ČASOPIS /. A S I. O \ E X S K O KRAJ K V X O Z C O D O V 1 X O KRONIK A 90-LETNI JUBILEJ GORENJSKE PROGE JOŽE JENKO Rad ali nerad moram napisati nekaj pred- zgodovine za magistralo prestolonaslednika Rudolfa železnice, ki teče povečini izven naših državnih meja. Toda njen južni del sega tudi na slovensko ozemlje, ki leži onkraj naše državne in narodne skupnosti. Čeprav sta oba dela teritorialno razdeljena razlomka, sta vendar med seboj gospodarsko povezana. Kajti južni del Ljubljana—Trbiž—Beljak je bil uradno razglašen za integralen del pre- stolonaslednika Rudolfa proge in njenih pri- ključkov.i Komaj je dosegla glavna dvotirna magi- strala Dunaj—Trst našo Ljubljano, že so stremeli okoli leta 1850 gospodarski krogi, predvsem pa rudniki ter fužinska in indu- strijska podjetja Notranje Avstrije za novo železniško progo. Na Gornjem Avstrijskem so imeli najugodnejšo zvezo proti jugu šele v Brucku ob Muri, kjer je tekla mimo južna železnica proti Jadranu. Nove železniške proge naj bi jih povezale med seboj in z glavnimi prometnimi arterijami. Ko pa je stekla I. 1856 proga cesarice Elizabete od Dunaja v zahodni smeri, je namestnik žu- pana mesta Steyr, dr. Jakob Kompass, pred- ložil projekt žel. proge Wels oziroma Enns v severnem delu z zvezo z Bruckom ob Muri. Ta predlog z nekaj širšim omrežjem je pred- ložil 1. 1863 cesarju v odobritev. Medtem se je porajal načrt, da dobijo južno Donave ležeče pokrajine zvezo z Jadranskim mor- jem. Tej zamisli se je pridružila zgornje- avstrijska, štajerska in koroška trgovinska zbornica ter mesta Trst in Gorica z Vidmom v Severni Italiji. Predvidevali so. da steče- proga od mesta Haag preko Leobna, Beljaka v Beneško Slovenijo v Udine (Videm). S pri- ključkom na novo progo z Dunaja na Če- ško in že obstoječo železnico na severo-za- liodu bi nastala mednarodna zveza z deže- lami na jugo-zahodii. Dne 11. in 12. decem- bra 1864 je sklicala celovška trgovinska zbor- nica sestanek vseh pristašev te ideje, da bi se razni komiteji združili v eno predstav- ništvo oziroma organizacijo. Ustanovili so centralni komite, ki ga je zastopal knez Col- lorado-Mannsfeld. Ko je bil 1. 1865 nabran potreben denar za pripravljalna dela, je centralni komite zaprosil za koncesijo za železnico od Lembacha do Brucka ob Muri, preko Sv. Michaela do Trbiža ter od tod dalje preko Vidma v Cervinjan. Tudi odcep v Št. Vidu na Glini v Celovec in nekatere stranske proge so bile predvidene. Poroštvo za obrestovanje faktično potrebnega kapi- tala, ki ne bi bil smel presegati 1,127.250 gol- dinarjev za vsako miljo = 7.56 km, naj bi prevzela država. Nekoč poprej je že koroški deželni zbor zaprosil vlado, da prevzame garancijo. Po nalogu trgovinskega ministra je komi- sija primerjala tudi inačici: 1. Trbiž—Kanalska dolina—Ponteba—Vi- dem in 2. Trbiž—Predel—Soška dolina—Gorica. Prednost naj bi imela druga varianta. Bilo je predvidenih 73 milijonov goldinarjev gradbenih stroškov. Dne 11. novembra 1866 je prejela družba šestih koncesionarjev pod prejšnjim načel- 193 KRONIKA C A S O P T S ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stvom kneza Collorado — Mannsfelda pra- vico za gradnjo in obratovanje proge s pri- ključkom na južno Donave obstoječo ces. Elizabete železnico v smeri, ki smo jo že na- vedli, t. j. od Sv. Valentina dalje mimo zna- nih mest Steyr, Hieflau, Rottenmann, St. Mi- chael, Judenburg, Št. Vid ob Glini z odce- pom proti Beljaku in Celovcu. Gradbena doba je bila določena na 9 let. Važen za našo nalogo je bil pogoj, da se gradi tudi priklju- ček s Češko ter zvezo med Beljakom in Trstom po vladnem naročilu tudi katera druga končna točka na jadranski obali. Tudi železniška zveza Beljak—Trbiž do državne meje v Gornji Italiji v smeri Vidma je bila pogojena. Na ta način je ostala zveza Be- ljak—Trst tako rekoč odprta.