V
   Časopis s podobami za slovensko mladino.
S ppiJogo    ,,/^.ncfeleek" Štev.l               V Ljubljanl, dne 1. februvarja 1905.            Leto XXXV.
M i mo doma.
Hodila mati je na hribček                 Veselo ptički  prileteli
Ozirat se na južno stran ;                 V domači  kraj so črez morje;
Ko zarja jutranja je rdela,                Smejala se je pomlad v cvetju
Že zrla je črez širno plan.               A  mati lila je solze.
Še predno plan je orosela,               Enkrat zvečer do njene koče
Rosno je bilo nje oko;                      Prispel je vendar trd korak,
Najprvo je molitev njeno                   Pogledal nekdo je skoz okno —
Jutranje slišalo nebo.                         In šel naprej je v nočni mrak.
Popotnik včasih je po cesti              Od takrat stara siva mati
Korakal pod večerni čas,                   Nikdar ni več zaplakala
In takrat stara, siva mati                    In več na hribčku za vasico
V roke je skrila svoj obraz.              Ni  mlade zore čakala.
Zaprla se je v trhlo kočo, Njen dom je grob, njen up je strt, Oj nehvaležnost, nehvaležnost, Ti si grenkejša kakor smrt!
Slavko Slavič   .