15
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Posebnih političnih novic, razen tistih , da so liberalci hujskali kmete v takih deželah, katerim se ima zemljiški davek povikšati, ni dosihmal še prineslo novo leto. Ker pa se 18. dne t. m. prične državni zbor, pričelo se bode tudi prav živahno življenje.
—  Največ se ugibuje zdaj , s kolikimi udi namera grof Taaffe pomnožiti zbornico gosposko.
—   Poroka svetlega cesarjeviča s priucesinjo Štefanijo je preložena za pozneji čas. Iz Bruselja se poroča, da so ondasnji zdravniki svetovali, naj se za zdravja voljo odloži ta svečanost na ugodnejši čas. Kdaj tedaj bode poroka, ni zdaj še gotovo, po ,,Wien#
16
Allg. Zeit." utegne biti 24. aprila v spomin poroke Nj. veličanstva cesarja in cesarice. Oesarjevič Rudolf potuje te dni v Bruselj.
—   Samoumorov je na Dunaji preteklo leto bilo 297.    Mrtve priče brezverskega nemškega liberalizma !
—   Politično in parlamentarno postopanje avstrijskih nemških liberalcev obsojajo večinom tudi unanji nemški časniki. Očitajo jim naravnost, da niso zmožni za vladanje in da hočejo veljavo dobiti samo ustavnemu formalizmu, ne da bi mu hoteli pridobiti tudi pozitivne podlage. Kaže pa tudi ,,kmetskik< shod v Langenloisu dne 6. t. m.} da so nemški n&cijonalci tudi pravi avstrijski izdajalci, kajti ob oni priliki je znani Schonerer opominjal kmete, ,,naj se spominjajo britke ločitve od svoje nemške domovine, s katero jih veže tisočletna zgodovina".
— O političnem stanji piše ^Golos": ,.Evropske oblasti ne morejo doseči edinosti v svojih nazorih in namenih. Od dunajskega kongresa tem ni bilo take nesloge v nazorih diplomatov. Vse stare zveze so razdrte, nove pa še niso dognane. Zmaga Gladstonova nad Disraelijem dala je Angliji čisto nov tir v politiki in angleška vlada še le išče stebrov, na katere bi svoj mednarodni program naslonila Do francoske republike nimajo velesile še pravega zaupanja iu irancoska vlada sama ne ve, kje bi si svoje zaveznike poiskala. Italija čaka v rezervi. Avstrija, oslabljena po notranjih bojih, ne ve, jia katero stran  bi se obrnila.
Štajarsko. — Iz Žavca pri Celji se ,,Slov. Nar." poroča, da je državni poslanec dr. Vošnjak 9. dne t. m. sklical skupščino svojih volilcev, da jim poroča o davkovskih in druzih obravnavah državnega zbora in o svojem postopanji. Zbralo se je okoli 300 kmetskih mož iz savinske doline, ki so dr. Vošnjaku po obširnem njegovem poročilu popolno zaupanje izrekli in zaupnico grofu Taaffe-u sklenil.
Z Linca. Shod gorenjeavstrijskih kmetov je obiskalo okoli 3l)00 ljudi, med temi pa le komaj polovico pravih kmetov. Vršil se ni burno, kakor so liberalci pričakovali, ampak prav mirno. Vse točke dnevnega reda, o zemljišnem aavku. zahvala cesarju in vsemu ministerstvu za ugodno rešitev grajščinskih zadev, pravila kmetijskega društva, ki se ima na gorenjim Avstrijskem osnovati, in resolucija o volilni pravici kmetijskih občin, — so se sprejele, shod pa se sklenil s „hoch-"klici cesarju.
HrvaŠko. Iz Zagreba. — Hrvatski zbor se skliče na 16. dan t. m., da izbere kraljevinski odbor, kateremu bo nalog, da z enačim odborom ogerskega zbora ustanovi število zastopnikov, katere bode , ko bode Vojaška Granica združena z materno Hrvatijo, pošiljati v skupni zbor.
