List lz!i! i s dvakrat na mesec
Posameins št. 75 p
Naročnina
meseč
Roko;
vr
Relrankiiana pisma M m sprejemajo.
M
Poštnina plačan« v gotovini.
Uredništvo in apravništvo v St. Peterskt vojašnici.
Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Sklep plenuma glede medzavezniške pomoči.
širši središni odbor, je na svoji plenarni seji z dne 5. novembra t. 1. zvečer po pretrese-vanju načinov, po katerih naj bi se preprečila propast onib vojnih žrtev, katerim preti smrt vsled bolesti in pomanjkanja, poleg drugih zaključkov, ki se tičejo ohranitve najnesrečnejših članov udruženja, sklenil sledečo odločbo:
Ker današnja politična situacija ne daje dovolj izgleda za invalidski zakon, da bo pravočasno sprejet in da se bo vojnim invalidom, vdovam in sirotam nudila še pravočasno pomoč in bodo rešeni bednega in mizernoga stanja v kakoršnem se danes nahajajo in umirajo od gladu in pa, ker se politična situacija rešuje tako, da je izključen vsak izgled za hitro sprejetje invalidskega zakona, se bo Udruženje voj-
Nastopil je naj slabši položaj. Projekt invalidskega zakona, nam invalidom, vojnim vdovam in sirotam simpatičen projekt, ki bi nam po 6 letih dal kolikor toliko pravic, nam ublažil vsaj delomh našo bedo, je stal pred uzakonjenjem. Mesto uzakonjenja invalidskega zakona so prišle — volitve. Vse delo, vse obljube so se spremenile v eno samo besedo — volitve. Kakor da je to važnejše, nego invalidski zakon, kakor da so volitve bolj potrebne, nego invalidom invalidski zakon. Šest let so se menjale vlade ena za drugo, razne stranke so zavzemale Ministrske portfelje, a nobena, prav nobena ni Mogla ati bolje ni hotela dati invalidom, kar zahtevajo, kar jim gre in kar imajo vse države. To se reče, da nikdo noče razumeti položaja vojnih žrtev, naj že bo kdorkoli, stranka katerakoli. Če bi bilo res vsem, ki oblačijo in vedrijo • v naši državi za to, da se vojnim žrtvam odpo-tnore, davno bi že uzakonili invalidski zakon. Pa ne samo uzakonili, ker to je premalo. Pred vsem bi morali in bi lahko, če bi komu bilo res do nesrečnih žrtev vojne, predlagati tak projekt, oziroma projekte, ki bi nekaj nudili, če bi se uzakonili, ki bi zadev cljiii vojne žrtve, katere so — kaj treba vedno to povdarjati — zgubile vse svoje najdražje, svoje vse, kar so imele. Tisto izgovarjanje, da ni najti pokritja Itd., ne drži, ker če bi hoteli, bi našli, kakor so našli za razne druge, mnogo manj vredne stvari. In tiste manj važne in. vredne stvari, za katere se je denar vedno dobil, niso niti daleč lako potrebne in niso niti daleč toliko pretrpele, kakor vojne žrtve. Vzemimo samo volitve. Koliko denarja se bo tukaj razmetavalo za podkupovanja, kupovanja, agitacijo in kakor se že vsa tista gnojnica imenuje, ki se bo razlivala in to vse dobro plačano — vse tja do 8. februarja in ki se nikdar ne bo vprašalo, odkod vzeti. Vzelo se bo in — basta. Za invalide pa stoji vedno vprašanje: odkod? Če bi bilo poslancem bodisi katerekoli stranke za to„ da se vojnim žrtvam pomaga, bi tisti razni projekti v°jnega zakona bili vedno zadovoljni, ne pa so izgledali, kot nekakšni prisilni projekt zakona, ki naj vojne žrtve še bolj pritisne, kakor so že od vojnih grozot. Edin projekt, ki je iz-Sledal pravičen in zadovoljiv, je po novi situa-cl.ji postal zopet brezpomemben papir in nova |'lada bo najbrž izdelala zopet drug načrt in ko M po dolgotrajnem delu prišel pred parlament, ali vlada dala ostavko, ali pa bo parlament ž°pet razpuščen. In tako zopet rov 'projekt, fMpet nova vlada ali volitve in tako do brez-i^nčnosti, samo da ne bo treba dati invalidom tega, kar so dale druge države. Ko pa izteče ptova doba let in pogine zadnji invalid sve-Jpme vojne, pa zakona ne bo trebalo — tedaj P sicer itak nova vojna vstvarila nove inva-Mo, če jih bo sploh vstvarila, zakaj po najno-pjših iznajdbah bodo plini morili in ne pokljali, in skrbi za invalide ne bo. K večjemu
nih invalidov iu njihovih družin takoj obrnilo na zavezniška udruženja vojnih žrtev in ligo narodov.