^ Takoj po otvoritvi glavne proge Dunaj— Trst 1857. leta sta se trgovski zbornici v Go- rici in Vidmu zavzemali za izgradnjo želez- nice pod Julijskimi Alpami proti Trbižu. Po nalogu iniciativne videmske zbornice je izdelal Aleksander Cavedalis načrt za progo Videm—Vendoglio—Buje—Ospedaletto po dolini reke Bele čez Pontabelj v Trbiž. Že naslednjega leta 1858 je načrtal po nalogu trgovinskih zbornic in občin v Trstu, Gorici in Celovcu kontraren projekt za železnico iz Gorice preko Kanala, Sv. Lucije, Kobarida v dolino Ziljice preko Predila. Od tu dalje pa je trasiral progo do Trbiža inž. Klemen- sevic; Gorico in tržaško luko preko Vallone pa je idealno povezal 1. 1867 inž. Grubičič. Isti projektant pa je predvideval še tretji načrt, po katerem naj se odcepi predelska proga pri Tolminu v smeri Čedada proti Vidmu (5.4 milje). Tako so vlekla tri mesta: Videm, Trst in Gorica vsako v svojo smer. Nastali so prepiri, ki jih moremo primer- jati z znanimi rodbinskimi sovražnostmi v zgodovini. V ogenj razburjenja so projek- tanti in podjetniki vlivali olje, falsificirali so proračune tako, da je Koroška in Štajer- ska zgubila nado za plasiranje industrijskih izdelkov; Prst pa je gospodarsko propadal. Spričo pomanjkljivosti v tehniki tako pri iz- gradnji gorskih prog ter pomanjkanja ustrez- nih močnih strojev pri prevozu vlakov na vzponih preko 25 %o, je bilo zagovornikom pontebsko-kanalske proge lahko zmagati nad obema tekmecema. Po zgubljenih voj- nah zlasti proti Italiji 1. 1866 in z odstopom Gornjega dela Italije in Benečije v korist so- seda je padel ta projekt v vodo. Kdo naj bi vozil blago iz države v državo preko tujega teritorija? Z izgubo tega ozemlja je nastala nov^a državna meja, ki se je začrtala na obronkih Julijskih Alp. Prav zato je dokaj padla vrednost Kanalske, predelske in soške železnice, medtem ko je bilo upanje, da se podaljša Rudolf ova železnica od Trbiža do Ljubljane, čeprav ni dosežen cilj in izpol- njena deviza »jusqu'ä la mer«. PODVIGI NAŠIH PREDNIKOV Gospodarske in finančne razmere v prvem in drugem desetletju v drugi polovici XIX. stoletja so bile v Avstriji in Ogrski obupne. Brezposelnost in celo lakota sta gospodovali med avstrijskimi narodi. Vlada je delala na- črte za izgradnjo in spopolnitev pomanjk- ljivega železniškega omrežja. Toda spričo nezadostnih denarnih fondov je ostala pre- težna večina načrtov le na papirju. Nikakor niso mogli državniki urediti razdrapanih fi- nanc. Razkošje na dvoru, neprestano pri- pravljanje na vojno in nabava vojaške opre- me in nova vpeljava orožništva je zahtevala ogromne vsote denarja. Posojila, davčne in finančne reorganizacije niso imela uspeha. Pri tem pa je še nezaupanje narodov poma- galo do gospodarskih težav. Tako stanje je prisililo vlado, da ga je skušala rešiti s pro- dajo obstoječih železnic.'^ Da bi se življenjska raven zboljšala, je vlada klicala brezposelne na delo, da so nekaj zaslužili. Tu se je rado dogajalo, da so začasno pripravljali dela za morebitne železniške proge in druga javna podjetja.^ Obširno je bilo predvideno železniško omrežje, ki ga je razglasila osrednja obramb- na komisija dne 10. novembra 1854. Skoraj 10.000 km prog z gradbenimi stroški 400 mi- lijonov gold, naj bi zgradili v 20 letih. Toda v slovenskih krajih je bila predvidena le proga Kotoriba—Maribor, Št. Peter—Reka in Maribor—Beljak. Niti ene proge ni zgradila država, marveč privatna družba južne že- leznice.' Nič manj niso bili razočarani naši gospo- darski voditelji, ko je izšla 1.1865 »Spome- nica k načrtu nove avstrijske mreže«. V njej je bila predvidena samo 21 km dolga želez- nica Maribor—Ptuj, ki ni bila nikdar zgra- jena. In vendar je predvideval načrt nad 7010 km prog s 684,000.000 goldinarjev stro- škov" kljub temu, da je resorni minister poznal naše mizerne življenjske razmere." Sicer je dunajsko trgovinsko ministrstvo ob- vestilo o tem načrtu deželni odbor in ljub- ljansko trgovsko zbornico, ki naj bi dala svojo predmetno izjavo. Da bi bila Kranj- ska vsaj nekoliko deležna prometnih dobrot, je deželni odbor vzpodbudil zastopnico trgovcev in obrtnikov, da skliče brez okle- vanja izvedne može, ki bi se dogovorili o meritvi' proge iz Beljaka v Ljubljano z na- 194 ČASOPIS ZA S I, O \ K N S K O K R A J i: \ \ O Z G O D O \ I \ O KRONIKA claljevaiijem proti hrvaški meji in dalje v Karlovac. Pripravljalne stroške so cenili do 20 tisoč gold., ki jih bo vlada vzajemno z . državnim zborom gotovo odobrila podobno kakor drugim podjetjem in zagotovila obresti za potrošeni denar katerikoli upravi, ki bo urejevala in vodila promet.'" Mestni očetje, 16 po številu, so že 1. 