—   Glede na združenje Vojaške Granice s civilnim Hrvatskim je „St. Petersburger Herold" prinesel članek z naslovom „Nova jugoslavenske država", v katerem pravi, da združenje razvojačene Vojne krajine z materjo zemljo Hrvatsko znamenuje, da se pod habsburškim žezlom bode ustanovila pred tisoči leti obstojivša država hrvatsko dalmatinsko-bosenska kralja Zvonimira.
Poljsko. — Znamenje , da se je tudi med Poljaki jel buditi čut vzajemnosti slovanske, kaže nam program novega dnevnika, ki izhaja letos z imenom „Przeglad slovianski" v Poznanju. Z<* nas Poljake — tako piše ta list — ima vprašanje slovansko važno pomembo, ker le v zvezi z narodi slovanskimi moremo doseči boljšo bodočnost. Predsodek je, da je nas Poljakov 20 milijonov. To kr»vo mnenje rodi   slabe sadove.    Poljakov   ni več,
nego 12 milijonov, če tudi med nje štejemo Maznre v vzhodni Pruski in poljsko govoreče Slezane. Naših glavnih neprijateljev Nemcev je 30 milijonov. Proti nam je Avstrija s 30 milijoni in Rusija s 60 milijoni. Domislimo si, da so Slovani lahko z nami sli proti nam. Ako mi Poljaki vzdignemo slovansko zastavo za „na30 in vašo svobodo: bodo pomnožile se sile naše; kajti vsakako smemo računati na Cehe in na Rusine v Galiciji, kteri z nami trpe in so tudi v obziru zemljepisnem spojeni ter ne z nami. Poljakov, Cehov in Rusinov i*e i6 milijonov. To je že sila, ki se sme meriti z vsa-:im.u — Ce tudi ni vse tako, kakor piše list, vendar vidimo, da tudi Poljaci uvidevajo, da si morejo vstvariti le na slovanskem svetu trdna tla.
Francozko. — Ta teden so se po celi Francoski volili municipijski odbori. V Parizu se je oglasilo za 80 mest občinskih svetovalstev 211 kandidatov. Zmagali so bili republikanci večim delom.
Z južno-afriškega bojišča se poroča samo o boerskih zmagah. Angleži da bodo morali hitro razviti svojo moč, če bodo hoteli kos biti boerskemu ,,vstankuu. Boerci da postajejo tudi med južno-afriškimi rodovi bolj in bolj priljubljeni.
Srbija. — Iz Beligrada se ,,Rossijr* telegrafira, da več voditeljev bosensko hercegovinskega ustanka, ki v mnozih krajih Srbije živijo , gre na Grško, da se vladi ponudijo, ako bi se pričela vojska s Turčijo; uže zdaj je neki nad 1000 Srbov na Grškem, ki nameravajo posebno „!eg;jo srbsko" ustanoviti, kateri vojskovodja bode ali Peko Pavlovic ali pa Ljubibratič.
Turčija. — Med Turško in Grško evropske vlade še nadalje posredujejo, — brez vspeha, zato tudi zdaj ni še upanja, da bi se sešlo evropsko mirovno sodišče, na katero pa se sploh, tudi če se zbere, malo upanja stavlja, da bi rešilo grško - turško vprašanje. Kajti držati se bode moralo berlinskega dogovora do-ločeb, Grška pa pravi, da ravno te so jej merodajne; zato čemu mirovno sodišče ? Poroča se iz Odese, da se tam nabirajo prostovoljci za grško armado. Plačujejo te prostovoljce grški bankiri. Italijansk časopis poroča, da je grški ministerski predsednik izjavil francoskemu poslaniku, da Grška ne more zdaj iti s pota, na kateri jo je potisnil berlinski dogovor. Najboljši dokaz tega7 da se od porte mirnim potom ni nadejati ničesa, je to, ker se še zdaj ni rešilo črnogorsko vprašanje. Neobhodno potrebno je tedaj, da odloČi orožje. — Grška vlada je baje sklicala grško armadno reservo.