdaj. Kak-®ne misli in kakšni občutki so pač navdajali friaše dede, ko so jih čitali? — In vprašujem: kaj bodo mislili neki moji vnuki, ko bodo Cikali današnje knjige in današnje časopise? Kaj iporeko moji vnuki, ko bodo čitali n. pr. o Čuvaju, evharističnem kongresu in o grozovladi Slovenskih klerikalcev? Kako bodo sodili o jtias? — —
Zunaj pada jesenski dež. mrzel hlad piše 4>reko kranjske dežele, a v moji duši gori vro-&a nada iu.ntpR.lo mi je^srfu...
i j;	,	iv.	K—t.
teli poročiti s celo klerikalno parado. Orli so nastopili v paradi. Nevesta je zelo jokala, ker ji je bilo žal deviškega stanu. Že se je začel poročni sprevod pomikati, ko je naenkrat prišlo nevesti slabo. Odnesli so jo v hišo, — kjer je nevesta kmalu na to rodila zdravega dečka. Tako je bilo en dan vse odpravljeno.
Predolgi prsti. Delavec Franc Roblek iz Kresnic ima čudovito dolge prste. Zaradi tega je bil že neštetokrat kaznovan, pa ni nič pomagalo. 11. septembra t. I. je zopet prišel v neko gostilno na Kodelijevem in si je naročil jedi in pijače. Dali so mu. Roblek je pil in pri-grizoval in se med tem pozorno ogledoval po sobi. Ko je natakarica Rozalija Krivic odšla za nekaj časa v drugo sobo. se je Roblek potihoma priplazil k pultu, vzel iz njega usnjato torbico, v kateri je bilo 110 K denarja in je zbežal iz gostilne. Še cehe falot ni plačal. Nato je dobil nekatere tovariše, s katerimi je ves denar zapravil v neki drugi gostilni. Ko je videl, da ni več denarja, si ga je hotel poiskati. toda zopet tatinskim potom. Prišel je v Podotik v hišo J. Podjeda in je tožil, da je lačen. Gospodinja mu je dala res jesti. Ko se je najedel je bilo treba piti. Roblek je imel še nekaj drobiža in je dal za dve steklenici piva, katerega je izpil z domačini. Medtem časom je šel gospodar nekam ven in Roblek je ostal sam v hiši z gospodinjo. Rekel ji je, da je še žejen in da bi še dal za pivo, ako mu gre gospodinja ponj. Ta se je res dala pregovoriti in je odšla iz hiše, tako da je Roblek ostal čisto sam v sobi. To priložnost je izkoristil in je ukradel iz omare tri zlate prstane v vrednosti 23 K. Po svojem nepoštenem dejanju jo je takoj popihal in vzela ga je noč. Pa ni dolgo trajalo, ko so mu nje govi, že itak dolgi prsti zopet zra-stli za par centimetrov. Prišel je v Dravlje in je okradel tam dvema delavcema suknjič in čevlje. Nato je zopet izginil kakor kafra. Kmalu na to pa se je pojavil tam gori nekje v hribih. Zopet so ga zasrbeli prsti in ker ni mogel drugega dobiti, je ukradel drvarju Francetu Bedenku iz Podgorice sekiro, ki je bila vredna 12 K. In zopet je izginil z zemeljskega površja. Na dan je prišel v Šiški v neki gostilni kjer sc je izdajal za sina nekega posestnika iz Dravelj. Lagal jc, da mu bo oče izročil domačijo. Gostilničarka, ki ni bila še dolgo v Šiški in ni poznala tamošnjih razmer, mu je verjela in mu je dajala na upanje. Ko je Roblek napravil v gostilni okoli 12 K dolga, je nekega lepega dne izginil brez sledu, ne da bi poplačal svoj dolg. Ker se je hotel namreč nekoliko odpočiti od tatvine je poizkusil z goljufijo. Tudi tukaj se mu ji posrečilo. Prišel je v neki kraj in je pravil, da ima pooblastilo od poštnega ravnateljstva nabirati delavce za postavljenje brzojavnih drogov. Dobil je več fantov, ki so mu verjeli in zahteval je od vsakega 1 K aro. Ker je bilo vseh fantov enajst, je dobil tudi enajst kron, s katerimi jo je takoj odkuril in ki jih je v kratkem času zapravil. Slednjič pa ie vendar prišel v roke pravici in včeraj ga je sodišče obsodilo za vsa njegova nepoštena dejanja na dve leti težke ječe. Morda se bodo Robleku v zaporu prsti kaj skrčili vendar pa to ni bogve kako verjetno.