Prosilo jih bo za pomoč, da se prepreči končno izumiranje nesrečnih jugoslovenskih vojnih invalidov, vdov in sirot, od katerih jih je že polovica pomrla vsled brezvestnosti in nemarnosti onih, ki so dolžni, da jih rešijo, pa so jih prepustili fizično nesposobne in materijalno uničene samim sebi v njihovi usodi.
Središni odbor se je oprijel poslednjih sredstev, katera morejo še rešiti najzaslužnejše člane našega naroda smrti — poprej nego polaga svoje račune o svojem delu pred Bogom, narodom in člani, ki so ga izbrali.
za vdove in sirote, katere pa ali se sploh naj omože ali pa naj pomro.
Tako izgleda perspektiva vprašanja vojnih žrtev svetovne in bodočih vojn.
Pravijo, da bodo invalidi dobili neke drobtine zboljšanja in se bodo njihove zadeve regulirale še dalje z raznimi naredbami in reformami posameznih ministrov ali bolje, raznih načelnikov. Ali v bistvu ta izboljšanja ne bodo videli mnogi in mnogi, ker že sedaj niso, ko vendar začasni zakon in razne naredbe govore o pokojninah, ne dobivajo istih in morajo čakati in čakati. Torej je vse neregulirano, vse kaotično in vse obljube in sklepi niso vredni ničesar.
Mi hočemo samo zakon in bomo skrbeli .potem, da se bo izvajal. Ali zakon tak, ki bo zadovoljeval nas, ne pa, ki bo morda po volji gospodi v ministrskih kabinetih in drugih uradih.
Koliko besed se je potrošilo, koliko črnila razlilo za takozvano >Narodno Jedinstvo«. Ali je v resnici to resnična želja? šest let je že, ko vojni , invalidi junaške Srbije umirajo v bedi samo za to, ker so za ta ideal Narodnega Jedinstva podali roko invalidom iz Hrvatske in Slovenije ter jih izjednačili s svojimi pravicami ter tako podali še poleg fizičnih tudi duhovne žrtve tega Narod. Jedinstva. Česar niso mogli največji patrioti ustvariti, ustvarili so invalidi in giep za to se pusti vse umirati od gladu in bede. Pro-pagatorji Narodnega Jedinstva so že bili na vla di, a niso hoteli nagraditi invalide za dejanski izvršeno Jedinstvo. Zakaj? Ali je beseda Narodno Jedinstvo le gotovo fraza za gotove ljudi in za gotove cilje?
Kje je statistika vojnih žrtev? Kdo zna njih točno število? — Mi vemo, da jih je že nad po levico poginilo strašne smrdi, gladu, ali v državi ni statističnih podatkov. Ali ni to sramota?
in venuar je naša nizava dan kulturne zajednice evropskih držav, a vendar — kako daleč je od njih. Povsod so invalidi poskrbljeni, povsod imajo svojo zaščito — zakon, le pri nas, pri nas smo vojne žrtve izven zakona in malodane vsak nam reže kruh po svoje in nas pritiska in preriva po svoje, kakor je to primerno za ljudi — berače — pohabljence, ki so brez zakona, brez zaščite.
Stranke niso našle milosti niti pet dni, da uzakone invalidski zakon. Niso imele ljubezni, da obupanim, pohabljenim, na bedo in prerano smrt obsojenim vojnim žrtvam prožijo roke in jim po šestih letih trpljenja odrežejo vsaj ko-likortoliko zadovoljiv ali siguren košček kruha. Šestič se nam je pljunilo v obraz, javno, brez zakona, v očigled celega sjveta. Stranke niso mogle dočakati, da napišejo svoj strankarski obračun niti pet dni, a od nas zahtevajo, da jih čakamo sedem let? Več jim je bilo strankarsko vprašanje in volilne orgije, nego invalidski zakon. Strašnim dnevom gremo nasproti. Zločini ne ostanejo nikdar nekaznovani, invalidi so pri-
pravljeni, da svoj križ vržejo z ramen in kriknejo, da jih bo slišal celi svet. Zgodilo se bo, da bodo najidealnejši sinovi te države v svojem obupu, gnani v to, obtožili državo »Zvezi narodov« in od tujih prosili pomoči.
V to nas silite vi, siti in zdravi!
Za red in pravico.
Poglejmo danes na vse strani, kako delajo z vprašanjem vojnih žrtev.
Vse akcije vodijo k temu, da uničijo vsako zaščito in pravo invalidov, vdov in sirot. Namesto, da bi izšel pravični invalidski zakon, delujejo vsi aparati na to, da uničijo vso državno zašiato vojnih žrtev. V tem smislu so zastavile delo specijalne invalidske komisije.
