CELJSKI TEDNIK Celje, 11. oktobra 1963 Leto XV. Številka 41 o D O O VORN4 UREDNIK TONE MASLO cIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONORESA 5, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 503-11-1-6S6. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE OKTOBER — MESEC VARNOSTI Zakaj ? dnevno 3400 delavcev izven dela Zdravje in življenje sta največji vrednoti, ki jih imamo. Za ohrani- tev teh dveh dragocenosti je gotovo najbolj zainteresiran vsak posa- meznik in tudi družba. V praksi je ta skrb pogostokrat -premajhna, včasih je sploh ni, zato nastajajo gelo hude, večkrat nepopravljive posledice. Iz statističnih podatkov je razvid- no, da poleg drugih posledic, iz- gubljamo letno ogromno število delovnih dni zaradi poškodb in obo- lenj (nad milijon); poznana je ve- čina vzrokov in tudi zaporedje le- teli in vendar ti osnovni povzroči- telji niso obdelani in še posebej niso izvedeni ukrepi za njihovo vsaj delno odpravo. Povprečno je v našem okraju dnevno izven delovnega procesa 3400 delavcev zaradi poškodb pri delu in izven dela ter zaradi obo- lenj, pa se za to premalo zmenimo. Včasih, ko nam nekdo prikaže to veliko številko, se čudimo, večkrat ne verjamemo, morda občasno izve- demo neke ukrepe in ostane zopet po starem, posledice po sledijo in se kopičijo. Zaradi izredne resnosti tega pro- blema smo vsako leto organizirali v oktobru mesec varnosti. Zaradi povečanih posledic in nenadomest- ljivih izgub bi bila naloga nas vseh, da z vso resnostjo začnemo odkla- njati vse, kar nam povzroča tako velike težave. Organiziran je mesec varnosti z namenom, da izvedemo posebne ukrepe in dosežemo tudi temu primerne rezultate. Skrb za izboljšanje delovnih in splošnih pogojev, skrb za zdravstve- no.in tehnično varstvo zaposlenih delavcev pa mora ostati po izve- deni akciji dnevna — nenehna skrb, mimo katere ne bi smel prav nihče. Sodelujmo vsi v tej prepotrebni akciji in pri nadaljnjem delu na tem področju z geslom: VARNO DELO JE PREDPOGOJ ZA VEČJE GOSPODARSKE USPEHE IN STANDARD DELOVNIH LJUDI! Veličasten jubilej v Kočevju Proslava 20. obletnice prvega slovenskega parlamenta v kočevju je bila v nedeljo veličastna prosla- va 20. oblf;tnice kočevskega zbora, ki je po svoji manifestativnosti odtehtala pomembnost dogodka izpred dvajsetih let, ko je v tem slovenskem me- stecu borbeni slovenski narod sprejemal sklepe državotvornega značaja. vec desettisocglava množica se je zbrala na slavnostnem prostoru, vsi ti ljudje pa so prisli iz vseh krajev slovenije, kot nekoc narodni odpo- slanci, seveda pod mnogo težjimi pogoji. delovni ljudje so polni navdušenja pozdrav- ljali visoke goste, med katerimi so bili: predsednik zvezne skupščine edvard kardelj, podpredsednik sfrj aleksander rankovic, predsednik skupščine sr slovenije ivan macek-matija in vrsta visokih poli- tičnih predstavnikov zveze in republike slovenije. ob glavni svečanosti, prepleteni s kulturnimi nastopi, je o pomenu kočevskega zbora, o našem dvajsetletnem razvoju, o naglem uresničevanju na kočevskem zboru sprejetih ciljev, o današnji vlogi jugoslavije, govoril sekretar centralnega komiteja zks tovariš miha marinko. s svečanosti so zborovalci poslali pozdravno pismo predsedniku republike jugoslavije tovarišu titu želec mu na njegovi poti miru obilo uspeha in srečno vrnitev v domovino, katere ljudje ga tako neizmerno spoštujejo in ljubijo. kočevje je ob jubileju zbora odposlancev doži- velo vrsto kulturnih in političnih manifestacij, pa tudi vrsto znacajnih gospodarskih uspehov. Visoki gostje med veliko svečanostjo na slavnostni tribuni v Kočevju PRKD ZAKIJLfKOM LJUDSKEGA POSOJILA KMETJE! DOKAŽitE SVOJO ZAVEST ŠE VI V sredo je l»ilo v peljskeiii okraju vnisaiio 7T5 iiiilljoiiov iii fiOl.OOO dinarjev ljudskega posojila. S leni so delovni ljudje ffospodar- skili in družili organizacij v veliki večini izpolnili sAoj moralni dolg do premagovanja naše skupne nesreče, ki jo je povzročila skopska katastrofa. Zelo veliko delavcev in uslužiHMicev je preseglo pričako\unja in tako pripomoglo, da v celjskem okraju ni treba spuščati pogleda pred jugoslo\ansko javnostjo. M pa laka za>est bila izkazana s strani delovnih ljudi na vasi, vsaj v vseh občinah ne. Kmetje so v celjskem okraju do srede vpisali >? milijonov in lOi.UOO dinarjev po- sojila. l'o primerjavi ustvarjenega dohodka med . zasebnimi kmeti in vpisanem posojilu so se pri izpolnjevanju moralno-politične oliNcze v okviru občin takole zvrstili: Daleč najboljši so v OBČIM ŠENTJUR, kjer je 1.2»6 kmetov vpisalo 4 milijone in 628.000, sledi jim l.»56 kmetov v OBČINI ŽALEC z K milijoni in 5)5.0«n dinarjev >pisa. Na tretjem mestu so kmetje v obči- ni SLOVENSKE KONJICE, kjer je 828 kme- tov vpisalo ? milijone -tOO.OOO, dalje v MO- ZIHSKI OBČINI s "5 milijone 5S.000 dinar- jev med 689 vpisniki kmeti. V teh občinah so bodisi pri vrliu ali blizu predvidene vsote. Srednje uspehe so pokazali pri vpisu kmetje v OBČINI VELENJE (S04 kmetje 2.4SI.000 vpisa), dalje v LAŠKI OBČINI (".9 kmetov l,7-';.000). v OBČINI BREŽICE (1.219 kmetov »»n^S.OOO). Doslej dokaj slabo so vpisali kmetje v ostalih občinah (ob neredkih častnih izje- maj pri posameznikih) in sicer: V DBCINI SEVNICA 359 kmetov 1,518.000, v OBČINI ŠMARJE 1.125 kmetov 5.25r.OO«. v OBČINI CELJE 577 (od nad 2.000 čistih kmetov brez večjih vrtičkarjev) kmetov 1.527.000 in nazadnje v OBČINI KRŠKO 449 kmetov, 1,585.000 dinarjev. Do zaključka vpisa je samo še nekaj dni, vmes ena, za vpis pri kmetih, najbolj pri- kladni dan — nedelja. Kmetje, ki niste vpisali posojila, pokažite svojo zavest, svojo humanost in pripadnost jugoslovanski družbi. Vpis posojila je pre- izkusni kamen naše zrelosti in merilo po katerem bomo pogledali eden drugemu v obra^ po načelu: SKI 1'NOST CENI POSAMEZNIKA V ENAKI MERI, KOT POSAMEZNIK SODE- Ll JE IN CENI INTERESE SKUPNOSTI! Slovenija se je poslovila od dr. Jožeta Potrča V ponedeljek je bil v Ljubljani IKtpreb nenadoma preminulega re- volucionarja in eneffa najvidnejših političnih delavcev dr. Jo/eta Po- trča. Dr. Potrč je bil ves čas po vojni na najodgovornejših položa- jih tako v slovenskem merilu, kot zveznih organih. Dr. Potrč je pripa- dal predvojnemu revolucionarnemu gibanju, saj Je bil član KPJ od 1924. leta. Kot intelektualec se je ves po- svetil-idejnemu izgrajevanju Par- tije iu hipokratove prisege ni ome- jil le na etično področje svojega zdravniškega poklica, temveč tudi na področje družbenih odnosov,' ki so v takratnem času bili potrebni tako korenitega zdravljenja. Vojno je preživel v dosti težjih okoliščinah kot bi bile, če bi se mogel l>oriti v vrstah NOV. Ves vojni čas je preživel v zaporih in taboriščih, toda povsod kot revolu- cionar, kot komunist. Po vojni je bil ves čas na odgo- vornih položajih. Med drugim je bil minister za prosveto, jmtem mi- nister zn kulturo in znanost, pred- sednik sveta za zdravstvo, član Iz- vršnega sveta LRS. ves čas ljudski |)oslanec, član C K ZKS in član C K ZKJ. Bil je nosilec visokih odliko- vanj za zasluge v osvobodilnem 1k>- jii in |M)vojni izgradnji. Pogreb dr. Jožeta Potrča je bil spremljan z najvišjimi državnimi j)ogrebiiinii častmi. Pogrebne sveča- nosti se je udeležila ogromna mno- žica delovnih ljudi iz vse Slovenije. Lik umrlega revolucionarja je ob kataTalku orisala tovaiišica Vida TfMnšičeva, predsednik (ilavnega odbora SZDL Slovenije. Velikega revolucionarja, lM)rca za humane omiitu. -ek. S svečcuie seje občinske skiipščine v Velenju VELENJE PRAZNUJE V počastitev občinskega praznika velenjske občine je bila v torek dopoldne svečana seja občinske skupščine v Velenju. Dvorano, v kateri M) nekaj let snovali velenjski rudarji svoje smotrno gos|K>darjenje, so zasedli odborniki ter številni gostje. Pomembne 22. obletnice prvega partizanskega nai>ada na slovensko mesto se je udeležil tudi član IK CK ZKJ FRANC LESKOŠEK-LUKA. Med ostalimi gosti so bili FRANC SIMONIC, predsednik kadrovske komisije pri CK ZKS, PETER ^PRAJC, predsednik okrajne skupščine v Celju, inž. ANDREJ MARINC, sekretar okrajnega komiteja ZKS v Celju, JOŽE MAROLT, predsednik okrajnega odbora SZDL v Celju ter zvezni in republiški i>oslanci — Marjan kavcic, viktor opaka, ernest rahten, janko že- VAl?!, inž. FRANC TESOVNIK. VLADO OREMUŽ in drugi. Med šte- vilnimi si>omeničarji i>a sta bila tudi TONE in ATENA ULRIH ter KAJUHOVA mama. Sv(K-un() sejo je otvoril predsed- iiiik ()l)čiiiske{ju odbora ZB Slavko Vrtačnik. Zatem je predsednik ob- činske sku|)ščiiie Velenje in/. Lud- vik Mali orisal pomen praznika ter dejal, da je prvi partizanski na- pad na mesto Šoštanj bil klasičen primer partizanske taktike in ob- enem prvo večje oboroženo dejanje ter zmajja maloštevilnih partizanov nad številčnejšim in močnejšim sovra/.nikom. V nadaljevanjii pa je največ [>o- zoriiosti posvetil i)retlvsem medse- bojnim oflnosom. ki morajo vseka- kor hiteti vštric z materialnim raz- vojem. Pri tem je posebej naglasih da je treba sproti razčiščevati ne- pravilnosti in napake, ki se vrivajo v delo. kajti pristransko obsojanje ali dopuščanje vodi v težko rešljive za|>lete. l'oslinost letošnjega praznika pa je predstavljala podelitev Kajuho- vih nagrad. Kot prva nagrajencu velenjske občine sta to vz|)odbudiio priznanje in nagrado prejela Franc Mlinšek iz Velenja in Martin Steb- lovuik iz Šmartna ob Paki. Nagradi je podelil predsednik Kajuhovega sklada Ivo Jamnikar, Podeljeni sta bili prvemu za njegovo življenjsko delo pri širjenju slovenske knjige ter drugemu za 40-letnico ljubitelj- skega dela v vrstah kulturno pro- svetnih društev. Nazadnje so sklenili, rla bo pri- hodnje leto osrednja proslava ob- činskega praznika v .'