Mlad nasilnež in pijanec je Janez Bališ iz Vodic v kamniškem okraju. Komaj osemnajst let mu je, pa je neprestano pijan. V svoji pijanosti je skoro vedno nasilen in nevaren drugim, poštenim ljudem. Dne 31. avgusta je šel vinjen mimo hiše posestnika Janeza Kocelja v Vodicah. Na tega ima Bališ že od nekdaj piko. Nekoč je jpretepaval Koceijevega otroka, za kar ga ie oče otroka pošteno ozmerjal, kakor se spodobi. Od onega časa pa Bališ Janeza Kocelja vedno pisano gleda. Torej oni dan je šel pijan mimo hiše svojega sovražnika. Koceljeva žena Marija je ravno pomivala posodo. Bališ jo je vprašal, če je mož doma. Koceljeva mu m nič odgovorila. Bališ ji je potem rekel, naj pokliče svojega moža. Tudi topot mn gospodinja niti besedice ni odgovorila. Kmalu nato pa je prišel Kocelj sam iz Miše. Ko je Bališ zagledal svojega sovražnika se je začel z njim ruvati. Vendar Kocelj je bil’ močnejši in je Bališa parkrat treščil ob tla. To pa je zadnjega tako razjezilo, da je zgrabil poleno in udaril večkrat Kocelja po rami. Med kletvijo in zmerjanjem je udaril s polenom tudi Kocelje-vo ženo po roki. Nič ni pomagalo: Koceljeva sta morala zbežati pred nasilnežem v vežo. takoj za njima pa je priletelo kamenje in po-lena. Eno poleno je zadelo Koceljevo dvanajstletno hcei ko Micko in jo poškodoval na desni roki. Toda nasilni Bališ še ni dal miru. Skočil je po gnojne vile in kei so Koceljevi zaprli pred njj.m vrata, jih je z vilami vlomil in skočil v vezo, kjer jih je nastavil, kakor bi hotel Janeza Kocelja z njimi prebosti. Ta se ie rešil le s tem, da je skočil v sobo. In bogve kai 1 se še vse zgodilo, ko ne biKoceljevka pokli cala orožnika, ki je šel isti čas mimo hiše. Tega se je Bališ ustrašil in je zbežal. Včeraj se je zagovarjal pred deželnim sodiščem, ki je nasilneža obsodilo na 4 mesece težke ječe poostrene vsakih 14 dni z enim postom in s ti*dim ležiščem. V svoji domači vasi je na zelo slabem glasu. Kar prisluži, vse zapije. Stariši ga sicer vedno svarijo in opominjajo, pa nič ne pomaga. Da je Bališ velik nerednež, izpričuje tudi to, da je prišel k sodnijski obravnavi pijan in bi se bil kmalu zvrnil po tleh, ako se ne bi še pravočasno ujel za zatožno klop. Pač žalostna prikazen današnjega časa!
Grozen samomor. Neki mlad mož je v nedeljo zjutraj skočil v presek med postajama Gumpendorfske ceste in zahodnega kolodvora na Dunaju, kjer ga je lokomotiva vlaka, ki je ravno tja prididral, na kosce, raztrgala. Ostanke trupla so prenesli v mrtvašnico. Samomorilec je imel v žepih svoje suknje delavsko knjižico, ki se je glasilo na ime Adolfa Šekla, pomožnega delavca iz Češkega. Poleg tega so našli pri njem tudi pismo, po katerem se da soditi, da je bil Šerkl žrtev izkoriščevalcev. Pisec zahteva v njem denar, ker »drugače bo celo tajnost lazkrinkal«. Policija je z,aggla zadevo pridno pjeisko^ii.
Veliko zastrupljenje. V Milanu je dobilo v poslednjem času več hišnih posestnikov v raznih delih mesta tablete, ki naj bi služile zdravju. Nekateri hišni gospodarji, ki so tablete res povžili, so težko zboleli. Po kemični preiskavi se je dognalo, da tablete vsebujejo ži-vosrebrni cijanit. Odpošiljalce še niso dobili.
Velika defravdacija. Alojzij Vesely, ki je bil uslužben kot uradnik v menjalnici banke Union na Mariahilferci na Dunaju je poneveril 78.000 K in pobegnil. Policija ga zasleduje.
Črnogorski arnavti pred okrajnim sodiščem. Predvčerajšnjem je bjla pred okrajnim sodiščem v III. dunajskem okraju zanimiva obravnava, ki je bila jezikovno zelo zapletena. Predmet obravnave je bila velika nesreča, ki se je zgodila 6. julija 1912 pri dviganju iz zemlje na Erdberški cesti. 21 letni Luka Perkovič, ki se prišteva rodu Malisorov, ki pa je doma v mestu Kuči na Črnogorskih tleli blizu albanske meje, je delal tačas v družbi svojih rojakov pri omenjeni stavbi. Ko je neko večjo plast zemlje podminiral se je ta utrgala in ga je zasula do prsij. Perkovič je zadobil težko telesno poškodbo na nogi, katera še sedaj ni zdrava. Za nesrečo je bil odgovoren nadzornik delavcev Pesavento in se je moral zato vsled težke telesne poškodbe zagovarjati. Ker pa je obtoženec Italijan in ne razume niti besedice nemški, je moral (Pesavantov) zagovornik sam izpovedati, kar jc hotel njegov klijent omeniti, še večji križ je bil z zaslišanjem tožnika, ki govori samo albansko. Prišel je k sodniji v spremstvu visokorasllega Albanca. Iva Lucni-ke po imenu, ki tudi zm srbsko govoriti. Ko je hotel sodnik dobiti albanskega tolmača, je Lucnika prosil, naj se tožnika Perkoviča zasliši s pomočjo srbsega tolmača in njega samega. Obravnava se ni mogla preložiti, ker je moral Perkovič že drugi dan oditi v vojake v Črnogoro. Sodnik: Toda Perkovič je vendar pohabljen in ne bo mogel iti na vojno. — Lucnika: Bo šel, bo šell On mora iti! Drugi Črnogorci, ki so bili kot priče povabljeni se že sedaj bojujejo pri Podgorici in midva morava jutri oditi strani. — Sodnik: Danes seveda ne moreta vedeti, kdaj prideta nazaj! — Lucnika: Ko bo vojna končana, ako ne bova vstreljena. -- Sodnik je bil zadovoljen s tem predlogom in je stavil nekaj vprašanj srbskemu tolmaču, ta jih ie povedal Lucniki in Lucnika Pekoviču. Po istem potu je prišel vedno tudi odgovor. Kako se je nesreča zgodila, je izpovedalo tudi več nemških prič, ki so vse videle celo stvar na svoje lastne oči. Sodnik je slednjič obtoženca oprostil.