Vse kar so napravile te komisije in kar se danes izvršuje, je naravnost brutalno. Kričimo in prosimo za zakon, za pravice in pomoč, doživljamo pa ravno nasprotno.
Poglejmo posamezne akcije, ki se jih poslužuje naša uprava in v kakem stadiju se ista nahaja.
Specijalne komisije so bile sploh brez vsake podlage, ker jih začasni invaildski zakon ne predviduje.
Vlada jih je postavila z zakonom o dvanajstinah samo zato, da so izvršile krivično akcijo v svrho zmanjšanja državnega proračuna.
Vsled tega niso specijalne kontisije vršile pregledno natančno in uvaževale nobenih okolnosti temveč so šle po poti za gotovim ciljem.
V	Sloveniji so reducirale krivično in neopravičeno nad 40% vojnih žrtev in sicer okoli 4000 vojnih žrtev. Po izjavi delegata izvršnega odbora iz Dalmacije tov. Gazzarija je specijalna komisija tamkaj reducirala skoro vse.
Na kakšni podlagi so mogle specijalne komisije tako delati?
Ali v Sloveniji in Dalmaciji nimamo invalidov ali nismo krvaveli v dolgi vojni. Kje pa so ljudje dobiti svoje hibe?
Kako so poslovale specijalne komisije?
Primerjajmo, kako je bilo pri nas.
One invalide, katere je pozvala k pregledu je vsaj nekoliko površno pregledala. Po večini pa jim je okrhnila procente nesposobnosti.
Večina irnatidov pa je uooiia pozive, naj predlože dokumente, oziroma navedejo priče, odkod izvirajo njihove hibe. To se je vršilo preko pristojnih občin. Pojasnili smo že večkrat kako težko je pri nas imeti dokumente iz bivše razpadle države in kako težko je dobiti priče, ker je ljudstvo raztreseno po raznih drža vali.
Občine niso mogle, ali vsled malomarnosti niso poslale pravočasno naprej invalidskih podatkov.
Sodišče je iskalo navedene priče in jih polagoma zasliševalo. Poleg ogromnega drugega dela niso mogla tega takoj izvršiti in bili so razni zadržki.
Toda specijalna/ komisija se na to ni ozirala, ona je hitela, ker je imela predpisan kratek rok.
Brez vsakih dokazov, ki bi se polagoma gotovo doprinesli, je reducirala.
Imamo pa celo slučaje, da nekateri niso bili pozvani niti na pregled, niti radi dokazovanja, pa jih je komisija kar reducirala.
Na ta način je povzročila specijalna komisija ogromno število krivičnih redukcij, vsled katerih trpe danes težko prizadete vojne žrtve. Akte je pošiljala sproti ministrstvu za socijalno politiko v Beograd.
Ni čakala in ni pripustila nobenih naknadnih izpopolnitev in dokazovanj.
V	ministrstvu so se zbirali akti vseh specijalnih komisij iz cele države. Došlo jih je preko 200.000 iz raznih pokrajin. Iz nekaterih krajev so prihajali naknadno dokumenti, ki se niso nič
Zgodilo se je.
vlagali v akte, temveč je ležalo vse na kupih razmetano.
Tamkaj izgleda še danes v arhivu kakor v Avgijevem Uievu. Posamezni akt se išče na najbolj urejenem kraju po is dni. Akti so zmešani skupaj iz raznin pokrajin in vazni dokumenti so se porazguoili na vse strani. Po večini so imeli vsi naši invalidi stare avstrijske akte in poslani so bili celo iz starega »Militärinvaliden-haus-a« iz Dunaja.
Kje so danes dotični akti? Nalašč so se dali v papirnico na Vevče.
Dolžnost komisije ali ministrstva bi bila, da vsaki vojni žrtvi dopusti doprinesti dokaze in vpošteva vse težkoče in okolnosti. Treba bi se bilo ozirati na težkoče v posameznih pokrajinah. Ako se ne da drugače dokazati kakor s pričami, je treba toliko časa čakati z odločbo1, dokler sodišče ne najde prič in ne izvrši zaslišanja.
Ministrstvo za socijalno politiko danes ustavlja pokojnine in odstopa akte špecijalnemu invalidskemu sodišču. To sodišče ima dva oddelka in sicer odd. I. za Srbijo in Črno goro, ter odd. II. za takozvane prečanske kraje. Zakaj to, ali nismo enaki državljani? Nekoliko smisla bi imelo to v slučaju, ako bi poslovali za prečane prečanski sodniki, ki poznajo natančno tukajšnje zakone in razmere. Tega pa ni, zato je tudi značilno zakaj obstojate dve sodišči.