1864 poskušali reševati trde življenjske razmere. Tako so na pobudo ljubljanskega gospodar- stvenika Fidelisa Terpinca sestavil meščan- ski odbor, ki so ga tvorili Janez Horak, Jože Blaznik, Blaž Verhovc, dr. Henrik Costa, dr. Janez Bleiweis, J. Kaltenegger, dr. Recher, x\lojz Malic, dr. Ahačič in drugi. Ta odbor je pritiskal na župana, da je zaprosil pri upravnem svetu južne železnice, naj se pre- mesti 1.1861 zgrajena valjarna iz Gradca v Ljubljano. Južna železnica se je sprla z gra- ško občino zaradi dajatev. To novico so pri- občili tudi časopisi. Na podlagi te ugotovitve je ponudilo vse ugodnosti pri eventualni pre- mestitvi podjetja mesta Celje, Ptuj, Zagreb in Velika Kaniža. Tudi Ljubljana ni okle- vala. V prošnji dne 15. julija 1864 je mesto poudarilo, da je bilo s premestitvijo raznih strojev v Maribor v novo zgrajeno delavnico 1861.1. močno oškodovano. Upravni svet na Dunaju naj upošteva to izgubo. Občinski odbor je pripravljen preskrbeti primeren prostor; za delo je na razpolago dovolj ce- nenih moči. Tudi premoga, oglja, šote in drv je dokaj v neposredni okolici.'' Upravni svet južne železnice na Dunaju je z dopisom št. 5056 dne 15. julija 1864 po- zdravil ljubljansko zamisel. Pač pa je po- trebna izjava magistrata podobno kakor dru- gih ponudnikov, da dobi valjarna potreben svet brezplačno in da ne bo ovire pri raz- vrstitvi objektov ill valjarne za železniške tirnice. V pogodbi se mora občina zavezati, da bo podvzela vse mere, da oblasti ne bodo ovirale razvoja in delale težav, ki jih silijo k premestitvi obratov iz Štajerske. Odgovor se je spričo županove službene odsotnosti zakasnil. Pač pa je magistrat pro- sil za sporočilo o površini sveta, ki bi jo valjarna potrebovala. Dne 23. avgusta 1864 je občina potrdila upravnemu svetu, da je zemlja odmerjena, toda pod pogojem, da se vrne mestu, ako bi se valjarna preselila zo- pet drugam. Brezdvonmo je, da oblasti ne bodo nasprotovale, marveč podpirale do- mačo industrijo. Mestna občina bo rade volje uradno posredovala, ako bi se pojavile ka- kršne koli ovire.'ä Skoraj enaki podvigi so se ponovili ^ eri župaiiovanja Ivana Hribarja.'-' Takratna ljubljanska časopisa »Novice« in »Triglav« sta poročala, da je A. Prašnikar iz Kamnika dobil 3. maja 1865 dovoljenje za trasiraiije železnice Beljak—Ljubljana. Celo pristanek naj bi imel, da progo gradi, ako je ue bi hotela zgraditi uprava južne železnice, ki je imela po § 23, 24, 25 konce- sijske pogodbe z dne 23. septembra 1858 predpravico graditi tako ali podobno progo.'"* \ istih virih čitamo, da inž. Pribil trasira prestolonaslednika Rudolfa železnico, kakor je imela uradni naziv.'^ Tudi koroški list > Villacher-Zeitung« poroča o teh napredkih, vendar nekoliko bolj skeptično.'* Kranjski deželni odbor ni držal križem rok. Na seji 29. februarja 1866 je v imenu petčlanskega odbora poročal dr. Lovro To- man o važnosti proge Ljubljana—Beljak in Št. Peter—Reka. Poročevalec poudarja važ- nost gorenjske proge za Kranjsko, za vso mo- narhijo in evropski železniški promet. Doma bo zaostala industrija zopet oživela, uova podjetja bodo zrastla. Potrebne suro- vine za izdelavo bodo ceneje prihajale v de- želo, gotove pa se bodo izvažale drugam. Nova proga bo posredovala prevoz blaga z Gorenjskega, ki je ločeno po visokih gorah od velikih cest, na Tirolsko in se približala Trstu. Odprta bo pot na Koroško, Štajersko do Dunaja. Med posameznimi kraji bo