Avtomobilska nesreča. V Ustju nad Labo na Češkem je povozil avtomobil 541etno ženo kovaškega mojstra Kozlika iz Habarovic. Avtomobil je drčal po nepravi strani in ko je Kozlika izstopila s svojega voza, jo je podrl na tla avtomobil inženirja Bninerja iz Toplic. Uboga žena je bila na mestu mrtva. Truplo nesrečnice so nesli v bližnjo hišo, kamor jc bila poklicana sodna komisija. Inženir Briiner, kateremu je razburjeno občinstvo grozilo, je nadaljeval svojo pot proti Toplicam.
Dvakratni samomor. Pri Mimoni so našli ljudje delavca I. PFihodo iz Holflic pri Mimoni obešenega na drevesu. Samomorilec, ki si je dal zanjko okrog vratu, se je zabodel globoko v vrat, tako da bi smrt po sodbi zdravnikov nastopila tudi samo vsled izkrvavljenja. Vzroki, ki so ga pripeljali k tako groznemu dejanju, niso znani.
Padel v bitki in vstal od mrtvili. Kako malo resnična so uradna poročila italijanskega vojnega ministrstva o padlih vojakih v vojni v Libiji, nam kaže naslednji, zabavni slučaj. Po poslednji bitki za oazo Zanzur je bila rodbina poročnika Copellija v San Donninu obveščena, da je padel med drugimi vojaki tudi poročnik sam. Premožna rodbina je takoj brzojavila višjemu vojaškemu poveljništvu v Tripolisu, naj pošljejo truplo ranjkega domov, da bi bil pokopan v domači rakvi. Od višjega vojaškega po-veljništva v Tripolisu je prišel naslednji brzojavni odgovor: »Bolje je, da je padel Vaš sin kot junak nego da bi prišel v roke Turkov — Arabcev kot vjetnik. Zelo obžalujemo, da Vam ne moremo poslati trupla Vašega dragega ranjkega, ker je bil poročnik Copelli že pokopan z vsemi vojaškimi častmi.« Kako veselje pa je moralo prešiniti nesrečno rodbino, ko ji je prišel v treh dneh od sina brzojav, da se nahaja kot vjetnik v turško-arabskem taboru.
Predrzen rop. Bilo je okoli desete ure dopoldne, ko se pripelje avtomobil pred zlatarsko trgovino Geo. Richmunda na 112 — 2 ud Ave v New-Jorku. Dve ženski stopita z avtomobila in za njima več moških. Podali so se naravnost v trgovino, kjer so vzeli zlatnine za 5000 dolarjev. Nato so lepo mirno odšli. Na drugi strani ceste stoji cerkev, v katero so ljudje neprestano prihajali, vendar rop je bil tako hitro izvršen, da ni nihče opazil predrznih žensk in moških. Gospodar trgovine je bil navzoč. Eden moških roparjev mu je pri vstopu izročil umazano verižico, naj mu jo očisti. Ko se skloni Richman po čistilo, mu nastavi drug moški samokres pod nos, ženska mu pa ovije cunjo okrog ust, da ni mogel kričati. Druga ženska je pa rned tem ostala v avtomobilu pripravljena, da požene, kadar bodo roparji gotovi. Dobili so nekaj nad 1000 dolarjev v gotovem denarju in nad 4000 dolarjev vrednosti v zlatnini. Takoj ko se ie avtomobil odpeljal naprej, sta vstopili dve ženski v prodajalno; pa nista ničesar opazili, dokler nista zagledali zvezanega Richmana na tleh. Roparji so zginili brez sledu.
V	kavarni »Central« je danes in vsaki dan .predstava glasbenega, instrumentalnega in humorističnega kabareta »Original The Weihings Ensemble« (glej inserat).
—	Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan lepega sporeda. Omeniti je posebno Nordisko dramo »S r č n o z 1 at o« iz Pathejoznal, druge slike so prve vrste. Jutri špecialni večer, soboto Nordiskitilm ^Mož brez vesti«. V torek senzacijska drama »Skrivnost iz Monte-Carla«.
Ljubljana.