^martiiem oh Paiki. I>a bi ta praznik res lahkf) bil odlično pripravljen, je skupščina izvolila sedemčlanski odbor, kate- remu predseduje Tone Močilniik — [MKlpredsednik občinske skupščine Veleli je. Po končani seji so si gostje in člani občinske skui)^'čine ^»gltniali razstavo likovnih del Toša Primo- žiča in kovačevih skul[)tur v de- lavskem klubu. (nadaljevanje na 1. strani) Kljub dežju se ji- zbralo veliko število ljudi pri otvoritM novega specializiraiie«;a trgovskega lok;iJa. O po- menu nove pridobitve Ln ostalesa razvoja občine je govorU podpredsednik TONE MOCILNIK. Od 10. do 20. oktobra Približno do 18. oktobra bo prevla- dovalo lepo oz. suho vreme, nato poslabšanje s pogostimi padavinami in hladneje. stran 5 CELJSKI TEDNIK Številka 41 — 11. oktobra 1963 POGLED PO SVETU TINE OREL Filozof lord Russel (praga zbor- nice lordov ni nikoli prestopil) je pred kratkim ustanovil kar dve mi- rovni društvi, eno naj bi se borilo zoper produkcijo atomskega orož- ja, drugo pa zoper laži, katerih se poslužujejo vlade, kadar gre za' nuklearne probleme. Kennedy iti Hruščev se nista vpijala v ti dve društvi, toplo pa ju je pozdravil U Tant, češ dokler se nuklearno orožje proizvaja in izpopolnjuje, je nevarnost za človeški rod tu. Društvo zoper laži! Res je tudi v »drugem polčasu« velike tekme za mir po kubanski krizi, obe rati- fikaciji atomskega stopa v Washing- tonu in Moskvi pospremilo nekaj opomb, ki bi lahko ogrožale rezul- tat prvega polčasa. Zapad si obeta prevelik dobiček iz velike razpoke na Vzhodu in si sovjetske pfedloge zadnjega Časa vse razlaga s sovraž- no fronto na Daljnjem vzhodu in še z veliko agrarno krizo v SZ. Taki razlagi SZ ne ostaja dolžna in prav tako trdi, da so zapadne sile pri- siljene popuščati SZ, silam miru in napredka. Zapad je nadalje poskr- bel za veliko vohunsko afero v NATO, skrajni desničar oasovec Geroges Pdgues naj bi bil iz *anti- amerikanskih razlogov SZ izdal vse atomske tajnosti Zapada. Da bi bil preplah še večji in sporazumevanju še bolj nevaren, so lansirali novico, da sovjetske atomske super bombe z elektromagnetičnimi impulzi lahko paralizirajo vse ameriške in- terkontinentalne rakete, tudi Če so skrite globoko pod zemljo. Da bi bila stvar še bolj uničujoča, vedo povedati, da bi se to zgodilo, četudi' bi stiperbomba eksplodirala 100.000 kilometrov nad zemeljsko površino. In da je baje to tisti glavni vzrok Kennedyjeve koeksistence, ki jo je razglasil z govorniškega odra OZN. In da bi novica »Daily Expressa« bila še hujša, so razširili še novico »iz neznanega vira«, da bo SZ v kratkem presenetila svet z novim podvigom v vesolju. Vse to je seveda samo papir v primeri s tem, kar tvegajo ob raz- govorih med Zapadom^ in Vzhodom Nemci, da bi status quo ne utrpel nobene škode, predvsem pa, da bi se nič ne sklenilo zoper združitev obeh Nemčij v okviru in obliki Za- padne. Ves svet je poln nemških zemljevidov, ki ne priznajo meje na Odri in Nisi, preko Vzhodne Nem- čije in gnezda pruskega militarizma Vzhodne Prusije. V primeru s tem je to, da so v Rimu odstranili s programa film o Hitlerjevem živ- ljenju, ker je policija dobila nešteto groženj po telefonu, na ustavljenem peklenskem stroju pa je pisalo »Hitler je imel prav«, pravzaprav skromen incident. Sovražniki miru so na delu in to intenzivno. Kitajska ne opušča no- benih sredstev, da bi onemogočila Hruščevljevo koeksistenčno politi- ko, po vsem svetu skuša sejati v de- lavskih partijah razdor, ribari v kalnem v jugovzhodni Aziji in zad- nje čase skuša izrabiti tudi zaple- tene odnose med Arabci na Evfratu in Arabci na Nilu, prav po zgledu nekdanjih kolonialnih gospodarjev, poročajo tudi o prisrčnejših odno- sih med Kitajsko in Francijo, An- glija, ki je priznala Maotsetungovo vlado pa ima seveda pri Vsem tem tudi svojo politiko. De Gaulle je opoziciji ponovno izjavil, da bo kandidiral tudi 1. 1965 in da bo svo- jo politiko za veličino Francije na- daljeval brez ozira na žrtve. To je zanimivo zato, ker si obe- tajo socialistične »vlade v senci« v Angliji, Franciji in Italiji, da bodo v kratkem prišle na vlado, da bo z Adenauerjevim odhodom prišel Brandtov čas, skratka skoro vso Zapadno Evropo bi potem vodili socialdemokrati, ki bi v zunanji po- litiki odločneje delali za nenapa- dalni pakt med NATO in Varšav- skim paktom in za brezatomske co- ne v Evropi, Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Iz Kreiskyjevih potez za- radi Južne Tirolske pa vidimo, da bi tudi v primeru socialdemokrat- skih vladavin ne šlo vse gladko. V koeksistenco se je s svojim go- vorom na vatikanskem koncilu vključil tudi papež Pavel VI, a ne brez pridržkov. Ko je kazal na praz- ne prostore škofov, ki zastopajo po- krajine, kjer »kristjani trpe zaradi vere«, gotovo ni prezrl, da sedi na svojem mestu Diemov krvavi brat, škof Saigona. Poziv za večji eku- menski značaj rimske cerkve torej ni povsem čist. Delovni človek - IZHODIŠČE VSEH DOLOCIL V STATUTIH Prejšnji teden je bilo v Celju širše posvetovanje o statiitili, katerega so se razen članov okrajne iu ustreznih občinskih ko- misij udeležili še pčinskega statuta. Izhajanio iz sta- lišča. da v ohčins^kem statutu ne ka- že ponavljati tistih dohK-il. ki jih <>bse£;aia zvezna in republiška usta- va. Prav tako ne kaže j>odrobno opi- sovati rešitev tistih problemov, ki jih rešuje splošna zakonodaja. PRI ANALIZI PRVIH OSNUTKOV občinskimi statutov opažamo, je po- udaril tov. Svetina, da so vse pre- več splošni in da ne izražajo duha in zčine. Mnogo različnih rešitev se nanaša na obveznost občin« do občauov in delovnih organizacij. Nekateri osnutki podrobno zagotavljajo ob- čanom izredne ugodnosti, ob čemer se sprašujem«, ali bodo lahko po- samezne občine v praksi vse to tudi zagotovile. Menim, da statut labko zagotavlja določene obveznosti ob- čine, toda le v primeru, če je ob- čina sposobna te rfbvezinos.ti tudi realizirati. Zaradi tega morajo biti formulacije v statutu tako jasne, da bo državljan lahko zahteval reali- zacijo obveznosti. Druga skranjost, ki daje samo splošne deklaracije obveznosti ob- čine. pa je ravno tako nesprejemlji- va. kajti statut ne sme biti samo deklarativen akt. V zvezi z obvez- nostmi občine se nujno pojavljajo sredstva občine. Opažamo, da je o teh sredstvih premalo govora in da so formulacije neprecizne, predvsem pa ne diha iz njih perspektivni gospodarski razvoj. V osnutkih statutov opažamo, da se občiiue zavezujejo preskrbe*ti sta- novanja občanom, preskrbeti za- poslitev, dajati kredite iz svojih skladov in podobno, hkrati pa opa- žamo. da nekaj teh obveznosti ob- čine že v statutih prenašajo na de- lovne organizacije. Odnos občine do delovnih organizacij in obratno je še danes v os'nutkih statutov NAJBOLJ NEJASEN. Nekateri občinski statuti nalagajo gospodarskim organizacijam takš.ne obveznosti, ki jih nikakor ni mo- goče sprejeti, saj posegajo v samo- upravni položaj teh organizacij. Premalo pa je govora v al>einskila statutih o konkretnih oblikah sode- lovanja z gospodarskimi organiza- cijami pri reševanju skupnih pro- blemov. Zelo konkreten pa naj bo v ob- činskih statutih odnos OBCINA-KOMUNALNA ORGANI- ZACIJA. Pri formulaciji odnosov med občino in temi komunalnimi organizacijami ima občinski statut možnost, da jim nalaga komkretne obveznosti. Prav tako bi obči,nski statut mo- ral konkretneje obravnavati naloge občine na področju sociale, zdrav- stva. šolstva, kulture, ,teles.ne vzgoje in drugih podobnih podre bil prispevek predsednika občinske skupščine iz Vidma-Krškega, tov. Dragana, ki je oi>ozor.il, da bilo prav, če bi v okrajnem merilu izdelali metodiko občinskih statutov in tako opozorili na probleme ter hkrati pravilno us'merili celotno dejavnost na tem }KKlročju. Prvi osnutek statuta celjske ob- čiine, je dejal v razpravi predsednik celjske občinske skupščine Marjan Učakar bo doživel veliko spremembo. Zato bomo že v kratkem izdelali nov osnutek ter ga dali v javno raz- pravo. Sicer pa smo se pri sestav- ljanji! osnutka ustavili ob vpra- šanji!. doikdaj je lahko stati!t nače- len in kdaj konkreten. Praksa kaže. da bomo morali ve- liko pozornost }>osvetiti krajevnim skupnostim, saj nam že sedanji pri- meri potrjujejo, da lahko ti samo- i!pravni organi zelosameznih občin, je po- udaril prediseilniik velenjske občin- ske skiip.ščine inž. Ludvik Mali, bi predlagal, da bi vsaj glavna načela odnosov !ued občino na eni strani ter delovnimi organizacijami in ob- čani na dri!gi veljala za vse občane. V nadaljevanju razprave so go- vorili še predstavniški mozirske. šmarske in ostalih občin. V te!n de- lu posvetovanja sta v razpravi so- delovala tudi dr. Jože Glohevnik in Sergej Kraigher. Tako je zlasti tov. Kraigher opozoril, da se bo treba sestavljanja vseh statutov lotiti z večjo odgovornostjo. Res je. da naj ne bo čas tisti, ki bi priganjal, toda delo pri sestavljanju statutov mo- ramo pospešiti tudi zavoljo ustave, saj s istatuti nadalji!jemo tisto delo. ki smo ga začeli in o(l|)rli z osvo- jitvijo zvezne in repujfliške ustave. Ko pa je govoril o načelnosti in konkretnosti v statutih, je dejal,.da se mora tudi v statutih uveljaviti tisto osnovno načelo, ki je poudar- jeno že v t!stavi, to pa je DELOVNI ČLOVEK. V tej zvezi je še poudaril, da mo- rajo v statutih videti značilnosti po- samezne ol>čine, delovne organiza- cije ali krajevne skupnosti. Zato ni mogoče dajati receptov, niti navodil. Človek v delovni organižaciji in človek na terenu, kjer živi, mora biti izhodišče vseh določil v statutih. Kar tiče krajevnih s.kupnosti pa tole. Ce bo občinski statut določe- val, katere naloge mora izvrševati krajevnas kupiiost, mora hkrati za realizacijo teh ogovori s svojimi občani o njihovih obve/.nostih. Tako bomo zagotovili tudi zainten-siranost ob- čanov za širjenje materialne osnove na določenem |)odr|)<)zori!a na vzpore^lno delo |)ri sestuvljanju vs(di stati!tov. je še menila, da !)