že- leznica skrajšala razdalje. Nič manj ne bo važna železnica pri državni obrambi na zahodu. Spričo tega mora de- želni odbor preprositi vlado, da se uvrsti proga Ljubljana—Beljak v omrežje avstrij- skih železnic. Skupna naloga trgovinske in obrtne zbornice in deželnega odbora pa je, da zbereta denar za pripravljalna dela v zuesku 15 do 20 tisoč gold. Resolucija tega zbora se je glasila: 1. deželni odbor Vojvodine Kranjske pri- znava važnost in potrebo Ijubljansko-belja- ške in št. petrsko-reške železnice, ki uaj bo- sta prvi v bodočem načrtu; 2. deželni odbor naj sporazumno s trgo- viiisko-obrtno zbornico ustanovi poseben komite. V tem naj bo zastopan tudi član de- želnega odbora; 3. če bi se ne posrečilo zbrati omenjene \sote za pripravljalna dela, potem naj po predračunu podpor ev. manjkajočih 5000 gol- dinarjev dovoli deželni odbor iz deželnega zaklada s pravico, da veljajo za to vplačilo iste dolžnosti in pravice, ki jih imajo druge \ te namene dane vsote. Proti temu predlogu je ugovarjal dež. po- slanec Dežman, češ da potreba in važnost le proge ni dovolj dokazana. Dr. Costa je ovrgel Dežnianove trditve. Naša proga se ne. 195 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J i: V N O ZGODOVINO sme primerjati z obstoječo magistralo do Trsta. Ta železnica res ni uresničila nad slo- venskega prebivalstva. Dobesedno pravi go- vornik: »Ce nam kdo ugovarja, da je zida- nje železnice do Trsta rodilo veliko revščine, je treba trditi, da nas to nikakor motiti ne more v tem, da dobimo enkrat železnico, ki bode pospeševala deželne koristi.« Tudi poslanec Gutmannsthal je mnenja, da je nujnost in potreba železnice statistično premalo dokazana; vendar mora odbor sto- riti vse, da pride do pripravljalnih del. Po- slanec Mulej podpira Tomanovo resolucijo: misli pa. da je predlaganih 5000 gold, zu prva dela preveč. Zastopnik Dolenjske po- slanec Kapele vodi vodo na svoj mlin in go- vori o važnosti bodoče dolenjske proge do Metlike na Hrvaško in dalje do Reke. Končno so se prisedniki deželnega zbora sporazumeli. Tudi najhujšega nasprotnika Dežmana je dr. Toman ugnal v kozji rog. / majhnimi nepomembnimi spremembami je bila resolucija sprejeta. Po poročilih »Nov-ic« se je zavzela za go- renjsko progo tudi trgovinsko-obrtna zbor- nica. V seji dne 1. oktobra 1866 je bilo skle- njeno, da se po deželnem odboru izreče de- želnemu zboru zahvala za 5000 gold., ki jih je odobril za pripravljalna dela. Hkrati so ustanovili stalen »odsek za železnico«. Nje- gova naloga je, da zbira denarne prispevke, razpisuje seje in kliče nanje resne in ugledne može. V ta odsek so bili izvoljeni: V. C. Sup- pan, Jan. Winkler, Jan. Toman iz Kamne gorice, Gustav Tönies, Jože dr. Bleiweis in dr. Toman, ki naj pospešujejo napredek go- renjske železnice.*" Železniški odsek je bil sklican na redno sejo dne 3. decembra 1866. Sejo je vodil pred- sednik trgovske in obrtne zbornice. Odsekov tajnik dr. Toman je ponovil potrebne ukrepe za pospešitev gradnje toliko zaželene proge. Število odbornikov se je zvišalo. Izvoljen je bil: Fidelis Terpiiic, dr. Costa, baron Mihael Zois, vitez Gutmannsthal, Samasa in Kosler. tončno je bila izrečena dr. Tomanu zahvala za trud in iskrenost, ki jih žrtvuje za izgrad- njo ljubijansko-beljaške železnice.*' Sicer pa se v 1. 1866 železniška vprašanja spričo vojnih dogodkov niso obravnavala. Sa- mo nekaj gradbenih priprav je bilo na redu.2» Kajti manjkalo je denarja in tudi de- lovnih moči. Da bi po končanih vojnah v severni Italiji in na Češkem čimprej mogli začeti z gradnjo Rudolfove železnice, je bilo s cesarskim patentom dne 21. novembra 1866 koncesionarjem pod izrednimi gradbenimi pogoji nakazanih 5,000.000 gold.