Oddelek za Srbijo in Črno goro reducira malo, ker dopušča vse naknadne dokaze in da vsakemu možnost, da jih doprinese.
Oddelek za prečanske kraje pa ne dopušča nobenih vlog, dokazov, dokumentov in potrjuje vse redukcije po predlogu specijalnih komisij na podlagi pomanjkljivih aktov in dokazov.
Ako gremo pogledat v naše akte, vidimo, da ni skoro nikjer nobeneega dokumenta v aktu, čeprav je dokazano1, da so jih naši invalidi predložili. Kam so izginili dokumenti in kdo jih je izgubil?
Specijalno sodišče izjavlja, da proti odločbi ni priziva.
S tem je vse povedano in vidi se tudi, da se iz gotovih vzrokov noče dopustiti prepreče-nja redukcije.
In vendar imamo pri nas same take obžalovanja vredne slučaje.
Brez rok in nog težko tuberkulozni in popolnoma razbiti invalidi so reducirani. Izbacilo se je iz bolnice invaiiua, ki je potem čez ö dni umrl. Najbolj značilno je, da se niti nobenemu ne pove vzroka, zakaj je reduciran. Seveda čisto logično, ker ga gotovo ni.
Naj pogledajo telesa brez udov, ranjena, bolna in sključena in reči ne morejo »To ni invalid«. Kdo more kaj takega izustiti? Lahko se je igrati z življenji, toda pomisliti je treba, kam bo vse to privedlo. Kdo bo skrbel za pohabljence, kdo pa bo v bodoče z veseljem služil domovini.
Ako se razmotriva položaj malo globlje, je treba pomisliti, da je stvar velikega eksistenčnega pomena.
Specijalno sodišče pregleda vsake pol ure po 300 aktov.
Tekom pol ure je toraj zapečatenih 300 življenj.
Gospoda, tako ne more biti. To je sila, ki rodi odpor.
Ne bomo si pustili na tako brutalen način odvzeti eksistenčnega prava.
Doli s špecijalnimi komisijami, doli s takim poslovanjem.
Zahtevamo reda, pravice in prava.
F. K. * S
TOVARIŠI! Volilci ste. Za bodoče volitve so razpostavljeni povsod po občinah volilni imeniki. Pazite, da ne boste prezrti. Povsod vas prezirajo in reducirajo ter vam kratijo pravice. Kot volilci bo treba da nastopite za naše pravice.
Državni uslužbenci in mi.
Vidi se, da so prišli naši državni uslužbenci tudi do spoznanja, da se s samim idealom ni dar ne pričaka rešenja svojih pravic, zato so se pričeli v svojem časopisju zavzemati za borbo skupno z invalidi.
Po »Našem Glasu« od 10. t. m. posnemamo članek, ki ga je prinesel »Činovniški Glasnik iz Beograda in sicer sledeči odlomek:
»Zapletene politične razmere — tako izgleda — bodo v največji meri pritisnile na invalide in na državne uslužbence. Kajti kljub dani besedi z najvišjega mesta, da se bo rešil invalidski zakon brezpogojno in v najkrajšem roku, in da se bodo izvršile potrebne izpremembe v zakonu o civilnih državnih uslužbencih, govore vsi znaki za to, da se bo odložila rešitev teh dveh vprašanj v nedogled ter se bo na ta način dopustilo, da i dalje brez moči gledajo ti, državni idealisti, kako oni in njihove družine polagoma, a sigurno umirajo v težkem boju za svoj obstanek.
Udruženje vojnih invalidov, uvidevši, da ne more pričakovati od nobene strani več kake pomoči, izjavlja poleg ostalega v svojem: zadnjem komunikeju tudi to, da smatra za neprijatelja ne le invalidov, temveč tudi za neprijatelja države in naroda vsakega, ki onemogočava, da pride zakon o invaliciin pred skupščino in ki dopušča, da ostajajo vojni invalidi, rodbine in sirote umrlih vojakov tudi še v sedmem letu po končani vojni nezaščiteni in brez zakona. Ker se zavedajo invalidi tega, da niso pri srcu onim, od katerih je odvisen sprejem zakona, so sklenili, da bodo sami napravili konec svojega žalostnega stanja, ker se takšno življenje, kakršnega žive oni že polnih šest let, prav nič ne razlikuje od vsakodnevnega umiranja.
Ta obupni korak naših invalidov bi moral izzvati v vrstah državnih uslužbencev čim tesnejšo zvezo vseh naših organizacij brez razlike po vsi naši državi in jih pripeljati do tega, da naše organizacije složno pomagajo pri akciji invalidov. Samo na ta način bodo prišli državni uslužbenci do izpolnitve svojih upravičenih zahtev, a ne s prošnjami ki čakanjem, da se izpolnijo že stokrat dane obljube, ki se doslej še niso izpolnile nikdar, in niti ni izgleda, da bi se kdaj izpolnile.