— Dvoje predavanj »Akademije«. Sinoči -
je priredila »Akademija« svoje prvo predavanje v letošnji zimski sezoni. Prvi je predaval g. Oton Zupančič o temi: »Gledališče in slovenski jezik«. Odkar je Levstik v »Slov. čitalnici« čital svojo razpravo o »r« (smert, serce) menda šc nismo imeli javnega predavanja o svojem jeziku, tudi za časa najhujšega boja med »bravcem« in »bralcem«. Vprašanje, kako naj govorimo svoj jezik na odru. je postalo zadnji čas tako važno, da je bilo prav, da se je javno pojasnilo. Predavanje je bilo tudi dobro obiskano, bilo je do 250 Ijudij v, dvorani. Oton Zupančič je podal svoje nazore o našem jeziku in njegovi izgovarjavi. Deloma Se je skliceval na filologe in avtoritete, deloma je govoril iz svoje lastne skušnje. Povedal je vse ugovore proti »dovcem«, kakor smo jih slišali že mnogokrat. Pridal je k temu še nov; dokaz, češ da gre tudi ortoepija z modernim razvojem — kakor je druga umetnost stopila na svoja pota — tako mora stopiti tudi govorniška ali gledališka umetnost. Izgovarjava na »1« je papirnata, eleganca, ki se skriva za »l«om je narejena, v izgovarjavi naj ne odločuje črka — ampak zvok — mi ne potrebujemo narejenega jezika ampak govoriti moramo v. duhu svojega jezika in ta je v »v« ozir. v »u«, kakor hočete. Salonskega slovenskega jezika ni — ker ni salonov. Tudi gospoda govori na »v«. Zakaj bi torej goyorili na odru »1«? Schackerspeare je napisal najlepše drame v. jeziku, ki je pol vv« in »u«. — Blagoglasje torej ne odjočuje — to je stvar okusa — slovansko stališče tudi ne — »mi imamo svoj jezik zase. ne za druge«, Trubar je rekel, da je treba »I« po bezjaško izgovarjati, Vodnik je priporočal domačo govorico, naši filologi, posebno Štrekelj, ki je bil prvi dialektolog — so pisali, da narod govori »v« ali «u« — torej »I« je frakarska krinka, ki naj prikriva notranje duševno siromaštvo. Najlepša govorica, ne da misli sile — ako je misel zanič. Misel sama najde v izgovarjavi svoj izraz in ne potrebuje papirnate olepšave. Za nas ni odločilna črka — ampak duh. — Tako je govoril Oton Zupančič in v večini smo mu lahko pritrdili: vendar s tem vprašanje še ni rešeno in se bodo gotovo slišali tudi protidokazi. Koroška nemščina n. pr. je narodni jezik Korošcev, ki se kaže tudi v, koroških narodnih pesmih — toda tega jezika menda bi ne rabili v veinarski klasični drami, ako jo igrajo na Koroškem. Poleg tega je treba misliti, da je pri nas dialektično tako razkosanih Slovencih književni jezik velika združevalna šiba, ki je posledica našega kulturnega razvoja zadnjega polstoletja. Književni juzik na »1« si ni nihče izmislil, ampak so ga ustvarili naši filologi po trdem trudu in nam podali ideal, kamor naj se bližamo. Vprašanje je, ali res delamo propad med umetnostjo ii* narodom, ako govorimo v književni slovenščini. Konečno bi prišli do vprašanja: »Al« prav se piše kaša ali kaša« — in uspeh? —■ Res je: pred stoleti se je tako govorilo —recimo malo slabše — zdaj še tako govorimo —* recimo malo boljše, lepše — in čez sto let lahko da bomo še vedno tako govorili, dasi uspehi šole kažejo drugače. In kaj bomo imeli od tega ako »1« pustimo? — Koliko bo slovenska' kultura višje, ako bo na odru v Mariboru, v Ljubljani, v Trstu vsak drugače govoril —-ali pa če govorimo enoten književni jezik? —i To je nekaj opomb, drugi morebiti povedo druge pomisleke. — Za enkrat ostane na odru še »1« — in vprašanje je, ali bo po dveh sezonah drugače. Nismo proti pravi narodni izgovarjavi, ampak proti spakam — te pa sc pojavljajo pri »1«, kakor pri »v« — in zato smo bili za »1«. S tem je za nas vprašanje rešeno. Odgovorimo samo še na par napadov* ki so bili naperjeni na nas od gospoda — n v »Zarji«. Pri nas se tako redko vodijo polemike brez osebnosti — in to pogosto škoduje dobri stvari. V »Zarjinem« feljtonu pravi gospod —n: Gehen die Dummheit Kampfer auch die Gotter vergebens...« Nato odgovarjamo: nismo bogovi, zato se proti neumnosti ne bomo borili... — Drugo predavanje je imel g. Pustoslemšek: »O Makedoniji in Stari Srbiji«. Predavanje je v sedanjem času važno in ic škoda, da ni bilo preje naznanjeno. Pa g. Pustoslemšek baje odide na Balkan in je hotel: preje še podati nekaj slik iz krajev, kjer se bo vršila vojna. Predavanje je bilo zelo zanimivo. ker je gospod predavatelj sam pmkrnt obiskal one kraje. Popisal nam je razmere v Makedoniji in Stari Srbiji, trpljenje krščanskih' prebivalcev, krivice Turkov in splošno razmerje med sedanjimi balkanskimi državami in Turčijo. Po njegovem mnenju moremo upati, da v vsakem slučaju zmaga krščansko slovansko orožje. Predavanje so pojasnjevale slike iz Stare Srbije, in Albanije, iz Carigrada, Sofije in Belgrada. Zaradi zanimivosti bi bilo dobro, da bi se to predavanje s slikami tudi drugod ponovilo. Poslušalci so bili z obema predavanjema zelo zadovoljni.