-* VABILO NA GLAVNO SKUŠCLNO Za dosego postavljenega cilja v izgraditvi proge Ljubljana—Beljak sta razposlala V. C. Supann kot predsednik in dr. Lovro Toman kot tajnik vabila na glavno skupščino pri- pravljalnega odbora dne 3. decembra 1866 na magistratu. Vabilo poudarja, da je po- treba po zgraditvi železnice Beljak—Ljub- ljana iz domovinskih, splošiiodržavnih ter posebno iz vojaških vidikov nujna. Kranj- ski deželni odbor je dovolil 5000 gold, pod- pore za pripravljalna dela komiteja, v kate- rega so določeni posamezni gospodarstveniki in člani kranjske trgovinske in obrtne zbor- nice. Zaradi neugodnih vojnih dogodkov so se dela za to progo zavlekla. Obstaja pa pri- pravljalni odbor, ki je sestavljen iz 6 člano^ trgovinske in obrtne zbornice ter enega člana deželnega odbora. Ta komite je povabil in prevzel v smislu sklepa na prvi seji tudi može, zaslužne za domovino, in j) red sta v- nikc važnih zavodov^ in podjetij, da bi se izgradnja pospešila. Zamišljena proga naj oživi na Gorenjskem propadajočo fužinar- stvo in industrijo ter pomaga ustanoviti nova podjetja. Gorenjska železnica bo vzposta- vila zvezo s Srednjo Evropo in bo branik in ^ aruh naših meja proti Italiji. Dela komiteja naj se udeležijo vsi pridni in tudi petični sodelavci.-- SPOMENICA IRGOVINSKL IN OBRTNE ZBORNICE LJUBLJANSKE je bila dostavljena dne 14. januarja 1867 trgovinskemu ministrstvu zaradi gradnje proge Ljubljana—Beljak. V uvodu opozarja zbornica, da je že 7. novembra 1864 predlo- žila na podlagi razpisa št. 1309 z dne 18. avgusta navedenega leta, ki je imel kot pri- logo načrt avstrijskih železnic, prošnjo ter dala mnenje s prikazom in utemeljitvijo po- trebe po navedeni trasi. Tudi dnevniki so posvetili tej progi pozornost. Brez dvoma je ta zveza izredne važnosti ne samo za nas, marveč tudi za vso monarhijo. Deželni zbor je razpravljal že poprej o njeni gradnji in 29. januarja 1866 sklenil zaprositi vlado, da vnese progo, upoštevajoč važnost, nujnost in potrebo, v prednačrt oziroma, če še ni vri- sana, da se to naknadno izvede. Deželni zbor je dovolil 5000 gold, za priprave v sporazu- mti s sestavljačem te spomenice ter soglašal s prošnjo za pridobitev koncesije. Ko so se ti podvigi spričo neugodnih vojnih dogodkov zaključili, je zbornica ustanovila za to že- lezniško vprašanje komite, v katerem sode- luje več njenih članov in en član deželnega odbora. Na glavno skupščino so bili povab- ljeni industrialci in deloma inteligenca, da posveti ves svoj trud zgradnji gorenjske pro- 196 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ge. Trgovinsko ministrstvo naj upošteva za dovršitev pripravljalnih del od že v te na- mene določenega zneska 150.000 gold, v letu 1867 tudi pri zaprošeni progi. Zbornica je utemeljevala važnost gorenjske železnice v 4 točkah, ki jih bomo obravnavali na dru- gem mestu. Na sklepu spomenice se pripo- minja, da je trgovinska zbornica prepričana, da bo resorno ministrstvo upoštevalo nujnost prošnje iz teh vzrokov: 1. železniška proga Ljubljana—Beljak naj se kot važna prometna zveza zaradi vsesploš- nih državnih interesov vnese v obstoječo žel. omrežje, oziroma naj se priporoči cesarju, da se to nadoknadi; 2. trgovski in obrtni zbornici naj se do- voli, da sme začeti s pripravami in študiji, oziroma da se ji izda predkoncesija; 3. v ta namen naj se dodeli prosilki stro- kovnjak drž. inženir. Zbornica je priprav- ljena prispevati h kritju rednih izdatkov; 4. strokovnjak naj zbornici pri izbiri smeri in poti v zvezi s komercialnimi in vojaškimi pogledi sproti poroča. Pri tem naj temu delu posveča vso pozornost in zaščito.^^ PRVA UGODNA VEST Z DUNAJA Dne 27. junija 1867 je obvestilo trgovinsko ministrstvo z dopisom 10913/1121 komite za trasiranje žel. proge Ljubljana—Beljak, da se podeli v zvezi s posredovanjem dne 20. istega meseca komiteju dovoljenje za teh- nična pripravljalna dela žel. proge s stroj- nim pogonom v smislu koncesijskega zakona z dne 14. septembra 1854 za dobo enega leta s pristavkom, da je trgovinski minister pri- pravljen od bodočega koncesionarja odku- piti železnico v primeru, da bo zgrajeni pro- jekt uporaben, oziroma mu povrniti dokazno uporabljene izdatke. Kolikor pa bo ta železnica nadaljevanje ali odcep priv. južne železnice, se bo tej, ko bo gotova, priznala koncesionirana prven- stvena pravica.