Ne varajmo sami sebe in ne čakajmo niti trenotka več. Zedinimo se tudi mi in pojdimo tudi mi po potu sklepa Udruženja vojnih invalidov, ker je edina naša rešitev v mogočnem protestu in odločni akciji proti vsem elementom, ki preprečujejo, da bi se rešilo vprašanje invalidov in vprašanje državnih uslužbencev.
Apel na Ligo narodov.
Plenarna seja središnega odbora v Beogradu je sklenila dne 5. t. m., da se Udruženje obme na Ligo narodov in na vse bratske organizacije v inozemstvu, naj pritisnejo in pomore-jo, da se vprašanje vojnih žrtev v naši državi reši.
Žalostno je dovolj, da moramo vojne žrtve iskati pomoči in zaščite pri tujcih, ker doma ne najdemo toliko razumevanja za naše bedno stanje.
Naša država je ostala najzadnja z nerešenim vprašanjem vojnih žrtev.
To pa samo vsled notranjih koruptnih partizanskih razmer.
S samimi obljubami iščejo krmila in mehkih sedežev, za katere se vrši ljuta gonja in borba.
Pri tem pa ravnajo z vojnimi žrtvami skrajno nesoči jalno in jih puščajo v bedi. Upamo, da se naši sobojevniki iz inozemstva pobrigajo za te naše razmere in nam pomagajo v našem vprašanju.
Tako se praktično ustanavlja internacionala invalidov.
Dr. A. Koralnik:
Zaprta vrata.
(Drama v 'enem dejanju. Prevel Iv. VUK). OSEBE:
KRALJ SITUNAGA, vladar Bengalije; KRALJEVIČ KALASOKA, njegov sin. ANABHA, puščavnik in učitelj kraljeviča. VAČISTA, glavar Brahmancev.
VARDHANA, glavar Kšatrijev. DAŠARHASVATI, glavar Vajšijev.
BAJADERA.
VODJA ČANDALOV.
NEKI VAJŠIJ.
VRATAR.
SLUGA.
Vojaki. Čandali. Sluge.
Godi se v predbudhistični dobi v Bengaliji.
DEJANJE.
Dvorišče pred kraljevo palačo. V dvorišču je več vež, ki vodijo do izhoda v kraljevsko mesto. Sredi dvorišča stoji pagoda. Vrata v pagodo so odprta, tako da se vidijo trije mogočni idoli — Brahma, Višnu in Šiva — na vzvišenem oltarju, pred katerim tli slab ogenj. Okrog dvorišča je bel zid, ovit z moleki. Široka, obokana železna vrata zapirajo palačo proti mestu, od katerega je videti le množica stolpov in pagodskih vrhov. Popoldan.
PRVI PRIZOR.
ANABHA. VARDHANA. VAČIŠTA. DAŠAR-HASVATI. VOJAKI. SLUGE.
Pojavi se po vrsti nekoliko slug, ki razgrinjajo preproge v bližini velike pagode; drugi nesejo visok bel stol iz slonove kosti — prestol, — a tretji kadijo
dvorišče s timnjanovim kadilom. — Med tem zadoni na vratih glas halke. Vratarji odpro široka vrata ter z globokimi pokloni spuščajo na dvorišče prihajajoče. Vstopijo: Vačista, glavar Brahmancev, s trakom čez pleča, ki je znak brahmanske kaste, z belim turbanom in v bogati obleki. Dolga bela brada je videti skrbno negovana. Anabha, dolg in suh človek, brez las in brez brade, oblečen kot puščavnik; za pasom nosi sekiro in mrtvaško glavo. Stopa globoko pripognjen. Vardhana, glavar Kšatrijev, v popolni vojaški opravi in z njim dva vojščaka. Naposled Dašarhasvati, glavar Vajšijev, bogato oblečen in oklnčan.
Vsi, vstopivši, pokleknejo pred pagodo. Nato vstanejo, in ko se poklonijo drug drugemu, se vsi, izvzemši anahvreta, globoko priklonijo pred Vačištom ter sedejo na preproge.
VAČIŠTA: (objame zbrane s dolgim pogledom) Visoki zbor je zbran že ves. Zadela nas je celo tudi ta sreča, ki se nam javlja tako redko, da vidimo v svoji sredi tistega, ki osrečuje s svojo navzočnostjo visoka debla Khandavagozda. Kaj te je —- dovoli, da te vprašam — privedlo k nam, o modri Anabha?
ANABHA: Kraljeva beseda ...