! bilo zgrešeno, če bi gledali v leh statutih neke dokončne akte. Življenje samo bo zahtevalo, pa naš družbeni razvoj, da bomo te siatiite spreminjali in izpopolnje- vali. M. Božič DRUŽBENO VISOKO VREDNA FUNKCIJA Pod vodstvom predsednika sveta za šolstvo pri ol>čins.ki skoipščini v Celju Ivana Grobelnika, je bila v pKjuedeljek konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov celjske občine. Na konferenci so udeleženci po- slušali referat direktorja Zavoda za prosvetno pedagoško s.lužbo, tovari- šice Lojzke Gostenčnik-Žmavčeve o vlogi šolskega ravnatelja. Poroče- valka jo je spričo nalog, ki jih za- ikon ravnatelju nalaga, ocenila kot družbeno visoko vredno funkcijo. Nadaljnji dnevni ired sta izpo- polnili še poročili in razprava o pla- nu dela občinskega sveta za šolstvo ter o stališčih upravnega odbora šol- skega sklada glede utrjevanja s^i- stema delitve sredstev za osnovno dejavnost šol. lepi rezultati - nove naloge Podatjci o (razmahu turistične se- zone v prvih osmih mesecih letošnje- ga leta v celjskem okraju so več kot zadovoljivi, saj kažejo da bo celotni turistični promet za 4<''n višji od lan- skega. Pa ne samo to, če F>ri vsern tem primerjamo še število nočitev, bo letos prav gotovo dosežen rekord, Hi bo znašal oikoli 602.000. Da se tu- rizem in gostinstvo na celjskem ob- močju čedalje bolj uveljavljata tudi kot »izvozni« go9poka- žejo svoje pevsko znanje bodi- si pred posebno mednarodno žirijo, bodisi pred občinstvom V obeh primerih najboljše zbore nagrade. Komorni moški zbor se je načelno odločil za sodelovanje. Ponuja se tedaj priložnost, da bi celjsko mesto bilo že tretjič zastopano v mednarodni pev- ski areni. G. G. Tov. Janko Pogačnik se je poslovil od šole Vsaka jesen ]K)meni za sle- hernega šolnika nova sreča- nja. nova spoznanja in nova doživetja. Vsi, ki Ijtibinio svoj poklic in delo, neradi raz- mišljamo o tem, da ta ali dru- gi odhaja iz naše srede. i o šolsko leto se je poslovil od šole naš upravitelj Janko P()(;A0NIK. Prve korenine njegovega trdnega značaja pognale v prelepem koščku Corenjsike, v Ljubnem. Kot devetnajstletnega učitelja ga srečamo v Raki na Dolenj- skem. Od tu ga je pot vodila v Celje, nato v Vojnik, kjer je poučeval na meščanski šoli, od leta 1930 do PMl pa v Celju na bivši okoliški šoli. Vojna vihra tudi zavedni Pogačnikovi družini ni priza- nesla. Oče in brat sta padla kot talca, sam tovariš Janko pa je živčl kot begunec v I.jubljani. Po Aojni se je vrnil na Go- renjsko, poučeval na Jeseni- cah, Koroški Beli in se v no- vembru 1946. leta vrnil zopet v Celje, le leta 1947 je bil imenovan za začasnega upra- vitelja 111. osnovne šole, na- slednje leto pa za upravitelja II. osnovne šole. na kateri je delal do letošnjih septembr- *»kih dni. Številna priznanja, ki jih je dobil od naše oblasti, kot me- dalja dela prezidija narodne skupščine FLRJ leta 193IV priznanje repu'bliškega sindi- kata prosvettwili delavcev leta 1955, dodeljeno za intenzivno prosvetno in sindikalno delo ter odlikovanje dela s srebr- nim vencem leta 1961, so do- kaz, da ni bil le odličen šol- nik. ki so ga odlikovale iz- redna vestnost, prizadevnost ter jvožrtvovalnost, temveč, da se je uspešno uveljavljal tudi kot družbeni delavec. Dolga leta je vodil Svet za šolstvo pri ()bčinskem Ijud- sikem odlK>ru Celje kot pred- sednik, bil je član okrajnega Sveta za šolstvo in je s svo- jimi premišljenimi predlogi p(/magal reševati pereče šol- sike probleme. Vsai leta njegovega vodstva na -štjli smo o!)čudovali njego- vo !rl(;lK)či- na okrajne zveze prijateljev mladi- ne v nedeljo 27. oktobra. Ponekod ustanavljajo v letošnjem tednu otroka tudi nova društva. Ta- ko so npr. na nedeljskem ustanov- nem zboru na Ponikvi pri Grobel- nem ob veliki udeletžbi, staršev s.prejyU pomembne sklepe. Nad sto delitve- nih .članov se je obvezalo, da bodo zbirali po vaseh in zaselkih za šol- sko kuhinjo prehrambene artikle, ki jih je v letošnji letini v izobilju. Glede na to, da šola nima primerne- ga skladišča, bodo vskladiščili zbra- ne pridelke kar v .zasilnih skladiščih po vaseh, nakar jih bodo po potrebi dobavljali šolski kuhinji. Presežke bodo vnovčili, z izkupičkom pa .krili ostale stroške, ki jih v kuhinja ni malo. Letos je prvič sodelovalo devet pon- kovških socialno ogroženih otrok v medobčinski rovinjski počitniški ba- zi. v prihodnje jih bodo pošiljali zmeraj več. Mlado društveno vodst- vo bo skušalo čimprej ustanoviti varstveno vzgojno ustanovo pri kme- tijskem gospodarstvu na Slomu, ustanovili bodo šolo za starše in šolo za življenje itd. Takih in podobnih sklepov bodo sprejeli v letošnjem tednu otroka na obširnem področju celjskega okraja še več. Naj bo v njih izražena vsa družbena skrb za iziboljšanje življenj- skih pogojev naših otrok in družin. Drago Predan Domačin Albin Jug bdi nad virštanjskimi vinogradi vse leto Virštain ie zdaj najlepši Virštanjske rebri pokrivajo vino- gradi. Mnogi, zlasti zasebniški, so ž§ stari in bi jih bilo potrebno obnoviti. Večji del valovitih strmin pa obde- luje šmarska kmetijska zadioiga, kjer so jih precej tudi obnovili in dajej<> že izvrstno, čistorodno kapljico. Po- sebno okusen je dišeči traminec, ze- leni silvanec in novejši virštanjskf tokajc, kar v največji meri pridelu- jejo okoli virštanjskega »-Kmečkega dvora«. V teh vinogradih z mladih nog dela tovariš ALBIN JUG, ki je že vrsto let vodja vinogradnišJcega obrata, ter njegova številna družina. »V naših vinogradih je zmeraj živah- no, čeprav je zdaj ob trgatvi najlep- še,« je vedro povedal. »-Delamo pa vedno. Spomladi je potrebno obre- zovati, kopati, koliti. K sreči ne pov- sod, iker smo si nove površine sodob- no uredili na žičnih nasadih. To je bilo delo. Ko smo bilii gotovi, smo se kar oddahnili in kolikokrat senv za- mišljeno opazoval, kaj bo iz našega truda. Včasih sem že kar videl, če- prav je bila spomlad, kako ob žicah vise polni, nabiti in sočni grozdi. Da- nes pa je že skoraj tako. No, z le- tošnjo letino se ne morem ravno pre- več pohvaliti. Slabo vreme zadnje čase precej škodi trti: grozdi nfe zo-^ rijo najboljše, sladkorja, bo manj, k^or smo v poletni vročini predvi- devali, povrh pa je začelo močno gniiti. Ljudje so pričeli trgati štiri- najst dni pred,časom. Vseeno pa bo naša virštanjska kapljica še izvrstna, saj mora bilti. Sorte smo zadnja leta pošteno požlahtnili. Na Virštanju mora biti vino. Ne morem si zami- sliti, kako bi naši ljudje živeli, če ne bi ipo teh bregovih, ki so prijetno lepi, rigolali in gojili vinske trte. To je že od nekdaj naš ki*uh. Kaj bolj- šega bi ne moglo uspevati, razen v rahlo nižjih obronkih še črni ribez, ki je donosna in hvaležna kultura in se je ipri nas udomačila v zadnjem desetletju. To bomo morali načrto- vati v V-iii^tanjskem kmetijstvu. avstrijska delegacija V naših zdraviliščih Pred dnevi se je v Velenju, Celju, pot)mi in v Rogaški Slatini zadrže- vala delegacija avstrijskega socialne- ga zaivarovanja. Delegacijo je vodil pomočnik direktorja dr. Schanbacher. so se predvsem za zdravni- §j{0-turistične možnosti; razumljivo je, da pri tem prednjači Rogaška Slatina. Zanimanje za naše zdravniško-tu- ristične pogoje se je končalo s sikle- njeno načelno pogodbo o ipošiljanju pacienrtov v zdravilišča celjskega tu- rističnega območja. To bo vsekakor povečalo tujski promeit v naših naj- pomembnejših turističnih krajih. VELENJE PRAZNUJE (Nadaljevanje s 1. strani) Prav toliiko pomembno pa je bilo srečanje z nekaterimi likovnimi ustvarjalci, ki so doslej že razstav- ljali svoja dela v Velenju. Ob 11. uri pa se je zbralo veliko število domačinov .pred dokončanim novim šaleškim blokom, kjer je Franc T.eskošek svečano otvoril in predal namenu nov, 'sodoben trgov- ski lokal — »Sodobno opremOs<. Ve- lenje je tako pridobilo lokal z nad 800 kviKlratnimi metri po.vršine, ikjer imaš čudovit pregled nad vse- mi doseži^i sodobnega ix)hištva ter ostalimi stanovanjskimi pritiklina- mi. Lokal je delo inž. arh. Mitje Modica. S svojo drzno frontalno za- siteklitvijo pa je ta lokal prava no- vost v ustaljenem načinu gradnje in Ik) bržčas vzorec mnogih naprednih stremljenj pri gradnji novih trgov- skih lokalov. Trgovsko podjetje Bazen« je s tem pridobilo sedmo poslovno eno- to in prepričani so, da Im) letos i^)- raisel promet i>o(ljetja preko mili- jardo dinarjev. Podpredseilnik občinske skupšči- ne Tone .Močilnik je v sv()>jem go- voru prikazal rast m še lepši prihodnjosti. K. POŠKODBA ZA POŠKODBO Težko je razumeti in opra- vičiti sedanje število in iz dneva v dan ponavljajoče se poškodbe pri delu in izven de- la. Na področju našega okra- ja se dnevno poškoduje, sa- mo pri delu, povprečno 25 de- lavcev. V zadnjem času se kar vrstijo ena za drugo težke in celo smrtne. Ena od teh se je pred krat- kim dogodila v obratu »Me- talne« v Krmelju. Pri dviga- nju z avtodvigalom 8 . metr- skega predalčnega veznika jc prišlo do stika ročice avtodvi- gala s prostim vodom visoke napetosti, pri čemer je izgu- bil življenje delavec Jože Jak- lič, težje pa je jloškodovan Franc Borin. Preiskava bo dognala vse potrebno, vendar ne gre sedaj toliko za* krivca, kakor za ugotovitev, da tem proble- mom — varnosti pri delu — posvečamo premalo, veliko premalo skrbi, žrtve, ki jiji zaradi takega odnosa pkičuje- mo, so prevelike in pretež- ke za družbo, za prizadete ponesrečence same in še po- sebej za družine, ki ostajajo brez svojih članov. Noben ukrep ne sme biti preveč drag in oster, ko gre za zaščito zdravja in življe- nja zaposlenih delavcev. Vsa- ka površnost je lahko zelo škodljiva in vsako neznanje se težko kaznuje. Zadeva Krmelja, Kmetij- ske zadruge Sevnica, Gozdne- ga obrata v Velenju, Kmetij- ske zadruge v Mozirju in zad- nja smrtna nesreča pri obra- tu Kmetijskega kombinata Žalec v Višnji vasi itd., itd. ni- so končane, so za zelo resen opomin, da tako ne more iti več naprej. Franc Kleč Dvigalo »Metalne« v Krmelju, čigar žrtev je postal delavec Jože Jaklič POSLOVALNICE: VOLNA, Prešernova 7 — telefon 24-75 VESNA, Cankarjeva 2 — telefon 29-50 MANUFAKTURA, Cankarjeva 1 — telefon 30-17 SOLČAVA, Prešernova 9 — telefon 29-35 DROGERIJA, Prešernova 4 — telefon 30-50 BABY VPRAŠUJEMO — POTROŠNIK ODGOVARJA! L Ali Vam odgovarja novi odpiralni čas od 7.30 —12. in popoldan od 15—18.30 da ne 2. Ali je potrebna uvedba non-stop sistema da — ne EVENTUELNE PRIPOMBE: 6. Kaj naj bi po Vašem mnenju nova poslovalnica Baby, ki bo pred- vidoma odprta 15. 11. 1963 na Trgu V. kongresa (v prostorih bivše Parfumerije) poleg sedanjih standardnih otroških izdelkov še prodajala? Ali smatrate za potrebno, da bi na novo preurejena in povečana poslovalnica -^Vesna« v Cankarjevi ulici 2 poslovala tudi v soboto popoldan da — ne Izpolnjeno anketo pošljite na upravo Trgovskega podjetja Moda« Celje, Prešernova ulica 7 najpozneje do 20. 10. 