^"* Iz arhivskih zapiskov posnemamo, da je dr. Toman v prvih mesecih 1. 1867 glede tra- siranja proge Ljubljana—Beljak interveniral pri pristojnem ministrstvu ter o tem na seji železniškega komiteja dne 14. junija nave- denega leta poročal. Bivši trgovinski mini- ster je zanesljivo predvideval že v prejšnji pomladi, da se izvršijo pripravljalna dela na državne stroške. Toda za te priprave v proračunu za 1. 1867 predvidenih 150 tisoč gold, so porabili za podporo brezposelnih de- lavcev v Sedmograški, Madžarski, Galiciji in Istri. Tudi vsi državni inženirji so bili služ- beno vezani v navedenih pokrajinah. Zato v tekočem letu ni več pričakovati napredka. Tajnik komiteja dr. Toman je še dodal, da dosedaj ni še odločitve, v katero smer bo proga nadaljevala pot proti Jadranu. Ven- dar je veččlanska komisija, v kateri je bilo zastopano tudi vojno ministrstvo, mnenja, da je treba progo Ljubljana—Beljak neob- hodno graditi. To potrebo narekujejo vojaški in gospodarski pogledi. Zaradi tega se mo- rajo bodoči železnici zajamčiti potrebne državne obresti. Dr. Toman trdi, da komite ne sme izgubljati časa in mora izvršiti pro- jekt z lastnimi sredstvi. Družbeni člani se ue smejo pustiti od katere koli strani zape- ljati in zadržati, da ne bi zgrešili svojega cilja. Dalje poročevalec predlaga, da komite sam podvzame trasiranje in izvrši projekt. Zato naj pridobi koncesije za sebe. Na pod- lagi tega referata so člani predloge vsestran- sko premotrili. Predsednik trgovinske zbor- nice V. C. Suppan je pojasnil nekatere točke, predvsem glede potrebe za samostojno delo komiteja. Nato je bil referat odobren, tajnik pa pooblaščen, da izvede naslednje sklepe: 1. železniški komite naj podvzame vse ko- rake, ki so potrebni za brezpogojno in hitro izgraditev proge Ljubljana—Beljak; 2. za kritje vseh izdatkov, ki so komiteju nujni za izvršitev danih nalog, naj trgovin- ska in obrtna zbornica oziroma železniški ko- mite razpiše subskripcijo. Na ta način bosta razpoložljivi dve volili in pa še znesek 5000 gold., ki jih je v te namene votiral deželni odbor; 3. vplačila se izvršijo po naročilu oziroma pozivu komiteja po vsakokratni potrebi pri trg. zbornici ljubljanski. Pozive podpisujeta predsednik in tajnik; 4. vse izdatke odobrijo člani komiteja na seji. Računi se izplačujejo po naročilu pred- sednika in tajnika; 5. prošnjo za gradbeno koncesijo mora na- praviti komite, ki skrbi, da se naredi in po- speši. Vsekakor je njegova skrb, da odredi odgovorne člane in jih poveri s posebnimi in določenimi nalogami. Izvolitev teh članov zahteva 2/3 večino navzočih članov; 6. če se ustanovi akcijska družba ali če se prepusti gradbena koncesija neki tretji osebi, potem mora komite vsem, ki so podpisali plačila za trasiranje kakor tudi deželnemu skladu povrniti z delnicami v polni nominal- ni vrednosti, ali pa če zahtevajo, se jim iz- plačajo vplačani zneski v gotovini; 7. Pri začetku podpisovanja delnic se po- vabijo k temu pred drugimi tisti, ki so se s podpisom zavezali k plačilu za trasiranje. Ti prejmejo akcije v nominalni vrednosti.^•'^ 19? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO PROŠNJA MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE ZA GORENJSKO PROGO Dne 17. februarja 1868 je mestna občina poslala poslanski zbornici na Dunaju proš- nju, v kateri naglasa, da se vlagajo že več let zaporedoma prošnje za gradnjo proge Ljub- ljana—Beljak. O tem nujnem vprašanju je razpravljal deželni odbor, trgovinska in obrt- na zbornica, sestavili so komite z nalogo, da uresniči prepotrebno zvezo. Vsa priprav- ljalna dela so se izvedla na deželne in občin- ske stroške s podporo raznih korporacij. Dne 5. decembra 1867 je komite zaprosil za grad- beno koncesijo. Ta zahteva je bila predlo- žena državnemu zboru. Bivši trgovinski mi- nister WüUersdorf je poslancem zagotovil, da se bo proga