— Ustanovni občni zbor Zveze dramatičnih društev se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. ob'
10.	dopoldne v posebni sobi restavranta »Zlatoroga« v Gosposki ulici (Fr. Krapež) v Ljubljani. Ta ustanovni občni zbor ima pred vsem nalogo, da odobri pravila Zveze in da sklepa glede izdajanja »Talije«. Tudi bo izvoliti upravni odbor in sicer predsednika in podpredsednika. štiri odbornike, dva namestnika in dva preglednika računov. Dalje bo ustanovni občni zbor določil letni prispevek posameznih društev. Upravni odbor se izvoli za dobo štirih let. Vsako dramatično društvo voli v upravni odbdr po enega odposlanca in njegovega namestnika. Razen teh odbornikov bosta v odboru še vodja ljubljanskega deželnega gledališča in glavni urednik »Talije«. Zveza prične svoje delovanje takoj, ko pristopijo vsaj tri dramatična društva. Priglase sprejema g. Fr. Govekar v Ljubljani.
— Društvo inženirjev v Ljubljani. V pe-l tek dne 18. t, m. ob 8. uri.z&ečgt društveni se^ stanek.
— Josip Celestina ?. Včeraj zjutraj ob treh je po dolgi in mučni boiezni umrl v tukajšnjem Leonišču umirovJjeni profesor ljubljanskega učiteljišča gospod Josip Celestina v starosti 67 let. Pokojnik ni bil samo odličen učitelj, nego si je pridobil tudi veliko zaslugo kot spisa-telj prve slovenske matematike. Pred mnogimi leti je pokojnik oslepel in vsled tega šel v pokoj. Pogreb bo danes ob polu 5. popoldne iz Leonišča k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin!
— Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani se usoja najvljudneje povabiti vse svoje gospode častne, podporne in prave člane kakor tudi vse dobrotnike in prijatelje društva k po pravilih določeni sveti maši, ki se bode darovala prihodnjo nedeljo, t. j. dne 20. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne v Kapeli Leonišča.
— Imenitni gost v Ljubljani. Včeraj posetil je Ljubljano v spremstvu svoje soproge in tajnika dunajski generalni konzul »Združenih držav« v Ameriki Mr. Charles Denby. Obedoval je v hotelu »Lloyd« katerega lastnik gospod Karl Tauses je dobil laskavo priznanje za dobro postrežbo. Odpeljal se je nato z avtomobilom proti Trstu in Benetkam.
— Ciril Metodovi družbi prihajajo že nekaj časa pritožbe, da nekateri gostilničarji nimajo računskih listkov. Proti tej pritožbi pa družba ne more ničesar ukreniti, kajti družba pošilja računske listke samo onim gostilničarjem, kateri jih pri družbi sami naroče. Gosti naj gostilničarje sami pouče, kje se dobe listki, t. j. da jih prodaja Ciril Metodova družba. Seveda je treba pridno segati po listkih; zato pa mera zopet skrbeti gostilničar in natakarica.
— Veletrgovina Fr. Kollman v Ljubljani je izročila C. M. Družbi 500 K od izkupička za prodane svetilniške valčke. To bodi opomin slovenskim hišam, da kupujejo le te vrste valčke za svetilnice, prepričan pa bodi vsak, da z nakupom tega predmeta koristi družbi C. M., pa tudi sebi radi izbornosti izdelka. — Mesto venca na grob pok. Ivana Šervicelja, načelnika C. M. podružnice za Beljak in okolico je darovalo »Slovensko omizje« v Beljaku C. M. družbi 20 K.
— Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava za svoje postaje v Gradcu, Mariboru, Celovcu in Beljaku večje množine rži. Pismene ponudbe je poslati do 22. oktobra t. 1.
8.	ure zjutraj c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Dobavni razpis je v pisarni trgovske- in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Umetniška loterija. Slovenski umetniki naj blagovolijo vsa tista dela, katera smatrajo sposobna za glavne dobitke (v približni vrednosti od 300 do 1500 K) umetniške loterije, vposlati zanesljivo do sobote, dne 19. t. m. opoldne v prostore Splošnega slovenskega ženskega društva, Rimska cesta štev. 9., desno, pritličje. Če možno, naj vpošljejo obenem seznam ostalih za loterijo določenih umotvorov in sicer z označbo naslovov, tehnike in približne cene. Umetniška jury za glavne dobitke se snide v soboto, dne 19. t. m. ob 2. popoldne v istih prostorih. Ob 6. popoldne v soboto pa se vrši ravnotam skupna seja odbora in jury. Opozarja se še enkrat, da so gg. umetniki sklenili, vsa za to loterijo določena dela podariti in se zato smatrajo vsa v to svrho poslana dela za podarjena.	Tajništvo.