1963, kjer bomo iz- žrebali 5 dobitnikov, ki prejmejo naslednje nagrade. I« 3 m kamgarna za moško obleko 2. 2 m volnenega blaga za ženske obleke 3. 1 kom. pletena moška ve»tja 1 kom. pletena ženska vestja 1 garnitura moškega ali ženskega perila. Pri žrebanju bo sodeloval eden izmed potrošnikov. Izid bo objavljen v Celjskem tedniku 25. 10. 1963. 3. Kateri način prodaje Vam bolj odgovarja: a) klasični da — ne b) samoizbira da — ne C) kombinirano (klasično in samoizbira) da — ne 4. Ali Vam odgovarja izbira blaga v naših poslovalnicah da — ne ožiroma, kaj po Vašem mnenju manjka? 5. V katerem predelu celjskega območja po Vašem mnenju manjka trgovina z manufaktumim blagom. nagradna anketa stran 4 CELJSKI TEDNIK Številka 41 — 11. oktobra 1963 S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU: Analiza gospodarstva - kadrovske spremembe JOŽE GAJŠEK — NOV ORGANIZACIJSKI SEKRETAR F'rete-kli teošteval, in vlak .ga je zadel ter do smrti povozil. NESREČA NA OVINKU V SMARJETI Zloglasni ovinek v Smarjeti pri Skofji vasi je v sredo, 2. oktobra, spet doživel prometno nesrečo. Tokrat se je tam ponesrečil italijanski" dr- žavljan Angali Giussepe, ki^je pripe- ljal iz mariborske smeri. Vozil je s precejšnjo hitrostjo, zato ga je na ovinku s ceste zaneslo v telefonski dirog. Udarec je bil tako močan, da se je drog prelomil. Pri nesreči je bil težko telesno poškodovan Leon Bon- topi — sopotnik v avtomobilu — medtem ko je na vozilu za okrog 400 tisoč dinarjev škode. IZSILJEVAL JE PREDNOST V petek, 4. oktobra, je na Polulah pri Celju izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila Štefan Kranjc. Jz stranske ceste je pripeljal na glav- no, ne da bi se prepričal, če je cestiš- če prosto. Tako je zaprl ;pot motori- stu Viktorju Tuirnšku, ki se je zaletel v zadnji del avtomobila in se — k sreči — samo lažje poškodoval. Na obeh vozilih je šlcode za Okrog 70 ti- soč dinarjev. NEPREVIDEN PESEC ZAKRIVIL NESREČO V soiboto, 5. oktobra se je v Ro- gašiki Slatini pripetila prometna ne- sreča. Skozi trg je vozil s tovornim avtomobilom Vinko Sošter iz Ponk- vice. Pred trgovino Izbira je tik pred avtomobilom nenadoma prečkal cesto gluhonemi Andjel Jančevski, ki se ni prefj prepričal, če je pot prosta. Avto je pešca pKxirl, Jančevski pa je dobil težke poškodbe. ^ KADAR POCI GUMA V soiboto, 5. oktobra, se je na cesti prvega reda med Celjem in Ljublja- no pri vasi Zajasovnik pri Vranskem ponesrečil avstrijski državljan Ru- doQf Kainrath. Z osebnim avtomobi- lom je zapeljal pod cesto in se tam prevrnil, kajti med vožnjo je avto- mobilu počila prednja leva guma. Pii nesreči sta se z ženo težko poškodo- vala in so ju takoj prepeljali v celj- sko bolnišnico. Sk<^e na vozilu pa je za okrog 400 tisoč dinarjev. SLABE ZAVORE Isti dan se je v Debru pri Laškem Viktor Leskovšek iz Ljubljane z oseibnim avtomobilom zaletel v par- kiran tovornjaik. Škode na vozilih je za okrog 150 tisoč dinarjev, ugotovili pa sc, da se je nesreča pripetila za- radi slabih zavor, s katerimi je bil opremljen osebni avtomobil. NEPRAVILNO PREHITEVANJE V ponedeljek, 7. oktobra, sta v bli- žini Žalca trčila dva avtomobila. Pv- vega je vozil Slavko Mohorko, druge- ga pa Ivan Blazinšek iz Celja. Iz ijubljansike smeri je pripeljal Mohor- ko. Pred njim je vozil traktor in Mo- horko ga je začel prehitevati. Fhrav v ti'stem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal Ivan Blazinšek, ki ne- sreče ni mogel več preprečiti. Vozili sta trčili, Blazinšek in njegova so.pot- nica pa sta se težje pK>škodovala. Ka- ko hudo je bilo trčenje, ilustrira tudi podatek o materalni škodi 800 tisoč dinarjev. SE ENO IZSILJEVANJE PREDNOSTI Isti dan je v Vojniku iz stranske ulice na glavno pripeljal z osebnim avtomobilom Ivan Likar -iz Dolenje vasi pri Žalcu. Ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, je začel zavijati v desno. Pri tem je zaprl pot oseibnemu avtomobilu, ki ga je vozil Andrej Si- vec iz Ljubljane. Čeprav je ta voznik zaviral, nesreče ni mogel preprečiti in zaletel se je v avt0o zdaj mater ob sobotah odšlo z dela dve uri prej kot njihovi sodelavci in sodelavke brez otrok. Matere so seveda ta ukrep z navdušenj-em sprejele, saj je med njiimi veliko takih, ki zelo daleč staivujejo in imajo zelo težko delo. Zato so vsem. ki so se zavze- mali za ta uikrep, i;skreno zahvalju- jejo. CELJSKI TRG SNAGA NA PRVEM MESTU Ko sem se v torek ustavila na celjskem trgu, da bi »pro- učila« cene, me je znova pre- senetila snaga na naši tržni- ci. Ta prostor, ki je v večini mest kmalu po dvanajsti uri pravcato smetišče, je pri nas ostalo urejeno tudi v najtop lejšem poletju, pa v času lu- . benic, grozdja in hučnic. Ko sem tovariša Murka — vprašala, kako je to mogoče, \ se je skromno nasmehnil: 'i »To je menda že tradicija. Res pa je, da celjsko tržnico * štejejo med najbolj čiste trž- nice pri nas. Zadnjič se je ce- lo pripetilo, da nas je zaradi vzornega reda pohvalila ne- ka Švicarka — čeŠ, da kaj ta- kega še ni videla. Zanimivo . pa je to, da imamo mnogo težav s kupci. Medtem ko so prodajalci izredno disciplini- rani, pa kupci včasih mečejo odpadke kar na vse strani. Zlasti okrog vodnjaka se čez dan nabere vse polno ostan- kov grozdja, jabolk, hrušk, poleti pa tudi lubenic. Mislim, da bi se morali kupci zaveda- ti tega, da je tržnica ^avza- prav tudi ogledalo njih sa- mih.« To prav gotovo drži. Ce te naše mesto zasluži oceno »be- lo mesto«, naj velja tudi to za tržnico. Cene pa so bile v pretek- lem tednu take-le: krompir do 45 dinarjev kilogram, belo glavnato zelje 20 in 30 dinar- jev — večje količine so ga pri- peljali iz Varaždina po dvaj- set dinarjev, rdeče zelje 60, kislo pa 70 do 100 dinarjev. Na tržnici lahko kupimo tudi že kislo repo, ki so jo proda- jali po 80 dinarjev. Ohrovt je bil po 60 do 80, pesa po 60, ko- renjček po 60 do 120, kolera- ba po 80 do 120, špinača tudi po 120, vendar velja to samo ia družbeni sektor, medtem ko prodajajo privatni proiz- vajalci špinačo tudi po 250 di- narjev kilogram. Zlasti lepo špinačo ima Vrtnarstvo iz Medloga. Solata je po 120 do 160 dinarjev,\ endivija po 80 do 150, radič pa po 200 dinar- jev kilogram. Cvetača je bila po 100. pa tudi po 200 dinar- jev. Fižol pa je imel takole ceno: fižol v stročju 120 in 140 dinarjev, nizek fižol po 100, fižol v zrnju pa 230 di- narjev. Na tržnici je bilo v pretek- lem tednu presenetljivo vi- liko paprike, ki so jo pro^ dajali po 60 dinarjev kilo- gram. Paradižnik iz Srbije je bil po 60 do 140 dinarjev, medtem ko so kumare pro- dajali po 50 do 100 dinarjev. Kumare za vlaganje so bile po 150 do 200 dinarjev. Zdaj pa še k sadju: hruške so prodajali po 70 do 120 dinar- jev, suhe slive po 200, bresk- ve po 80 do 100, suhe fige po 180 do 320, grozdje po 80 do 150, češplje pa po 70 do 90 dinarjev kilogram. In še jaj- ca: 36 do 40 dinarjev eno! —ca GIBANJE PREBIVALSTVA v Časii od 28. 9. do 7. 19. 1963 je bilo ro- jenih 18 dečkov in 22 deklic. POROČILI SO SE: Ivan Rozman, str. ključavničar iz Šent- janža nad Storami in Rozalija Florjane, ku- ri rka iz Celja. Vitomir Savič, podoficir in Dniiica Prelič, gospodinja, oba iz Celja. Franc Zupane, parketar iz Crnolice in Eli- zabeta Kumperger, administratorka iz Mari- bora. Zvonimir Diniec. električar iz Celja in P&>Ia Kramar, bolničarka iz Medloga. \ ulter Lončar, šofer in Zlatka Radovič, trg. pomočnica, oba iz Celja. Emil Grabar, štu- dent iz Celja in Erika Marin, uslužbenka iz Arclina. Ivan Sovine, šofer iz Male Pri- stavo in Ana Svefelšek, blagajničarka iz Polžanske gorce. Viktor Cakš, šofer iz (Jnja in Štefanija Svetelšek, poljedelka iz Polžanske Rorce. Jožef Gabron, vodovodni instalater in Ljudmila Kovač, uslužbenka, «)ba ie Celja. Miroslav Grimšič, strojni teh- nik iz Globokega in Doroteja Kajtna, usluž- benka iz Ogeč. Hernik Mezgoj, upokojenec iu Marija Koleno roj. Lakoršek, upokojen- ka. ol)a iz Maribora. Rihard Abrož, elektro- tehnrk iz Ljubljane in Friderika Turnšek, babica iz Zabukovice. Franc-Janez Kastelic, študent in Justina Justinek, med. sestra. ol»a iz Celja. Milan Jurše, delavec in Erika Pilili, uslužbenka, oba iz Celja, I MRH SO: Jakob Zninjšek. upokojenec iz Lesičnega, stHi- 68 let. Viljem Ravnikar, inženir iz Radeč, sfar 51 let. Štefan Bedrač, upokoje- nce iz Celja, star "8 let. Katarina Stropnik, gospodinja iz Celja, stara 62 let. Klara Breč- ko. vzdrževana, iz Hrastovca, stara '0 let. Maks Goričan, delavet iz Draže vasi, star 4> let. Jernej Videnšek, upokojenec iz Ce- lja. star 8> let. Marija Romih, upokojenka iz t elja, stara 80 let. radio c e lj e v prihodnjem tedna bo imela celjska ra- dijska postaja takle spored: vsak dan ob delavnikih bo oh 1?. nn vrsti celjska krosi- ka, deset minut nato obvestila, ob 17.75 od- daja cesHtk in pozdravov radijskih poslu- šalcev ter ob 17.45 pred zaključkom od- daje še nekaj minut zabavAe glasbe in re- klam. v ponedeljek, 14. oktobra pa bomo poleg tega lahko ob 17.15 poslušali Brendo Lee, ob 17.25 pa športni pregled. Tudi v torek bo ob 17.15 na vrsti vesela oddaja —> njen na- slov je Zavrtimo se. V sredo, 16. oktobra bodo ob 17.15 prišli na svoj račun ljubitelji orkestralne glasbe, v četrtek pa ljubitelji domače zabavne muzike. V petek bo ob 17.15 pel vokalni oktet gimnazije, ob 17.25 pa bo na sporedu oddaja v >Galeriji kulturnih in zgodovinskih znamenitosti: Naš stari magi- strat«, v sobOMA OSKRBOVANCEV POLZELA razpisuje prosti delovni mesti: 1. glavne kvalificirane kuharice 2. hišnika - kurjača Pogoji pod 1. dovršena gospodinjska šola ali kuharski tečaj ter 5-letna praksa samostojnega dela. Pod 2. osnovno šolska izobrazba s ."i-letno prakso kurjača ali vsaj pomožnega kurjača. SPREJMEMO VEČJE ŠTEVILO: STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV VARILCEV za obločno varjenje z atestom VARILCEV za autogeno varenje ORODNIH KLJUČAVNIČARJEV STRUGARJEV in KLEPARJEV za obrat >-KOVO- VRANSKO in obrat -ZABUKOVCA< številka 41 — 11. oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 5 DVA NAGRAJENCA svečani seji občinske skap .Sic;ine Velemje, ki je bila v počasti- V občiinskega praznika, sta bila s Kajuhovo nagrado nagrajena prva *fa delavca na kulturno prosvetne m področju. To-sta upokojeni učitel i iTranc Mlinšek iz Velenja iu knji-govodja kmetijske zadruge Šoštanj Martin Steblovnik iz Šmartna ob Paki. Lani ustanovljen ottt>or Rajuiiove- gjclada pri 6bčini Velenje je prvo ^^elitev .nagrad namenil kot pri- P^jjje za dolgoletno življenjsko ljubiteljsko delo posameznikov. Franc Mlinšek je skorajda ves sroj prosti čas namenil knjižničar- skemu delu. Ze [>red več kot tride- setimi leti je z ostalino 180 knjig celjskega akademskega ikluba osno- val ljudisko knjižnico v Velenju. Kot posredovalec knjig raznih za- ložb je s svojo proviziijo širil štie- vilo iknjig, tako da j^e knjižnica narasla na 800 knjig. Takrat pa je vdrl okupator v deželo in Franc Mlinšek je svojo veliko bogastvo skril na raznih krajih. Vse knjige niso dočakale osvolMvditve, toda ta- koj po vojni je Franc Mlinšek na- daljeval s svojim plemenitim delom širjenja slovenske knjige in je dalje vodil javno knjižnico v Ve- lenju, ki je do k*ta 1962 — do pri- kljiučitve ,k matični- knjižnici, na- rasla na 2582 zvezkov. Njegova ljubezen do knjijge in njenega poslanstva sta bila t,ista go- nilna sila. ki mu je pomagala pre- bresti nešteto težav. Javna knjižnica je uspevala, čeprav je v vsem tem času dobila le enkrat mala sredstva f>d občine. Ce povprašate pri mla- dini v Velenju, kdo je tovariš Mlin- šak. vam yo sleherni lahko s spro- ščenim nasmehom na licu odgovoril: »Tovariš učitelj nas je povedel v svet knjig, v svet lepe, slovenske besede.