VAČISTA: In nisi se plašil truda te daljne in težke poti?
ANABHA: Ni težjega potu, nego je pot življenja — a vendar korakamo po njem, Brah-min, svečenik, ker moramo.
VAČIŠTA: Kakšna neki je bila tista moč v kraljevi besedi, da te je izvlekla iz sence samotarske na solnčno svetlobo dneva? Saj ti drugače nisi imel navade, ozirati se na zakon in moč...
ANABHA: Kralj mi je sporočil, da gre za usodo države. Mene, kateremu je poveril svojega
sina in dediča, želi imeti v tem težkem času poleg sebe.
VAČIŠTA: Mnogo časa je preteklo, odkar te ni bilo ne v Magadhi, ne na kraljevem dvoru. Bilo je to, zdi se mi, poslednjikrat na velikem prazniku Jamine, ko ti je kralj pred vsem ljudstvom izročil v odgojo kraljeviča Kalasoku, da ga uvedeš v globoke nauke svetih Ved.
ANABHA: Ni bil lahek posel, ki sem si ga na' ložil na svoja pleča... Več nego sem mogel dati, je zahteval žejni duh kraljevičev. Urno je prešel vse vire, ki odkrivajo zlate žile modrosti, a nikdar ni bil utešen. Predno se je začel učiti je bil že mojster.
VAČIŠTA: Resnično, srečnega se lahko šteješ-Ko mladi kraljevič zasede sveti prestol v Magadhe, boš ti — učitelj njegov — kralj1} desna roka. Svojo jamo v Kahandava-Vaid zameniš s sobanami v kraljevem dvorom Resnično, mnogi ti bodo zavidali srečo.
ANABHA: Prazna zavist! Zakaj, tega ne bon1 doživel. Prej, nego moj učenec zasede pfe' stol bengalski, bom zdavnaj že odpotovm k Brahmi.
VAČIŠTA: Kralj že delj časa boleha... M1 daj Indra, da imaš prav... Kaj pa vi, vK. meniti Kšatrije in državljani, ali imate tud1 vi od kralja tak ukaz?
v	: imamo
ž/uvcmrai r

VAČIŠTA: Ali morda veste, zakaj je sklica}1 izvanreden državni zbor? Hoče mar kralj» da izda nove zakone? Že dolgo nismo va' jeni — posebno mi, sluge Brahme, da n&9 vprašajo za svet. Ali hoče kralj, pokora' vajoč se potrebi države, nad katero prišla nesreča — slišati tudi našo besedo-
Pozno so se spomnili naši bedni državni uslužbenci na to, kar bi bilo že pred več leti treba.
Spominjamo se časa, ko smo pred 3 leti protestirali po Beograda. Naša deputacija je zaprosila Savez državnih službenika naj gre z nami v trdno falango, ki naj bi prisilila takratno vlado, da sprejme najnujnejše zakone, to sta
invalidski in činovniški. Oni so šli naivno sami zase, čakali, ter živeli od apelov. Mi smo takrat kazali po ulicah z mitingi svoje nezadovoljstvo in gorje, pa nismo bili podprti od drugih organizacij. Nadejamo se, da bodo sedaj tudi državni nameščenci zavzlei pot z nami vred. Iz naše strani ji hbomo vedno podpirali, rečemo jim pa lahko, da so takrat zgrešili.
Vi ste politično orodje.
V	času ko vas stoji masa tovarišev in tovarišic po zaslugi vladajočih strank oropana vseh pravic in nezaščitena na cesti, so vam odrekli prepotrebni invalidski zakon.
Ne dajo vam zaščite in pomoči, temveč pravijo, da niste vojne žrtve.
Nočejo več priznati, da ste prelivali kri, da ste dali ude in da so Vaša telesa danes pohabljena.
Vi niste vojne žrtve, sploh niste bili vojaki in se niste nikdar vojevali, zato so vas reducirali.
Mesto, da bi vam dali zakon o pomoči, so vam dali drug zakon, ki je pognal nad vas strah in trepet, ki ga je napravila specijalna komisija za pregled invalidov.
Izmetala vas je kot balast in sedaj ste izmeček iz človeške družbe.
Ona ni pogledala vaših ran, bolesti in dokumentov, ki jih kažete celemu svetu, temveč je gledala papir, na katerem je spisana vaša smrtna obsodba.
Za vaše potrebe ni sredstev, akoprav narod daje za vas davke in plača invalidski davek.
V	bedi in pomanjkanju so vas pustili nezaščitene, ker so bile volitve nujnejše, kakor vaš zakon.
Vsi so bili poslanci naroda in vsem je bilo treba zastopati narod.
Interes naroda je, da se reši invalidsko vprašanje.
