V Časopis s podobami za slovensko mladino. S ppiJogo ,,/^.ncfeleek" Štev.l V Ljubljanl, dne 1. februvarja 1905. Leto XXXV. M i mo doma. Hodila mati je na hribček Veselo ptički prileteli Ozirat se na južno stran ; V domači kraj so črez morje; Ko zarja jutranja je rdela, Smejala se je pomlad v cvetju Že zrla je črez širno plan. A mati lila je solze. Še predno plan je orosela, Enkrat zvečer do njene koče Rosno je bilo nje oko; Prispel je vendar trd korak, Najprvo je molitev njeno Pogledal nekdo je skoz okno — Jutranje slišalo nebo. In šel naprej je v nočni mrak. Popotnik včasih je po cesti Od takrat stara siva mati Korakal pod večerni čas, Nikdar ni več zaplakala In takrat stara, siva mati In več na hribčku za vasico V roke je skrila svoj obraz. Ni mlade zore čakala. Zaprla se je v trhlo kočo, Njen dom je grob, njen up je strt, Oj nehvaležnost, nehvaležnost, Ti si grenkejša kakor smrt! Slavko Slavič .