« Tako je Franc' Mlinšek prejel zaslužetio nagrado iti i)ri- znanje za svoje življenjsko deio. saj je z ljubiteljsko neuguaiiostjo in predanostjo širil bistveni del na- še kulture med ljudmi — to je lju- bezen do .knjige. Martin Steblovnik pa je ob pre- jetju nagrade slavil 40-letnico lju- biteljskega (izživljanja na amater- skem odru. Njegovo delo je vse- stransko. Vsekakor je v Šmartnem ob Paki nepogrešljiv, kajti kjerkoli se zbira mladina, tam srečamo to- variša Steblovnika. V zimskem času režira in igra, klubski prostori so oživeli prav po njegovi zaslugi, te- lesna kultura pa se je v Šmartnu ob Paki razživela, odkar je njen pred- sednik tovariš Steblovnik. Prav zato je Martin Steblovnik ob spre- jetju nagrade dejal: /la nagrada je nagrada za mladino v Šmartnem ob Paki in srečen sem, da jo 1>om lahko njej izročil!« Franc Mlinšek Martin Steblovnik K RATK E TUDI V -ŠOŠTANJU L\ ŠMAHTNRM OB PAKI SO PRAZNOVALI Letošnji občinsiki praznik velenj- ske občine so občani Šoštanja in Šmantna ob Paki proslavili izredno svečano. V obeli krajih je šoštanj- ska Svoboda priredila pester kul- turni program. V daljšem vezanem tekstu so se oibčinstvu predstavili moški, žensfki in mešani zbor s spremstvom g(Klbe na pihala »Zar- ja<' iz Šoštanja ter recitatorji. Tako v Šmartnem kot v Šoštanju so bili izvajalci počaščeni z dolgotrajnim aplauzom. najlepša oddolžitev lju- biteljskim delavcem pa je v obeh primerih bila polna dvorana. .šoštanjska Svoboda je v zadnjem čas'u preživela svojo krizo in sedaj lahko rečemo, da je njeno delo med vcKlilnimi v občini. N. M. USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA V MOZIRSKI OBČIM Pred dnevi je bila na območju mozirske občine krvodajalska akci- ja. ki se jo je udeležilo 4*^2 krvo- dajalcev. Odziv je bil boljši kot lani. Akcijo je organiziral Občinski odbor -RK ob pomoči krajevnih Or- ganizacij Rdečega ikriža in sindi- kalnih podružnic. Akcija je bila tudi vezana na prijave krvodajalcev ob kataistrofalnem jmtresu v Skopju, (^dvizem krvi je bil organiziran v Nazarju in Ljabnem ob Savinji. Največje razumevanje do te huma- he akcije so jKjkazali delavci v T.esni industriji Nazarje, kjer je bil odziv najštevilnejši. I MODERNIZACIJA CESTE SKOZI BOČNO Za hitrejši razvoj turizma v Zgor- nji Savinj.ski dolini je potrebna tudi modernizacija cest. Poleg asfalti- ranija cesite Mozirje—Logarska do- lina, iki bo letos končana do Oko- nine, so v zadnjih letih asfaltirali ceste skoraj skozi vsa večja naselja v občini. Letos so začeli asfaltirati cesto tudi prebivalci Bočne. Dva kilometra cestišča od Bočne do Kro- pe bo veljalo blizu 15 milijonov di- narjev. 6. oktober - krajevni praznik Rečice ob Savinji Prebivalci Rečice ob Savinji sla- vijo vsako leto 6. oktobra svoj kra- jevni praznik. Praznik je posvečen osvoboditvi Rečice ob Savinji, ki jo je za kratek čas osvobodila 6. ok- tobra 1945. leta Šlandrova brigada in uničila sovražnikovo postojanko. Ta dogodek je močno vplival na takratno prebivalstvo Zgornje Sa- vinjske doline. Vrste NOV so se naglo množile z novimi borci. Letošnje praznovanje je bilo še bolj slovesno kot prejšnja leta, .ker so obenem praznovali 20-letnico te- ga dogodka. Krajevne družbeno- politične organizacije so priredile uspelo akademijo. Položili so tudi vence na spomenik padlih borcev in žrtev fašizma. Na spomeniku je vklesanih 64 imen Rečičanov, ki so dali isvoja življenja na oltar do- movine. -er. TO ZGODBO JE ZAPISALO ŽIVLJENJE Mso vsi domovi topli Daleč na periferiji mesta živi sedemčlanska družina. Stiskajo se v napol podrti bajtici v enem samem prosto- ru, kjer stojita dve postelji, velika knlečka peč, stara mi- za z majavimi stoli in oma- ra, ki jo je tudi že načel čas. Prostor je poln otroškeiga vri- šča poleti, pozimi pa v zraku lebdi strah pred mrazom in včasih tudi lakoto. Najstarej- ši od malih je star osem let, najmlajši pa ima nekaj več kot osemnajst mesecev. Mati gara zanje pri sosednjih kme- tih, videti je bolna in vsakih nekaj minut suho zakašlja. Kljub temu pa je izredno skrbna. Otroci so umiti, nji- hova oblačilca pokrpana, ure-\ jen je tudi njen bedni dom in\ tudi sama napravi na človeka prijeten vtis. Tudi nasmehni- ti se še zna, čeprav se na- smehne bolj zaradi sobesed- nika kot zavoljo sebe. Včasih je delala v tovarni, zdaj pa — ko je toliko otrok, tega ne more več. Dela je toliko, da ni časa pomisliti na časo- pis, ne na pisanje. In ko je zadnjič pisala prošnjo komi- siji, da bi ji dovolila, da ji zdravniki odvzamejo plod otroka, ki ga nosi pod srcem, je začudeno strmela v papir in svinčnik: »Kako dolgo že nisem pisala!« Napiuje je takrat, kadar se oče vrhe pijan domov. In to ni redkokdaj! Morda ga je si- tuacija doma, ki se mu zdi brezupna, pognala v pijačo, morda je tega kriva njegova slaba volja, njegova nrav! Pi- je in zapije večino svojih skromnih dohodkov. Otroci pa so pozimi lačni in žena objokana... »Obljubili so, da bomo do- bili stanovanje. Zima se bliža in mraz bo. Otrokom bo hu- do v tej luknji,« mi je dejala. In skozi odjjrtine na oknih, Ki so bVez šip, že res piha hladen jesenski veter. Kasneje se pogovarjam na oddelku za družbene službe v Celju. Sklenemo, da bomo očetu zasegli otroški dodatek. Mati bo tako vsaj hrano lah- ko kupila. Toda — kako bo ta ukrep vplival na domače razmere? Se bo morala s peti- mi majhnimi, rahitičnimi otroki spet skrivati po bliž- njih šupah, da ne bi pretepel malih in nje? Ce bi stanovali nekje bližje mesta, bi lahko dala otroke v. zavetišče, sama pa se za- poslila. Ce bi imeli urejen dom, bi se morda tudi on po- boljšal. Ce bi stanovali na su- hem, toplem prostoru, otroci ne bi bili bolni in morda tudi najstarejši ne bi bil duševno zaostal! Ce bi morda družba poiska- la vsaj dvoje primernih pro- storov pa četudi je to stane nekaj milijonov — ji morda čez čas ne bi bilo treba zdra- viti sedem bolnih, morda tu- berkuloznih ali živčno ubitih ljudi! žalostna zgodba, ki jo živi družina na periferiji belega mesta! —ij ČLOVEŠKA RADOVEDNOST GRE VCASIH PREDALEČ V času od 4. do 5. t. m. se je v južni polovici bloka 107 v Celju pripetil primer, da si je iz nablralniika številka 58 nekdo« prilastil zajetno pi- semsko pošiljko, ki seveda ni bila naslovljena nanj. Pri tem je (na sreč(>) v nabiralniku ostal košček kuverte z žigom, po čemer je bilo tn()g(K'e skle- pati. da jo bila pošiljka od- dana v Ljubljani 5. oktobr«. Edini zakoniti lastjiik tega pisma se je 5. t. m. vrnil z dopusta in je tako našel ta corpus delicti na dnu nabiral- nika. Poizvedovanja pri celjski Pošti so poštni žig izix)i>olnila še s i>oflatikom. da je ukrade- ' no pismo fjoslala naslovljencu ljubljanska tovarna Kollnska. la dopolnitev vsekakor ni brez pomena, ker l>o lahko namreč dobila svojo praktično veljavo v ei)ilogn te zadeve. Spričo okoliščine, da so na- biralniki tretjega nadstropja v celjskem blcku 10" vsaj ta- ko visoko, da jih otroci ne morejo doseči, je jasno, da je _ ta umazani posel opravil odra- sel človek. Primer seveda ni izjemen, zato bi mogli skle- pati, da tudi ne gre zgolj za enega samega človeka (v ko- likor nimamo opraviti s kakš- nim posebnim pisemskhn kleptoinanom). Izjemen je po- temtakem tu samo pogum, iz- jemna je nesramnost in pre- drznost. s katero si uekdo ali nekateri iz ka/kršn iikoll vzro- kov in razlo^rov ])r'sv()iajo to. kar ni njihovo, vohljajo {>;> prlvatiuih zadevah stanovalcev in tako-ignorirajo ustavna na- čela. Vsakomur je namreč znano, da je Vsaka pošta na- menja'na izključno tLstemu. na katerega je naslovljena ln za- to nima tvihče pravice, da bi si jo prilaščal! S tem vsekakor ne gre ob- sojati vseh stanovalcev te po- lovice bloka, v tem konkret- nem primeru pač le enega sa- mega konkretnega človeka, ki je bil v svoji pise.msko-tatin- skl vnemi najbrž premalo previden. Ta primer je torej toliko 'bolj zanimiv, ker je znano za koga gre. dosti leže pa je v tistih primerih, v ka- terih »krivc.a.<^ ni mogoče najti. Izogniti pa se bo treba prav takšnim primerom. Popolnoma jasno tudi je, da je človek lahko že {)o naravi radoveden, toda ta radovednosit ima vse- kakor svoje meje; če drugje ne. vsaj v osebni pošti! d MALA KRONIKA slovenske konjice v času od 15. 