Interes naših poslancev pa je, da zastopajo poprej svoje interese. Isti so nujnejši, zato so odložili vselej invalidski zakon, ki je narodni zakon.
Oni gredo za svojimi interesi, ki jih ločijo med seboj in napravijo nezmožne za vsako narodu koristno delo.
Zato se obračajo zopet na narod, ki naj izbere, katera struja bo mogla priti na površje.
Pri tem pa potrebujejo tudi Vas, invalidi, ki ste močna panoga naroda.
Treba vam je zato novih obljub, s katerimi hočejo stopiti pred vas. Vi ste politično orodje, vaša ranjena telesa in vaša beda naj odvaga politično situacijo.
Tega se zavedajte. Verujte samo v svojo naravno pravico, katero so vam dolžni vsi brez razlike, pa jo izkoriščajo.
Povejte vabljivim političarjem, ako operirajo z vašim nerešenim vprašanjem v zobe, da je vaše vprašanje narodno vprašanje in da vam vaše pravice dolgujejo vsi brez razlike.
Naše gibanje.
Brezplačno zdravljenje v bolnicah za državne uradnike. Odlok ministrstva narodnega zdravja v Beogradu z dne 5. junija 1924. Z. br. 42.693. Na podlagi tega odloka imajo vsi uradniki kakor tudi njih družine (po čl. 112. uradniškega zakona) pravico do brezplačnega zdravljenja po državnih in ostalih bolnicah. Zdravijo se v I. razredu uradniki I. in glavne skupine II. kategorije; v II. razredu uradniki pomožne in pripravljalne skupine II. kategorije ter uradniki III. kategorije; v 3. razredu zvaničniki in služi-telji. — NB. Ta odredba je stopila v veljavo s 1. oktobrom 1924. V slučaju, da se je kak uradnik zdravil v bolnici pred tem časom in ga je
uprava terjala za plačilo oskrbnih stroškov, naj vloži prošnjo za odpis.
Okrožnica
vsem podružnicami področja I. 0. U. V. I. — v vezi s tuk. okrožnico štev. 1004 od 16. apr. 1924.
Potom pošte smo poslali vsem podružnicam seznam članov (ic) podružnice, za katere so bile popisnice (statistične pole) poslane in so se tudi članske knjižice izpolnile. Ker pa niso bile poslane tudi slike, so sedaj izpolnjene knjižice obležale tukaj. Pri tem se podružnice opozarja na sledeče:
VARDHANA:''Nedosežna je, slavni zbor, volja našega gospodarja. Težke skrbi so nas obdale. Po državi se plazi vojna in kuga; na mejo, z gondvanskih bregov, so stopili oboroženi divji Pulindi, razmršeni sovražniki.
DAŠAHARSVATI: Že drugo leto je, kar vlada suša. Na žetvo ni ostal niti spomin. Žitnice so domalega izpraznjene in lakota se vse bolj približuje ...
VAČIŠTA: Da, pojavljajo se znamenja, značilna znamenja. Sveta Ganges se je potegnila v svoje bregove in počasi — tožno — mrmrajo njeni valovi. Bojim se, da visi nad nami osveta kakšnega boga, morda s kačami ovitega, triokega Šive. Kaj se pa pri vas, v gozdovih puščvnikov misli o teh časih, o Anabha?
ANABHA: Ne brigamo se mi za stvari, ne za njih razvoj. Za nas živi samo Brahma, a mi v Brahmi.
VACISTA: Da, da, niste se vi zaman skrili v goste pragozdove. Tja ne prodere skrb življenja. Človek postane svet. Mi drugi zares, sicer nismo tako vzvišeni, ali...
(Zadoni glas trombe.)
D LASNIK: Veliki, najvzvišenejši kralj Situnaga prihaja!
SLUGE: (prinesejo v {nosilki kralja, starca s krono diademom. Vsi padejo na tla, razun dveh brahmancev).
DRUGI PRIZOR.
PREJŠNJI. KRALJ.
KRALJ: (z velikim naporom, podpiran od slug, stopi z nosilke. Pokloni se pred idoli in stopa počasi po stopnicah na prestol). Pozdravljam vas, plemeniti, >dvakrat rojeni«! (Da znamenje, na katero vsi, ki so klečali,
vstanejo). Pa tudi vi, slavni zbor: Dobro došli! Resnično, pozdravil bi vas tako, kakor se to spodobi za svečenike Brahme, ali oprostite: Suženj sem svojega bolehavega telesa, okovan z nevidnimi okovi.