Trst
»Dan« je bil v pondeljek razprodan že opoldne. Za zemljevid se je vse silno zanimalo. Zlasti pa vzbujajo zanimanje lepa vojna poročila. »Dan« se hitro širi v Trstu.
Občni zbor pol. društva »Edinost«. V nedeljski številki »Dneva« smo dejali, da je pripravljeno daljše poročilo o kritikastrih, ki pride na občnem zboru na dnevni red. Nismo se motili, napadalo se je kakor po navadi. To, kar uganjajo ti ljudje, pa je že preveč. In napadi »Edinosti«? V sobotni številki govori o domačem perilu. In to vse v imenu edinosti. S takimi 'gnusnimi napadi se dela razdor. Gospodje, spametujte se!
V	izložbi knjigarne g. Gorenjca je razobe-šen zemljevid balkanskih držav. Na mestih, kjer se vrše bitke, je zaznamovano. Zmiraj stoje pred izložbo ljudje v gručah.
Hotelska družba »Grljan-Miramar pri Trstu«. »Edinost« poroča, da je ministrstvo notranjih zadev sporazumno z ministrom za javna dela podelilo »Tržaški hranilnici in posojilnici«, »Jadranski banki« in »Trgovski obrtni zadrugi« dovoljenje, da smejo ustanoviti delniško družbo pod imenom: »Hotelska družba »Grljan-Miramar pri Trstu« s sedežem v Trstu. Pravila so bila potrjena po trž. namestništvu dne 9. t. m.
Socialni tečaj N. D. O. V petek, 18. oktobra od 7. do 8. zvečer dr. Vekoslav Kisovec: »Bolniške blagajne in njih poslovanje«; od 8. do 9. zvečer Anton Brandner: »Društveni in zbo-rovalni zakon«. Predavanje se vrši v društveni dvorani N. D. O., ul. sv Frančiška 2.
Požar. Danes (15. okt.) okolu 8. ure zjutraj je nastal požar v zalogi steklenic, ul. Stadion. Trajalo je cel dopoldan, poprej da je požarna bramba, ki je bila takoj na delu, pogasila ogenj. Skoda ogromna.
Gibanje delavstva v čistilnici petroleja v Skednju. Preteklo nedeljo se je vršil javen shod delavstva čistilnice petroleja. Shod je bil sklican za pristaše obeh organizacij, narodne delavske in socijalno demokratične. Izvolila se je deputacija z nalogo, da intervenira pri ravnateljstvu glede skrajšanja delavnega časa za eno uro na dan.
Pevsko društvo »Skala« v Sv. Križu priredi prihodnjo nedeljo veselico istotam.
Gorica.
Med prikazni, katere dandanes svet zaradi kulture malokdaj vidi, spada tudi nek go-riški poštni sel. Seveda je italijanskega poko-lenja, in kot takšen, sovraži Slovence iz dna svoje pasje duše. Kjer se mu nudi prilika, tam
pokaže in izlije nekoliko svojega žolča na naše rojake. Človeku svetujemo, naj molči in ždi, ter opravlja vestneje svojo službo sicer spozna moč in veljavo našo in svojo ničevost — kmalu.
Po burji in dežju, ki je tudi v Gorici precej časa vladal, se je tudi nam pokazal polagoma solnčni bog. Dnevi res niso topli, a so drugače lepi in solnčni, 'n to nas zadovoljuje. Se je vendar enkrat mesto zopet oživelo, saj prej ni bilo mogoče nikamor. Seveda je vreme prepozno za grodzje po deželi, a nam, ki smo ga v tem precej nenavajeni, nam de vseeno dobro. Da bi se le vzdržalo!
Vnet občinski paznik. Piše se nam: V nedeljo, ko sem šel obiskat neke svoje prijatelje in znance v Bitnje na Goriško, sem se neve-doma ustavil na javni cesti za cerkvijo in smodko mirno pušeč čakal na nekega prijatelja. Ali v tem času se mi prikaže, strašilo v podobi občinskega paznika in mi pod kaznijo zažuga, naj se oddaljim iz kraja, kjer sem stal ali pa podam v cerkev, in da je tam hoditi še posebej zabranjeno. Vprašamo pa gospoda občinskega paznika, kdo daje taka povelja. Zakon gotovo ne, postava pa še manj, morda gospod župnik ali tistih par klerikalcev. Vprašam tudi ali sem, ko sem tam mirno stal motil morebiti verski pouk ali kakšnega gospoda klerikalnega ogleduha: menda pa ni na tem nič tako strogega, če pošten človek mirno na javni cesti stoji in tiho, mirno govori. Za danes menda dosti, ali opozarjam posebno na to druge, da se jim kaj slabšega ne prigodi, kakor se je meni.
Nainovejša telefonska in brzojavna poročila.
Zadnfe ure pred splošno refno.
Toir.š a poslanika v Bel^radu in v Sofiji že od|M»t«vala v Carigrad.
—	Vojna izbruhne t p»r iir*»Ii.
TURŠKI POSLANIK V BELGRADU ŽE ODPOTOVAL.
Belgrad, 16. oktobra. Turški poslanik na srbskem dvoru ie danes ob 4. uri popoldne zahteval od srbske vlade svoje potne liste, katere ie takoj prejel. Dve uri pozneje ie zapustil Belgrad in odšel v Zemun, odkoder se popelje čez Rumunijo v Carigrad.