9. do 10. lObl so bili na območju občine Slovenske Konjice rojeni 4 dečki in 1 deklice. POROKE: Opresek Ivan, Nova Dobrava, fov. delavec in Napret Ana. delavka. Ciovce 9. Škrinjar Pavel, delavec, Resnik 15 in Ostruh Marija, poljska delavka. Stenica '56. Podjavoršek Anton, delavec. Lipa Frankolovo in Selčan Ana. f;osp. pomočnica. Slov. Konjice, Celj- ska C 2S. Pndežnik Alojz, uslužbenec, Črnu- če 1 Ljubljana in Sevšek Anica, uslužben- ka, Oplotnica 115. flren Franc, poljski del.. Stranice 1 in Znidar Ivana, poljska delavka. Stranice 20. Robnčar Ivan, pleskar, Skalce 6 in Adam Justina, ^osp. pomočnica, Pobrež Ih. Colnarič Jožef, klepar. Dobrava pri Ko- njicah 11 in Svab Marija, delavka. Dobrava pri Konjicah 11. SMRTI: Jevnisek Jožef, Sp. Dolič, star 54 let. Jevšenak Jakob. Škalce. slar 86 let. Konec Franc, Petelinjek. star ~ let. Kamenšek Anton. Draža vas. star T6 let. Gorenak Frančiška, Stranice, stara 59 let. Furman An- ton, Vešenik. star 65 let. Štumpf Jožefa, Mlače, stara S5 let. mozirje Na območju občine Mozirje v preteklem tednu rojstev ni bilo. - POROKE: ZAGRADISNIK Stanislav, zidar iz Flori- jana pri Gornjem f^radu in ZVIMPELJ Iva- na, delavka iz Mozirja. CESAR Ivan. pro- metni tehnik iz Mozirja in DEŠMAN Ka- roliua, učiteljica iz Raduhe. bre2ice Na območju matične;(a urada Brežice je bilo v času od 21. do 27. septembra rojenih 5 dečkov in 6 deklic. Porok ni bilo. UMRLI SO: OKLBIC Franc, inv. upokojenec iz Ceri- ne, star 77 let. SARA>JA Slavko, kovač iz Zaprešiča, star 72 let. C.\NCER Alojzija, gospodinja iz Mihalovca 2). stara 4? let. MJ- VAK Terezija, drž. upok. iz Brezine 88, sta- ra 80 let. sevnica Matična dejstva za mesec september 1965 V mesecu se|)tembru se je ro^Raztrgan- cev« je bil v četrtek, 3. oktobra v av- ditoriju SLG ipogovor z občinstvom, na kaiterega so bili povabljeni šolarji,, delovne organdisacije in člani Delav- skega odra. Pogovora, ki ga je vodil upravnik gledališča Bruno Haesmi in odlomke iz partizanskih iger in skečev, ki so jim včhsih pomenili celo več kot koš- ček kruha. Po tem živem stiku z našimi borci so igralci slovenskega ljudskega gle- dališča zaigrali povabljencem Borove »Raztrgance«. HURA DEŽJU IN SONCU Za otroke bo Slovensko, ljudsko gledališče v Celju uprizorilo otroško igro s petjem in plesom Hura soncu in dežju, ki jo je napisal holandski pisatelj Hep van Delft. V njej bodo nastopali Marijan Breznik, Marjan Do- linar, Volodja Peer, Janez Skof in Jana Smidova. Režiser je Celjan Janez Drozg, sceno je zasnoval Vladi- mir Rijave. Premiera, ki je bila napovedana za to nedeljo, odpade zaradi bolezni v ansamblu. Preložena je na prihodnji teden. »Raztrganci« na odru SLG V počastitev 20-letaice Kočevske- ga zlK)ra odposlancev je Slovensko ljudsko gledališče v Celju uprizo- rilo pretekli petek Borove Kaztr- gance. Oh tej priložnosti je imel slavno.stni govor predsednik ol>čin- skega odbora Zveze borcev Cveto Pelko. Predstava BoroVih Raztrgancev, ki je v času NOB doživela okrog 30 uprizoritev in ne dosti manj tudi po osvoboditvi, je tako znova obu- dila del tistega časa, ko so na naših tleh še živeli raiztrganci. Kvalitetna izvedba v režiji Jureta Kislingerja je ob sproščeni igri igralcev hkrati tudi lep in zaokrožen uvod v novo sezono. Na sliki Marija Goršičeva kot Ru- tai-ica in Sandi KrašI v vlogi parti- zanskega zdravnika dr. Mroža. -d. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »INGRAD« CELJE razipisuje prosti delovni mesti: 2 materialnih knjigovodij ali knjigovodkinj Pogoji za sprejem: Uspešno končana Ekonomska šola, po možnosti z nekaj prakse v materialnem knjigovodstvu. Osebni dohodki so predvideni v Pravilniku. Ustne ali pismene prijave je oddati kadrovskemu oddelku podjetja. Cesta na Ostrožno štev. 8 v Celju. Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest. PRVE BOLNICE Prve bolnice so bile že znane ^ budističnih in muslimanskih deže- lah. Vendar je na tem področju največ storjenega v peitnajstem sto- letju. Tedaj so v Bonu ustanovili veliko bolnišnico, ki pa je spreje- mala tudi sirote. ŠT 41 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... KOMPAS OBVEŠČA GLOSSOCKNKR — dvodnevni avtobusni '^fzU-li žil delovne kolektive in organizacije. 'cT — BKNKTKE. Za kolektive prirejamo ^ Ine dvodnevne izlete v Trst—Benetke s posebnim avtobusom. -ntiKTiM! Za va.še izlete vum nudimo od '^10 dalje pri naročilu Konipasovih turistif"" opn^nljenih avtobusov poseben popust! .jj^TIVn Prirejamo stalne eno in dvo ^dnP^'"' slovenski Koroški. j,-(i^HVl! Prirejamo enodnevne izlete v Tr?it! 7a objavljene izlete vam po želji jjrpzplafno dostavimo prosrame. Pfpd vsakim izletom obiščite turistično dietjc Konipus — Celje. Organiziramo ko- fliivnu potovanja in izlete i)o Jugoslaviji . v inozemstvo z nioKompas — Beogradac. »Kompas — Celje Telefon 21-50 • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 12. oktobra 1963 ob 19.30: Matej Bor: RAZTRGANCI. Izven abonmaja. Vstopnice bodo v prodaji dan pred predstavo od 18. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred pričetkom. Nedelja, 13. 10. 1^3 ob 15.30: Matej Bor: RAZTRGANCI. Izven abonmaja. Vstop- nice so v prodaji. Sreda, 16. oktobra 1963 ob 10. uri: Hep van Delft: HURA SONCU IN DE2JU. Zaključena predstava za osnovno šolo polule. Četrtek, 17. oktobra 1963 ob 19. uri: Matej Bor: RAZTRGANCI. III. šolski večerni abonma. Nekaj stojišč je še na razpola- go. Petek, 18. oktobra 1963 ob 20. uri: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Go- stovanje v Žalcu. Sobota, 19. oktobra 1963 ob 19.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Izven abonmaja. Na željo občinstva predsta- va zadnjikrat. Vstopnice so v pro- daji. Nedelja, 20. oktobra 1963 ob 10. uri: Matej Bor: RAZTRGANCI. II. nedeljski do- poldanski abonma. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Nedelja, 20. oktobra 1963 ob 15.30: Hep van Delft: HURA SONCU IN DE2JU. Otroška igra. Izven abonmaja. Starši, pripeljite svoje otroke. • kino KIN'0 UNION do 12. 10. »DESANT NA DRVAR'<, jugo- slovanski film - 17. 10. »RAZBURKANO MORJE«, ameriSki film - 21. 10. »SIEGFRID«, italijanski barv- ni film METROPOL '•o 12. 10. »SLAVCKOVA pesem«, egip- tovski film - 15. 10. »NE POŠILJAJ ZENE V ITA- LIJO«, zah. nemški barvni film \r "DVE NOCI V ENEM DNE- VU«, jugoslovanski film ^'^TINeja 10. »OB 3,10 ZA VUMMO«, ameriški film HOTEL EVROPA CELJE GASTKONOMSKI kalen- liar .št, 23 12. 10. do 18.' 10. 1963 teciBr, cenjeni gosti jih ^SKo^obveščeni o domačih jedeh, ki tiv Popravlja naša kuhinja, je naš kolek- 1 ^ pričel po končani glavni sezoni o objavljati in obveščati javnost ^^ebno pripravljenih jedeh, dne 12. , 10. 1963 Divu vji zajec v divjačinski omaki Srna cmoki 250/:j.50 in K^ lovski omaki s cmoki Segprti 250/350 seainska svinjska zarebernica I^^anim krompirjem 3CK)/400 J^^move rezine 80 dne is. lo. 1963 Sirnu- ^ Paprikaš z domačimi SaiAr, rezanci 200/300 cmAl) Plujčka z zdrobovimi Kr^*^^ 130/200 jernove rezine 80 Staj^rlu®'^®''' 14. 10. 19C3 ^fekafi'^ kisla juha 150 renn ® kislim zeljem ali »'O in zabeljenim fižolom 200/300 Ričet 130/200 Torek, dne 15. 10. 1963 Domače pečenice z repo ali zeljem 2C0 Kmečka pojedina ^00 Sirove palačinke Sreda, dne 16. 10. 1983 Domače krvavice z kislim zeljem ali repo 250 Ktnečka pojedina Joita "O Četrtek, dne 17. 10. 1963 Perutninska obara Sm5ski pasulj fOO Idriiski žlikrofi ^^0 Petek, dne 18. IC. 1963 Srna v lovski omaki z L.:;nlj : . i. i cmokom 250/350 Sirovi štruklji l»0 Sočni goveji golaž ^ polento 130 200 Razen prednjega Vas vabimo "a nase okusne dopoldanske malice. Vse to Vam nudimo po zelo ugodnih cenah. Obve.«ičamo vas, da posltrje tociintca brez postrežntne. Kolektiv hotela Evropa Celje KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 12. in 13. 10. »ZADNJI AKORDI«, zah. nemSki barvni film 15. in 16. 10. »NEZNANA ŽENA«, egiptov- ski film »partizan« društvo za telesno vzgojo kino ODSEK — Sevnica 12. — 13. 10. »MAŠČEVALEC KJOR OG- LI«, sovjetski film - 16. 10. »DANES SE ZENI MOJ MOZ«, nemški film • PRODAM PRODAM mahagoni spalnico, kompletno kuhinjsko pohištvo, posamezne poste- lje, omare, posteljne vložke, odeje, bla- zine. radio, kuhalnik in kolo. Vprašati ob četrtkih od 9. — 12. ure v Zidanško- vi ulici št. 4 — Torb^iska delavnica Kranjc Franca. Na pismena vprašanja odgovarja Kokalj Viktor Vojnik 14. PRODAM manjše posestvo blizu Velenja ali zamenjam za manjšo hišico z 10 ari zemlje v okolici Celja ali Šoštanja. Pri- merno za rudarja. Blažič, Podkraj 16, Velenje. PRODAM dve zidanice in 38 arov trav- nika in vinograda (iz ene možna pre- ureditev v stanovanje) 15 min. od Že- lezarne Store. Ogled ob sobotah po- poldne in ob nedeljah. Naslov v upravi lista. FIAT 1100 E, 1953, brezhiben, izredno do- bro ohranjen, radio aparat, tehnično pregledan 1964, nujno prodam. Gotovi- na — čeTc. CeUe, Cesta na grad 38. PRODAM tri sode od 600 — 1500 1. Cesta v I.aško 12. PRODAM japonsko ogrlico. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjene nove sode razne velikosti. Naslov v upravi lista. ZARADI selitve nujno prodam spalnico in dobro ohranjeno razno pohištvo. Trg oktobrske revolucije 1 — I. nad. desno, (oficirski blok, pri Avtomotorju). PRODAM rabljeno spalnico z žičnimi vložki in otroško posteljico. Vprašati pri Košar, Celje — Kocenova 2. PRODAM železni štedilnik z bakrenimi kotli, posteljo z vložkom in skromno otroško posteljico. Ulica 29, nov. št. 21. PRODAM Vinske sode. Vprašati v upravi lista. PRODAM televizor TELEFUNKEN. Zelo ugodna cena, lahko tudi ček. Bohorč Martin, Smrekarjeva 4. «> KUPIM KUPIM v neposredni bližini mesta Celja ali Laškega vseljivo enoštanovanjsko hišo ali stanovanje. Ponudbe poslati na upravo Ifsta pod »Solidno«. •SLUŽBE Kvalificiran kurjač išče službo v Celju. Naslov v upravi lista. Upokojenka nudi za sobo manjšo pomoč eni ali dvema starejšima osebama. Na- slov v upravi lista.. • STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo dvem solidnim osebam. ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom dvema uslužbenkama. Naslov v upravi lista. Za sobo in kuhinjo nudim večje posojilo. Sama brez otrok. Ponudbe pod šifro »posojilo«. Nujno potrebujem prazno sobo, even- tuelno 'tudi opremljeno. Plačam vna- prej po dogovoru. Vprašati pri Kranjc Franc — Kocenova 2. Sobo, prazno ali opremljeno nujno iščem. Plačam za eno leto vnaprej, ter nudim še brezplačne usluge s friziranjem. Po- nudbe pod »Takoj«. Za sobo in kuhinjo nudita upokojenca brez otrok tudi za pozneje vseljivo sta- novanje večje posojilo, za dograditev po dogovoru. Naslov v upravi lista. • KAZNO Našel .sem otroško jopico. Dobite jo v upravi lista. Garažo oddam v najem. Krašovec, Cesta na grad 31. Oddam garažo pri Skalni kleti. Naslov v upravi lista. PODJETJA! Nemško poslovno korespon- denco in prevajanje nemške strokovne literature, prevzame akademsko izobra- žen prevajalec. Naslov v upravi lista. podpisana URBANClC Josipina prekliCu- jem besede, ki sem jih izrekla proti GRACNER IVANU. •TURIZEM OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE OPLR.NA MATINEJ.V Olepševalno in turističpo dru.