spričo važnosti in itujnosti na državne stroške trasirala in takoj tudi začela graditi. Toda to se ni zgodilo. Proga je važna za vso državo, posebno pa za kranjsko de- želo ter njeno glavno mesto. Zato je dolžnost predstavništva, da se zavzame za uresničitev. Življenjske razmere v Ljubljani so bile pred otvoritvijo tržaške proge ugodnejše. Življenj- ska raven je padla in naloga občine je, da jo dvigne. Poprej je cvetela trgovina v me- stu, v njem so bila skladišča za blago, name- njeno v Trst. Ljubljana je bila vozel za trgo- vino v severne pokrajine, kamor se je pre- važalo blago skozi Koroško in dalje po ce- sarski cesti Dunaj—Trst, s severa in Ma- džarske na jug proti morju. Od tega so ži- vele mnoge špedicije. V dveh predmestjih so dobro živeli »fachini«, ki so zaslužili od razkladanja in nakladanja. Posebno razvita je bila trgovina z žitom, ki je prihajala iz Banata. Z otvoritvijo dvotirne proge v Trst je kupčija in zaslužek prestal. Drugačne so razmere na Štajerskem, drugačne ob spod- njem delu Save, ob Ljubljanskem barju in Krasu. Glavna proga je za kranjsko deželo le tranzitna železnica za blago in potnike. Pro- met v deželi sami pa je malenkosten. Tudi s prevozom žita ni kruha, odkar je stekla železnica med Mariborom in Celovcem. Pri tem pa diktira južna železnica nemogoče ta- rifne postavke tako ii. pr. stane prevozuina za žito iz Siska v Trst manj kakor od Siska do Ljubljane. Drugačne so prometne in go- spodarske razmere v Mariboru. Tam obstaja vozel železniških prog in delavnica, ki je bila prenesena iz Ljubljane in zaposluje mnogo ljudi. Nasprotno pa industrija v Ljub- ljani propada. Predilnica in tkalnica je skr- čila obrat zaradi krize v nabavi bombaža, sladkorna tovarna Arnstein in Eskeles je po- gorela. Bodoča proga bo zopet zaposlila pre- bivalstvo in dvignila življenjsko raven po- sebno im Gorenjskem z oživljenjem fnžinar- stva. Ponovno se bodo uveljavila v Ljubljani skladišča, kjer bo vskladiščeno blago, priha- jajoče s severa in odhajajoče na jug. Tako bo proga Ljubljana—Beljak posredovalka pri menjavi in prevozu blaga v velikem na- črtu avstrijskega železniškega omrežja. Po- udariti se mora tudi strateška važnost bo- doče proge. Poslanska zbornica naj se odloči še v tej seziji za gradnjo zaprošene železnice. Občinski odbor je sklenil in naročil sesta- viti besedilo dr. Jan. Bleiweisu dne 6. febru- arja 1868. Vlogo je magistrat dne 15. istega meseca sprejel in soglasno odobril.-" VABILA NA SUBSKRIPCIJO PODPOR ZA PRIPRAVLJALNA DELA V smislu točke 2 zapisnika z dne 14. janu- arja 1867 je komite že naslednji mesec raz- poslal podjetjem, ravnateljstvom in nstano- \am vabila s prošnjo za subskripcijo denar- nih sredstev, s katerimi bi komite mogel kriti izdatke za izvršitev prevzetih obveznosti. V arhivih sta dve taki vabili, ki sta naslovljeni in dostavljeni mestnemu magistratu ljubljan- skemu in ravnateljstvu rudnika v Zagorju dne 28. julija 1867. Da ohranimo tudi take listine, sem se odločil dati kar najbolj točno sliko tega vabila. Morda je bilo razposlanih več takih dopisov. Vendar to iz ohranjenih listin ni razvidno. Uvodoma pravi vabilo, da se more ravna- teljstvo iz prilog, t. j. spomenice trgovinske in obrtne zbornice na trgovinsko ministrstvo in sejnega zapisnika prepričati o dosedanjem delu komiteja za dosego tako potrebne in koristne proge Ljubljana—Beljak. Družba ni ničesar opustila, kar bi gradnjo oviralo. Pač pa se je komite vseskozi boril proti zvišanju davkov, da bi se ideja uresiučila. Ce pa so odločujoči faktorji snedli že dano besedo, potem je potrebna samopomoč. Dosedaj ima komite od oblasti v spisu št. 10913 z dne 27. junija 1867 zagotovilo, da je pristojno ministrstvo pripravljeno od bodočega kon- cesionarja odkupiti železnico v primeru, da bo proga za promet uporabna, in je priprav- ljeno povrniti dokazno porabljene izdatke. Dopis pravi dalje: taka izjava jamči po- vračilo stroškov pri dograditvi tega objekta ter povrnitev