Belgrad, 16. oktobra. (Uradno.) Danes zvečer ie tukajšnji turški poslanik odpotoval preko Zemuna v Carigrad. Turški podaniki v Srbiji so izročeni v varstvo Nemčije.
Belgrad, 16. oktobra. Vest, da je tukajšnji turški poslanik že odpotoval v Carigrad, je izzvala po vsem Belgradu velikansko navdušenje. Pred bolgarskim in grškim poslaništvom je občinstvo priredilo viharne ovaclie. Volna Izbruhne že v par urah.
Belgrad, 16. oktobra. Srbski prestolonaslednik kraljevič AJesander odpotuje jutri zjutraj v glavni srbski tabor v Niš. Vrhovni poveljnik nad celokupno srbsko armado se že nahaja na meji in je izdal tudi že vsa potrebna povelja za prehod čez mejo. Turški poslanik v Belgradu je odpotoval v Carigrad.
Belgrad, 16. oktobra. Srbska skupščina je dovolila zunanjemu ministrstvu izvanredni kredit v znesku 200.000 dinarjev za zaupne namene.
TURŠKI POSLANIK V SOFIJI ISTOTAKO ŽE ODPOTOVAL.
Sofija, 16. oktobra. Danes ob deseti url ponoči je tukajšnji turški poslanik z vsem po-slaniškitn osobjem zapustil Sofijo in odpotoval v Carigrad.
Sofija, 16. oktobra. Tukajšnji uradni list poroča, da ministrski svet na svoji včerajšnji seji ni sklenil ničesar glede kakega ultimata. List izjavlja, da ie vsak ultimatum brez vsakega pomena in odveč. K rali Ferdinand bo jutri izdal na ves bolgarski narod obširno prokla-macijo v kateri bo tudi narodu sporočeno, da je vojna Turčiji že napovedana.
Sofija. 16. oktobra. Bolgarske čete pri Kiu-stendilu in pri Hormanliju čakajo samo še povelja, da udarijo čez. mejo.
Sofija, 16. oktobra. Bolgarski poslanik v Carigradu odpotuje v Sofijo jutri zjutraj. Bolgarski podaniki v Carigradu bodo izročeni v varstvo Rusije.
NOV USPEH GENERALA MARTINOVlCA.
Podgorica, 16. oktobra. Armada vojnega ministra generala Martinoviča, ki prodira od južne strani proti Skadru je danes popoldne naskočila predutrdbe Taraboša. Zlasti pri utrdbi Murič seje vnel krvav boj med Turki in Črnogorci. Turki niso mogli vzdržati vsled silnega streljanja črnogorskih topov in so po kratkem boju utrdbo zapustili in se umaknili v Taraboš.
Podgorica, 16. oktobra. General Martino-vič je že pred durmi Taraboša Črnogorska ar-tlljeriia ie že pripravljena, da prične vsak čas bombardirati mesto. Čim pade Taraboš ima general Martinovič prosto pot do Skadra. Glavna Žitka za Taraboš se bo vršila jutri.
BOJI OKOLU BERAN.
Cetinje, 16. oktobra. Brigada generala Vu-kotiča se bojuje sedaj v okolici Beran. Včeraj se je generalu Vukotiču pridružilo 1500 Albancev, k! so prišli iz Kosovega polja.
PRINC DANILO NA POTU V SKADER .
Cetinje. 16. oktobra. Prestolonaslednik Danilo prodira sedaj s svojo armado od severa z vso silo proti Skadru. V mestii Tuzi je vstala manjša črnogorska posadka. Vest, da so Črnogorci Skader že napadli, ne odgovarja resnici, vendar pa se to zgodi v najkrajšem času.
KRVAVI BOJI PRI VRANJI.
Carigrad, 16. oktobra. Po turških poročilih so štirje turški bataljoni pri Vranji vrgli 8000 Črnogorcev nazaj. Črnogorci so imeli velike izgube. Turška poročila zatrjujejo, da je padlo nad 600 Črnogorcev. Vest se še ne potrjuje in najbrže tudi ne bo resnična.
BOLGARSKA VSTAŠKA ČETA UNIČENA.
Solun, 16. oktobra. Pri Velesu (Kopriilu) so turški vojaki popolnoma uničili neko bolgarsko vstaško četo.
KURDI ZA TURKE.
Carigrad. 16. oktobra. Kurdi iz Dersina so skoročili sultanu, da so pripravljeni odposlati na bojišče Turkom 1200 jahačev.
SRBSKO-TURŠKI OBMEJNI SPOPADI.
Solun, 16. oktobra. Obmejni boji med turškimi in srbskimi četami so se že pričeli.
SESTANEK MED CARJEM NIKOLAJEM IN AVSTRIJSKIM CESARJEM.
Pariz, 16. oktobra. Pariški listi poročajo, da se vrše med Dunajem in Petrogradom pogajanja glede sestanka med carjem Nikolajem in avstrijskem cesarjem. Posredovalno vlogo igra nemški cesar Viljem.
DELEGACIJE.