štvb Olje pričenja svoje letošnje -prireditve v nede- ljo, dne 15. t. m. Ob tO,50 dopoldne bo v ilvorani kina t NIO\ operna matineja v iz- \edbi Radia-televizije Ljubljana. Program bodo izvajali operni solisti Vilma Bukovec, Božena Glavak, Rajko Koritnik in Friderik Lupša. Predprodaja vstopnic v Turističnem informacijskem uradu v Stanetovi ulici. Ce- na vstopnic od 170 din navzgor. IZLET NA DOLENJSKO Za izlet, ki ga prireja Olepševalno iu turistično društvo v nedeljo, dne 20. t. m. v. Kostanjex ico in Oločec je še nekaj pro- stili ni( st. Prijave . sprejema Turistični in- formacijski urad v Smnetovi ulici ["»leg kina \liMri)()ol. Cena za člane društva je za Jicčlaiie pa 12>0 dinarjev. JEStrNSKI IZLETI Za jesenske izlete prfporočamo dobro oskrbovana izlelišča .Siari grad. Mlinarjev Janez iji Cefjsko kočo. Obveščamo tudi, da sta redno in dobro oskrbovani postojanki liidi Planinski dom v T.ojrurski dolini in Mo- zirska koča. Podrobne informacije zu vse planinske postojanke so na voljo pri Pla- ninskem (iiuštvu Celje. OBIŠČITE ZDRAVILIŠČA V vseli zdraviliščih na celjskem turistič- nem področju v Rogaški Slatini, v Dobrni in v Luškem so trenutno v veljavi znižane posezonske cene. Interesenti naj zahtevajo informacije direktno pri upravah omenjenih zdravilišč. • OBJAVE KONJENIŠKI KLUB CELJE priredi v nedeljo 13. t. m. ob 14. uri na Mariborski cesti 150 TEKMOVANJE V PRESKAKOVA-. NJU ZAPREK Gostujejo sosedni klubi in Lipi- canci z visoko šolo jahanja- Avtobusne zveze ugodne. Pridite si ogledat to redko prire- ditev. KK Celje Na podlagi uredbe o gospodarje- nju z osnov, sredstvi UL FLRJ 52/53 in Uredbe o pogojih in načinu pro- daje določenih OS UL FLRJ št. 51/54 RAZPRODAJA Mestna ljudska knjižnica v Celju, Šlandrov trg 6, osnovna sredstva — rabljeni inventar. • OBVESTILA Zdravstveni dom Celje — OTROŠKI DISPANZER obvešča starše, da poslu- " je Otroški dispanzer zaradi pediatričnega kongresa od 15. do 19. 10. 1963 le v do- poldanskem času v zmanj.šanem obsegu, dočim posvetovalnice dne 16. in 18. ok- tobra odpadejo. Prosimo starše, da se oglasijo v dispanzerju le za nujne slu- čaje. • RAZPISI »PETRO L« EE Celje Sprejme takoj v delovno razmerje: E3no mlajšo moško pisarniško moč Enega skladiščnega delavca Dva prodajalca — trgovska pomoč- nika za bencinsko servisno postajo v Radečah, pri Zid. mostu. Ponudbe poslati na »Petrol« Celje. IZLETNIK ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POSLO- VALNICI! Za vse inozemske izlete, kj, jih organizira Putnik Beograd, siirejemamo prijave v na- ši poslovalnici. 14-diievno potovanje z avioiiom, vlakom in v spalnem vagotiu v ZS.SR z ogledom BL- !)i\lPLSTE, KIJEVA. LENINGRADA, MOSK- A'E v mesecu septembru iu oktobru. Prijave do zasedbe. 2-dne\ui izlet z avtobusom v BENETKE in TRST v septembru. Prijave do zasedbe. t-dnevhi izlet v TRST, GRAZ iu na KO- Rt^.SKO v sei)tembru. Prijave do zasedbe. 6-duevno potovanje z vlakom v RIM-PO.M- PEJE—CAPRI—NAPOLI-BENETKE—TRSTv oktobru. Prijave do zasedbe. t5-dnevno potovanje z avtobusom in ladjo po Jl(;OSLAVIJI in GRČIJI v oktobru. Pri- jave do zasedbe. 7-dnevno potovanje z vlakom v LONDON PARIŠ—MONCHEN. Prijavo do zase-dnevno potovanje z vlakom v PARIŠ— M( O .MONTBCAiU.O BE.VETKE-TRST v oktobru. Za vse del(»vne kolektive prirejamo izlete po domovini po znižanih cenah. Izletnik Celje. Titov trg 5 Telefou 2H it ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 12. 10. — 19. 10. bo dežurni veterinar TISELJ MARJAN, Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje), telef. 28-71. »AVTOMOBILISTI — PODJETJA — GOSPODINJE« Obveščan' cenjeno stranke, da sen? odpri delavnico iz stroke: „Avtoeiektrika in elektroinstalacije" Izvršujem strokovnja popravila električnih naprav na avtomtpLilšh vsth vrst, motornih kolesih in pol- nim akumulatorje. Elektroinstalacije izvršujem na zgradbah, popravljam go^podnjske aparate (likalnike, kuhalnike, elek- trične peči, bojlerje, loščilce itd.). SE PRIPOROČAM! GRAJ2L Ludvik, Celje — Teharska 35 (nasproti gostilne Šeligo) OBVESTILO bralcem in naročnikom Celj- skega tednika Ker se dnevno dagaja, da naši bravci naprošajo, da jim naj sporočamo pismeno na- slove malih oglasov, prosimo da nam v ta namen v svoje pismo priložijo znamko za 40 din, ker sicer njihovi želji ne moremo ugoditi. Obenem prosimo tudi naše naročnike, da nam ob sporo- čilu spremembe naslova javi- jo tudi svoj stari naslov, kar nam omogoča hitrejše poslo- vanje pri urejevanju eviden- ce naročnikov. Uprava Celjskega tednika OKRAJNA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO CELJE razpisuje štipendijo za študij NA VISOKI ŠOLI ZA TELESNO KULTURO v Ljubljani. Informacije o pogojih razpisa se dobe na Okrajni zvezi za telesno kulturo Celje, Trg svobode 10/L , Rok prijave je do 1. novembra 1963. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE razpisuje prosto delovno mesto Šefa mehanične delavnice v Vojniku Pogoj: visokokvalificiran mehanik, specializiran za dieslove motorje. Nastop službe možen takoj, ali po dogovoru, osebni dohod- ki ,po pravilni'ku o delitvi osetonih dohodkov. F^rošnje ipcšljite na naslov Kmetijska zadruga Celje. stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 41 — 11. oktobra 1963 MEHIKA - EGIPT NOVEGA SVETA Četrta dežela ameriškega kontinenta, ki jo je obiskal predsed- nik SFRJ Josip Broz-Tito, jc Mehika, To je država, s katero so naši stiki že dolgotrajni in katere suveren Adolfo Lopez Mateos jc bil na obisku v naši državi. 0;;lejmo si nekoliko to zanimivo prija- teljsko državo. Mehika geografsko pripada sredini in severu ameriške celine. Kot južni sosed angleško govorečih Združenih držav pa ima polnoikrvno latinsko- amerišlio noto. Mehika je »Egipt-" ameriškega kontinenta v dveh pogle- dih. Prvič zato, ker je njena zgodo- vina — zgodovina najstarejših .ame- riških kultur, ki je cvetela, ko se Ev- ropejci še niso upali na visoko morje. Drugič pa je med prvimi deželami na »-novem« kontinentu, ki se je upr- la (1813) in se upirala tako dolgo, do- kler ni dosegla svoje popolne neod- visnosti. Taka prva dežela je bil tudi Egipt v Afriki. Mehiko bi po drugi strani lahko imenovali deželo,- kjer je bilo v zad- njih desetletjih 19. stoletja in na za- četku sedanjega stoletja največ revo- lucij in ki v svoji zgodovini obiluje z dolgo vrsto narodnih junakov od Mo-. relosa, Hidalga, Itrubida, Paricho Vil- la in Zapata. Mehika je po prihodu španskih osvajalcev čutila gorje raz- ličnih vojska in zbirke despotov. Od Gortesa, preko Napoleona II., Maksi- miljana in domačega Benita Juareza. Spanci, Francozi, Yeenkiji, vse to se je valilo čez obsežno mehiško deželo, toda vedno so bosonogi mehikanski kmetje našli način, da so se jih otresli. > Mehika ima skoraj 30 milijonov prebivalcev. Okoli 30 odstotkov pre- bivalstva predstavljajo čisti Indijan- ci, ostalo so mešanci med Indijanci in belci. Čistih belcev je zelo malo. , Prav mešanci so dali Mehiki tisti svojstveni tip naroda, ki se manife- stira tako v glasbi, pesmi, kot likov- ni umetnosti. Ta'k6 danes poleg starih Mizteških piramid in templjev v Me-' hiki prevladuje sodobnost, pa je ven- dar polna prvin iz preteklosti. Mehika je gospodarsko postala za veliko severno sosedo. Glavni vir dohodka ima prebivalstvo v kmetij- stvu. Od obdelanih površin je 65 od- stotkov zasejanih z žiitom, gojijo pa tudi kavo, sladkorno trs je in peso, riž in seveda veliko koruze. Da je ži- vinoreja zelo razširjena, dokazuje šte- vilka o stanju goved — 16 milijonov glav, poleg tega veliko'konj in drob- nice ter svinj. - V rudarstvu sta na prvem mestu srebro in baker. Srebro, ki ga izkop- ljejo v Mehiki, predstavlja 57 odstot- kov svetovne proizvodnje. Sledi svi- nec, cink, antimon, grafit, mangan itd. Dežela je industrijsko slabo razvi- ta. V vseh panogah izven kmeti jstva in rudarstva dela le okoli 20 odstot- kov ljudi. V naglem razvoju je pro- izvodnja električne energije, promet pa se odvija iz 40 pomorskih luk, po železnici, cestah in med 36 velikimi letališči. Mehika je zvezna država in ima 29 republik, ki so seveda manjše od na- ših in večje od naših okrajev. Izgrad- nja industrije in namakalnega siste- ma je glavna naloga Mehike. Doslej je pod namakalnimi sistemi okoli dva in pol milijona hektarjev, namakati pa bi morali 7 milijonov hektarjev, da bi prebivalstvo lahko imelo pre- hrano doma in v zadostnih količinah. Nekaj, kar so v Mehiki znali dobro izkoristiti, je turizem. Dežela dobiva toliko deviz od turizma, da je skoraj vsota enaka izvozu vsekakor pa da- leč pokriva razliko med izjvozom in enkrat večjim uvozom. -ek KOMENTAR CELJSKI ZELEZNICARJI NA PRVEM TIRU Osmi zavrtljaj jesenskega dela prvenstva v slovenski no- gometni ligi je prinesel ZNK Celju ter Kladivarju popolna uspeha, žal pa je Olimp spet ostal praznih rok. Medtem ko so si celjski že- lezničarji z boljšo igro v dru- gem delu pošteno priigrali zmago z rezultatom 3:0, pa je Kladivar več ali manj po si^eč- nem naključju pobral obe toč- ki. Očividci pravijo, da se je na tekmi v Kopru proti Dela- marisu v vrstah celjskih že- lezničarjev najboli odlikoval Brežnik, ki je branil tako, da je vlil veliko poguma še osta- lim igralcem. Kladivar je na domačem te- renu premagal ljubljanskega Slovana s tesnim rezultatom 2:1. Igra je bila medla in nič kaj značiilna za moštvo, ki se poteguje za sam vrh. Olimp je tokrat nastopil v Ljubljani proti istoimenskemu moštvu ter izgubil srečanje z rezultatom 2:0. Po tem kolu se je stanje na • lestvici spremenilo v tolika, da je prvo stopnico zavzel ŽNK Celje, ki je v osmih dvo- bojih pobral 12 točk ter raz- liko v golih 34:11. Kladivar je tesno za njim na drugem me- stu z istim številom tdčk ter razliko v golih 20:7. Tako je trenutni vrh lestvice sloven- ske nogometne lige povsem celjski. Toda pni vsem tem se je treba ozreti še na tretje- plasirano moštvo trboveljske- ga Rudarja, ki je doslej od- igralo le šest dvobojev v kon- kurnci in iz teh pobralo 11 točk. Zato lahko rečemo, da je prednost obeh celjskih enaj- storic trenutno le navidezna in da bo v borbo za prvo mesto vsekakor že prav kmalu po- segel tudi Rudar. Kot po na- vadi tiči Olimp z dvema pi- kama in negativno bilanco v golih 8:22 na predzadnjem mestu. V prihodnjem kolu se bo Kladivar doma srečal z ekipo Delamarisa; Olimp in Celje pa bosta znova odpotovala na tu- ja igrišča. Tako bodo celjski železničarji odigrali tekmo iz- ven konkurence z drugo gar- nituro Maribora, Olimp pa se bo v Ljubljani sestal s Slo- vanom. ŽIV UČNI PRIPOMOČEK V osnovni šoli »Goce Delcev« v Kiimanovem morajo zckij reševati precej nenavaden, spor med učenci in ravnatel jem šole.