dokazanih izdatkov, ki zaen- krat ne bodo presegli 15.000 gold. Komite bo varoval koristi udeležencev tako pri izbiri strokovnjakov, ki bodo izvršili projekt, ka- kor pri določevanju izdatkov na osnovi iz- kustev, črpanih na viru, t. j. pri pristojnem ministrstvu. Sklenjeno je dalje, da je treba zbrati vse izdatke na podlagi prostovoljne subskrrpcije. Izjema je vsota 5000 gold., ki 198 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jih je votiral v te namene deželni odbor. V zvezi z važnostjo in koristjo npa komite, da I)odjetja in ustanove ne bodo odrekle pod- pore. Kajti žalostno bi bilo, če bi načrt ko- miteja ne uspel. V negativnem primeru bi se moralo sklepati, da odločujočim ni za ta projekt. Komite pozna darežljivost naslovne direkcije ter prosi, da zadevni sklep čim- prej sporoči.^^ Uspeh te prošnje iz arhivskih listin ni raz- viden. Pač pa vemo, da je ljubljanski magi- strat komiteju sporočil, da je 1000 gold, mo- goče dvigniti v zaprošene namene proti po- trdilu pri mestni blagajni. Iz nadaljnjih za- piskov je razvidno, da je komite dne 28. avgusta istega leta dvignjeni znesek zopet vrnil.2» KOMITE JEVA SPOMENICA Analogno že v prejšnjih odstavkih citirane spomenice trgovinske in obrtne zbornice dne 14. januarja 1867 je izdal v marcu nasled- njega leta tudi komite svojo spomenico. Lah- ko bi trdil, da sta temi dokaj sorodni. Zakaj pa tudi ne, saj obravnava ena kot druga isto vsebino. Ker pa sem ono trgovinske in obrt- ne zbornice le kratko omenil in brez razčle- nitve predočil, bom komitejevo spomenico temeljiteje obravnaval. Kajti marsikaj nam bo jasneje o takratnih gospodarskih razme- rah in bolje bomo spoznali obrt in industrijo našega Gorenjskega. Primerjati bo mogoče tedanje razmere z današnjimi in laže bomo upravičili sanje in hrepenenje naših pred- nikov za uresničevanje nove prometne poti. Spomenica nam odkriva smer in traso go- renjske magistrate. Komite trdi na 23 straneh posebne tiskane brošure, da proga Dunaj—Trst preko slo- venskega štajerskega in kranjskega ozemlja ni prinesla blagoslova in da se je že takoj prvo leto po otvoritvi te zveze rodila misel. in zahteva po novi progi, ki bi koristila po- krajinskim potrebam. Prav posebno pa spo- menica trdi, da ni v prid kranjskim razme- ram dne 1. junija 1863 dovršena železnica Maribor—Holmec—Celovec in njen podalj- šek do Beljaka dne 30. maja 1864. Kajti ta nova železniška zveza je odrezala živahen promet med bogatimi južnimi železnicami ter Tirolsko in Švico, katerega posredovalec so bile ceste na Kranjskem. Primerno situ- irani narod je obubožal. Na vrata je potrkala brezposelnost, kakor se enako dogaja drugod v industrijskih krajih. Državljanska vojna v Severni Ameriki je ohromila uvoz pavole ter jo dvignila na petkratno ceno. Samo pri 350 tisoč tovarniških delavcih in težakih je bilo 300.000 nezaposlenih. Zaradi zgubljenih bitk pri Margenti, Solferinu, odstopa Lom- bardije ter pripravljanja na nova klanja v Italiji in severni Češki 1.1866 ter zaradi po- sledic le-teh so davki naraščali. Nastopilo je sedem suhih let za vse prebivalstvo.'" Edino rešitev more prinesti le zgraditev proge Ljubljana—Beljak. V ta namen se je ustanovil komite, sestavljen iz reprezentan- tov deželnega odbora, trgovinske in obrtne zbornice ter drugih gospodarstvenikov. Ta komite je s pomočjo deželnega sklada in raznih korporacij naročil preštudirati teh- nične razmere na bodoči trasi. Po njegovi — komitejevi — iniciativi je izdelal gradbeni inšpektor Franc Kazda generalni in podrob- ni načrt. Vse te priprave so izročili z odlo- kom dne 27. junija 1.1. ministrstvu za trgo- vino in gospodarstvo. V zvezi z odlokom dne 27. junija 1867 je bila dana komiteju pred- koncesija. V zimi 3. decembra pa je komite prosil za pooblastilo, da sme graditi in obra- tovati na progi Ljubljana—Beljak, oziroma vsaj do Trbiža. Pristojno ministrstvo naj čim- prej prošnjo predloži v odobritev parla- mentu.^' (Nadaljevanje sledi) 199