Dunaj, 16. oktobra. Delegacije so končale svoje zasedanje. Takoj v eni izmed prvih sej poslanske zbornice se bodo vršile nove delega-c'jske volitve. Prihodnje delegacijsko zasedanje se vrši v Budimpešti. Kakor se govori, namerava vlada od novih delegatov zopet zahtevati povišanje kreditov, kai se pa še ne potrjuje.
*
Iz uradnih poročil z dne 14. oktobra:
I.
Včeraj popoldne je črnogorska vojska zavzela brda Visitor nad Gusinjem. Ob tej priliki bili ozvojeni dve kuli na Visioru, jedna na Peči-ču, druga na Nočiču. Turki so se jako branili, toda junaško se jih je obvladalo. Pri tem je vojska zaplenila 4 dobre brzostelne tope, mnogo pušk in municije ter dva turška barjaka.
II.
Brigadir Janko Vukotič brzojavlja, da so v teku bojne operacije proti Beramu. Padec Be-rama se pričakuje vsak trenotek.
III.
Cel dan so bili včeraj dogovori glede predaje Tuši z utrdbami v okolici in z jednim delom Šipčanlka. Ker so se Turki obotavljali, je črnogorska artiljerija pričela z obstreljevanjem. Naša artiljerija je onesposobila dva turška topa na utrdbi Vranj za nadaljni boj. En sam top po utrdbe ni mogejbraniti. Vranj izobesi pozneje belo zastavo. Živahni klic radosti zavre v črnogorskih četah. Ob pol 11. se poda tudi mesto Tuši z ostalim delom Šipčanika. Radost nepopisna. Vsa Podgorica, moške in ženske hiti proti Ržaničkemu mostu, da je priča veselega dogodka in zmage, izvoievane brez velikega krvoprelitja. V Tusl in ŠipCanlku je preko 5000 mož turške posadke. Pred prodajo so Turki prosili, naj se jih pusti z orožjem v Skader, nakar se ni moglo pristati. Zvečer pride v Podgorico 3000 vojnih jetnikov iz Šipčanika in Tuši.
IV.
V	glavnem vojne mtaboru je najboljše razpoloženje. Kralj neprestano dobiva iz vseh strani sveta brzojavne izjave simpatij. Ginljiva je brzojavka vdove grofa Ignatijeva. Istotako so polni navdušenja za Črnogoio telegrami velikih angleških listov, ki javljajo, da stavijo z največjim veseljem svoje predale na razpolago pravični stvari Črne Gore.
Od začetka boja do danes je imela Črna Gora vsega skupaj 256 mrtvih in preko 800 ranjenih. Največ ranjencev je bilo pod Tarabo-šem, kateremu so se naše čete približale na 1500 metrov in osvojile jedno vrsto šanc. Za tem je bilo mnogo mrtvih na Dečiču, ki so ga Črnogorci zavzeli v naskoku. Izguba na častnikih je precejšna. Od ranjencev jih je 90 odstotkov lahko ranjenih, tako da bodo v desetih dneh sposobni zopet za boj. Čete pred Šipčani-kom se vesele najboljšega zdravja.
Odgovorni urednik Radivof Korene.
1 ast in tisk »Učiteliske tiskarne«.
Mali oglasi.
Meblovana soba s posebnim vhodom se odda s hrano. Nova ulica 3,1. nadstropje.
Dijak se sprejme na hrano in stanovanje. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 719—3.
Meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se odda. Kongresni trg 13, II. nadstropje.  L 720-3.
Posebna specialiteta likerja
se dobi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so-razvidni dotični plakati, ali pa direktno pri
Lovro Šebeniku v Šiški
pri Ljubljani.
■	   '	ii	    "	4
Človeški muzej
za
anatomijo, embriologijo, patologijo in plastične umotvore.
Muzej vsebuje: Anatomijo človeka, operacije, amputacije, notranje in zunanje bolezni, ki se dogajajo v človeškem življenju, na naravno-velikih preparatih.
Vstop je dovoljen le odraslim osebam. — Katalogi pri blagajni. — Vsako uro se razloži ana-tomiška Venera. — Odprto od zjutraj do 10. urt? zvečer v Latermanovem drevoredu.
Otvoritev v nedeljo, 13. oktobra 191%
K obilni udeležbi vabi vljudno
Ravnateljstvo.
Vsak petek sveže morske ribe
v trgovini s špecerijskim blagom
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta 3	-	Sv.	Petra	cesta 37 in 42	-	Martinova cesta 18.
Velika zaloga delikates in vinarna.
Comn	\T	A*  več sto pelerin s kapucami ali pa otročje
u ^	oblekce (kostumi).	^
Samo po K 6 — d1f1oaue1pnejerine aU pa kamgarnaate hlaae
najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane framo po n o	obIeke za gospode.	....™—
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
Angleško	skladišče oblek"
99
K Beri
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Začetek ob ». url zvečer.
e
h
a
c.
o
m
tV\\V
2^
Kavarna »Central"
Danes in vsak dan predstava priljubljenega na novo pridob-
titittltltiliiiiit 11 A*| A/tftl MiiMimtiiui ■•■um iintimi llvlICckd •iiiimiiMMii
glasbenega instrumentalnega in humorističnega kabareta, sr.
S spoštovanjem
Štefan MiholiČ. kavarnar.
Začetek ol* ». uri zvečer.