^Zakaj? Prvi dan pouka je eden .od učen- cev višjih razredov prinesel v šolo živega orla. Orel jc bil poškodovan, patem pa sc je navadil na novo okolje. Ptič — ropar zdaj jionosno koraka po šolskih hodnikih in jem- lje hrano otrokom iz rok. Nič čud- nega ni, čc je orel postal ljubljenec vseh učenccv, zato pa toliko manj .solski snažilki. Toda orel je bil začetek. . Zdaj želijo tudi drugi, celo najmlajši, pri- spevati k »živi zbirki učil«. Seveda drugi otroci nimajo v mislih divje roparcc, pač pa ježe, želve, šoje, vrane in podobno divjad ter perjad. Zdaj gre za to. Ali odstraniti iz šo- le tudi orla (ki bo itak prej ali slej sledil klicu narave), ali pa dovoliti, da sc šola spremeni v mcnažcrijo. Kaže da bodo zaenkrat »bitko« izgubili učenci. ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORTi TINE SROT PRVI NA DVOBOJU Z ZAR Cian gabrskega Partizana, sedaj slušatelj Visoke šole za telesno vzgo- jo v Ljubljani, Tine Srot, je pomemb- nim uspehom na evropskem prven- stvu ter mediteranskih igrah dodal še en lep mednarodni rezultat. V dvo- boju s telovadci Združene arabske republike je namreč (v Cerarjevi od- sotnosti) dosegel prvo mesto in zbral od 60 možnih 56.95 točk. Srot je bil najbolj zanesljiv na ko- nju z ročaji ter drogu, kjer je osvojil prvo mesto z 9.60 oziroma 9.50 točke. Odličen je bil tudi na bradlji, kjer si je prvo mesto s 9.60 delil z arabskim telovadcem Ibrahimom. Na krogih je bil z istim tekmovalcem drugi; zbral pa je 9.55 točk. Medtem ko je bil v preskoku čez konja tretji s 9.50 točke, je v parterju zasedel šele šesto mest« s 9.20. VAŽiC V SlEM Zadnji dan prejšnjega tedna je bU v italijanskem mestu Sieni mednarodni at- letski miting, na katerem je Član ad Kiadivarja, Simo Važič osvojil v teku na 800 metrov drugo mesto s 1:51.€, kar je bil le za dve desetinki sekunde slabši čas od zmagovalca. KEGLJI PADAJO... Nn ke({ljiščih v Celju in Mflriborn se je v soboto začelo letošnje consko prvenstvo v kegljanju na katerem sodeluje 12 ekip iz mariborskega in celjskef;a območja. Vsaka ekipa bo imela v tem tekmovanju po štiri nastope; zmagovalno moštvo pa si bo prido- bilo pravico do sodelovanja v republiški lisi. Celjske kejtljače zastopajo v tem tekmo- vanju: Ingrad, »13. maj«:. Invalid, Elektro in Kladivar. Ekipa iz Brežic je odstopila od tekmovanja. Za favorita lahko štejemo mariborsko Lokomotivo, ki je že v prvih dveh nastopili pokazala solidno znanje in dosegla povprečje 840 kegljev. Od celjskih moštev ima največ možnosti za soliden plas- man ekipa Elektra. v prvih nastopih so bili dosežen naslednji rezultati: KEGLJIŠČE' INGRADA. »11. maje - Po- star 636>:6184. Za »H. maj« sta bila naj- boljša Klemenčič in Lukač 8'52. Poštar — »1>. maj« 6186:6280. V tem dvo- boju sta se za »H. maj« izkazala Ostanek 824 ter Uranjek 802. Invalid — Lokomotiva 6474:6580. Za Inva- lid so največ keglej podrli: Zagorc 863, Sr- dič 828 in Ardica 825. Lokomotiva—Invalid 6723:6293. (Zagorc 858, Djordjevič 813). KEGLJIŠČE KOSTRUKTOR, MARIBOR. Krilato kolo—Konstruktor 6054:6323 in Kon- struktor-Krilato kolo 6378: 5977. Ingrad—Ljutomer 6180:6038. Za Ingrad jc največ kegljev podrl Njegovec 827. Ljutomer—Ingrad 6268:6104 (Njegovec 810). Tekmovanje se bo nadaljevalo 12. in 13. ter 19. in 20. tega meseca. J. L. MLADINSKI NOGOMET osmem kolu tekmovanja mladinskih mošt<'\ v republiški ligi so morali inliidi igralci Kiadivarja oddati prvo točko i.ji tako s"dmim zaporednim zmagam pripisati prvi remi. Tekma me«! mladinama Madi^arjn lil Slovana se jc namreč končala brez gola 0:0. V tem, ko so mladi celjski železničarji premagali \rs(nike iz Izole z rezultatom 3:1, jc mladina Ljubljane odpravila mladino Olimpa z 2:1. Na lestvici vodi mladina Kiadivarja s 15. Ročkami ter razliko v golih 21:2, med- tem ko je Olimp na enajstem mestu s šesti- mi pikami ter razliko v golih 14:10, je mla- do m_pštvo ŽNK Celja na dvanajstem mestu s petimi točkami ter negativno bilanco v golih 8:27. 80 STRELCEV V SOSTANJU V počastitev pravnika velenjske 'O^bčine je bilo v nedeljo v Šoštanju tekmovanje z zračno puško, na ka- terem je sodelovalo 20 ekip oziroma 80 strelcev. MOŠKI - EKIPNO: 1. Celuloza (Krško) 633, 2. Elektro, Scštanj 62B, 3. Usnjar, Šoštanj 603, 4. Rudar, Ve- lenje 602. POSAMEZNO: 1. Grmek (Krško) 166, 2. Žagar (Šoštanj) 164, 3. Smeh (Velenje) 164. MLADINKE - POSAMEZNO: l.Se- negačnik (Krško) 138, Rozman (Šo- štanj) 135, 3. Jevšnik (Krško) 128. MLADINCI - POSAMEZNO: 1. Bur- ger 156, 2. Ušep (oba Šoštanj) 151. PIONIRJI - POSAMEZNO: 1. Ma- rinček 144, 2. Jamovič 104, 3. Tamše (Vsi Šoštanj) 100 krogov. CELJSKI SMUČARJI NA DELU Res je, da še ne na smučeh, zato pa nekoliko drugače pri resničnem, fizič- nem delu. Ze prejšnjo nedeljo se jih ie pod Tovstom zbralo okoli petnajst, ki so se lotili' či.ščenja tistega terena, po katerem se bodo lahko smučali začetniki in drugi. Tudi to nedeljo, 13. t. m. se bodo okoli desete ure dopoldne ponovno zbrali ter delali pri urejevanju smučar- ske proge. Morda bi bilo prav, da bi ne bili pri tem delu osamljeni in da bi jim priskočili na pomoč vsi tisti, ki bodo v •'.imvjkih mesecih uživali na lepo urejeni progi, na urejenem pobočju Tovsta. CELJANI NISO NASTOPILI v tekmovanju v drugI republiški ko- šarkaški ligi so lep uspeh dosegli Zal- čani, ki so v Murski Soboti premagali ta- mošnjo ekipo z rezultatom 87:70. Celjski železničarji v tem kolu niso nastopili, ker na Igrišču Svobode v Ljubljani niso mogli sestaviti ekipe. Na pot Je namreC odšlo premalo igralcev. Vsekakor neres- na in neodgovorna gesta. KONJICANI — OKRAJNI PRVAKI Tekmovanje v okrajni košarkaški lig je končano. Prvo mesto so zasluženo os' vojili člani konjiškega Partizana, ki so ^ zadnji tekmi premagali Prebold s 47:45 V zadnjem kolu so Velenjčani premagal Store 80:fii in si s tem zagotovili drugt mesto pred celjskim Partizanom Itd. REZULTATI CONSKE ROKOMETNE LIGE Po treh neodločenih rezultatih, kar j( v rokometu že prava redkost, so igrale celjskega Partizana dosegli v nedelj( pomembno zmago proti Radečam z re zultatom 14:7. Igralci 2RK Celje pa so ^ Mariboru premagali moštvo MTT z 12:7 ZMAGA ZA STRELCE INGRADA Strelski družini .\vtoobnova ter Ingradi sta izvedli prijateljsko tekmovanje v stre Ijanju z zračno puško. V ekipnem ocenje vanju je zmagala družina Ingrada, ki j< dosegla 831 krofov. Najboljši posameznik pa so se zvi-stili takole: 1. Novak (Ingrkd 171, 2. Podplatnn (Avlo) 171 in 3, Šafnri (Ingrad) 168 krogov. S. P. NOGOMET V OKRAJNI LIGI v četrtem kolu okrajne nogometne li- g> so bili doseženi naslednji rezultati: ZAHODNA SKUPINA: Šmartno Vran- sko 4:1, Velenje—Nazarje 3:0 brez igre, Žalec—Šoštanj 3:9. Vendar je tekmovalna komisija registrirala to tekmo z izidom 3:0 za Žalec, ker so Soštanjčani nastopili z igralcem, ki ni imei pravice do Igra- nja. Gotovi je—Salek 4:0. VZHODNA SKUPINA: Rogatec—Senovo 3:i, Vojnik—Krško 3:1, Zreče—Slovenske Konjice 2:5 ter Brežice—Radeče 2:1. 12 kilogramov na palici Iz Šoštanja smo dobili tole sliko, ki je dejansko »fototro- feja« tovariša Jožeta Korade- ja iz Šoštanja. Ko je pred dne- vi lovil v velenjskem jezeru, je ujel tudi to 12 kilogramov težko in preko 95 centimetrov dolgo ribo. Zares lep ribiški uspeh in tudi posebno veselje, ki ga ne bo moč kmalu poza- biti. Vendar moramo omeniti, da velikanke v velenjskem je- zeru niso posebna redkost in je zaradi tega ribolov v Vele- nju ob jezeru postal eden mo- mentov, ki odločilno vpliva na nenehno povečan.ie turizma v tem novem in najlepšem slo- venskem /mestu. PO ivu ZORMANU SVOBODNI GOZDOVI »Kaj pa je to?« se je spodaj oglasil Hrast. Ostoj je pripravil orožje. »Miši,« je pijano odgovoril Miha. »Ko- likokrat mi niso dale spati!« Odleglo jim je, Ostoj je spet povesil orožje. Iza pa se je vzpela v odprtino. Bila je tesna in njeno vitko telo je ko- maj našlo dovolj prostora, da se Je pre- rinila skozi. Slo je to pot povsem brez hrupa. Jurček se je bal, da bi se zrušile klopi, pa se niso. Iza jima. je še poma- hala, potem pa se je spustila navzdol. Ostoj in Jurček sta ostala sama. Ge- stapovci so bili nemirni, posebno Janoš, zato sta se bala, da Iza ne bo prišla o pravem času. Legla sta, ker sta tako la- že sledila razgovoru, ki se je pletel med onimi spodaj. Kmalu se je videlo, da nekoga priča- kujejo. Miha je prešerno nagibal stekle- nico, ki jo je držal v roki in s pijanim glasom miril Janoševo nestrpnost. »Prej pa ne gremo dam ...» se mu je izvilo iz grla. »Molči!« je zakričal Janoš, planil k njemu, mu i/trg.ti steklenico iz rok in jo treSčil ob tla. »Ti si strahopetec, Janoš, zmerom si bil strahopetec,« Je ugovarjal Miha; jezik se mu Je zapletal in glava mu je kin- kala. »Koga se bojim? Govori!« je Ja- noš srdito zarenčal nad njim. »Gmajnar- jev,« se MIha ni dal motiti. »Kar vidim te, kako se treseš.« »Gobec ti razbijem!« je Janoš dvignil pesti, »Kar razbij; Le če si upaš!« se je ujedal Miha. »Jaz se nikogar ne bojim, ne onih ne tebe. Vče- raj sem vse popoldne ležal in čakal na vas. Pa se je priklatil iz Studenc eden od njih ... Hotel sem napraviti luknjo v glavo ...