VAČISTA: Globoko obžalujemo tvojo bolezen, najmogočnejši in najmodrejšiv Situnaga! Prevelik je to udarec za našo težko izkušano državo, najbolj krvava rana na bolnem telesu Bengalije. Mi svečeniki Brahme in nebeških božanstev smo odredili molitve za tvoje zdravje in po vseh svetiščih se dviga z oltarja timjanov dim, da se ublaži gnjev bogov.
VARADHANA: A mi vojščaki, o gospodar naše kaste, smo ti zvesta straža. Tvoja slava je tudi naša slava in kakor ostre pušice stojimo mi pred stopnjicami tvojega prestola.
KRALJ: Hvala vam, plemeniti. Poznam vašo zvestobo in vem, da mi ona drži stebre prestola čvrsteje, nego stebri zemljo. Zato sem vas pa tudi pozval semkaj. Slišal sem bolesten krik svoje države. Bogovi so odvrnili od nas svoj milostljivi obraz — s plamenečimi in opustošujočimi očmi gleda Indra doli na nas — in suši zemljo, a z vodami obilna Varana noče pogasiti požarov. Smrt se plazi po državi, pohotno prežeča na žrtve.
(Vsi vzdihajo.)
VAČISTA: Vse prošnje in žrtve so zaman. Indra nas noče uslišati.
DAŠARHASVATI: Prezvišeni vladar! Nesreča je stopila do grla! Od gladu so pobesnele zveri v gozdovih in napadajo druga drugo. Lev se mrcvari s slonom v krvavem boju. Zemlja je polna divjega laveža. Pri belem dnevu prihajajo tolpe divjih zveri, naska-
V bodoče se naj vpošljejo I. 0. popisnice za one člane, za katere še niso bile predložene, vedno le sliko — drugače bodo šle v koš, ker vračati bi jih bilo predrago vsled poštnine. Za one pa, ki so bile popisnice že predložene in se nahajajo na priloženem seznamu, naj se vpošlje slike brez popisnic. Pri tem naj se na sliki oziroma v dopisu sklicuje na tekočo številko seznama. Pri tem naj se strogo pazi na enaka imena, da se ne bi slike nalepilo na napačno knjižico. Pri teh naj se navedejo tudi drugi podatki (roj. datum, odstotek, štev. uverenje itd.). Podružnica naj gleda na to, da takoj vpošlje slike za vse one, ki se nahajajo na seznamu. Opozarja se pri tem na tuk. okrožnico z dne 16. aprila 1924. štev. 1004, da prestanejo s 1. apr. 1924 veljati vse stare članske izkaznice. Kdor se pa ne more pravilno izkazati kot član U. V. 1. se ga tudi ne more smatrati za člana. Zato naj podružnice pozovejo vse ene, da takoj vpošljejo slike. Ker pa ima podružnica gotovo tudi več takih ubožnih članov, katerim je izključeno utrpeti denar za slike, naj bi podružnica nosila te stroške, tako, da bo ja vsak član imel v najkrajšem času predpisano člansko knjižico.
Pri več slučajih smo opazili, da člani, ki so sicer izplačali članarino za 1. 1924, nimajo na str. 20 knjižice nalepljenih markic. Nekatere podružnice so pa nalepile markice, toda ne za celo leto 1924, kot je bilo strogo naročeno v že prej omenjeni okrožnici, temveč le od onega znala pokojnina itd. Po začasnem zakonu vsi ti naroča markic, za kolikor mesecev ima plačano članarino.
Dalje so podružnice vpošiljale popisnice s slikami za invalide brez procentov, za sirote preko 16. let, za stariše, katerim se še ni priznala pokojnina itd. Po začsnem zakonu vsi ti niso zaščiteni, torej tudi ne morejo biti naši člani in se jim tudi ne more izdati knjižica. Podružnice naj na to strogo pazijo, da ne bo kateri neupravičenec prejel knjižico ali še celo uverenje, ker so one odgovorne za vsako morebitno zlorabo.
Ako se pride k podružnici organizirati nov član in prosi za člansko knjižico naj se ga vedno vpraša predno se izpolni popisnice, ako ni že organiziran pri kaki drugi podružnici oziroma, če že ni mogoče predložila dotična podružnica popisnico.
Ako član sam izpolni popisnic, naj jo podružnica pregleda in ugotovi na podlagi origi-nalnh dokumentov, da so vse navedbe pravilne, sicer popisnice ni odposlati I. 0. v svrho izsta-
kujejo ljudi in pustošijo cele vasi. Glad in kuga je v državi.
VARDHANA: A še hujšo vest ti moram javiti, gospodar. Hujšo, nego je nesreča lakote in pošast kuge, strašnejšo, nego je krvava žeja zverin. Tisti najnižji iz najnižjih, tisti brez kaste, od Brahme prokleti, tisti, ki jedo pse — ČANDALI — so se uprli. Domneva se, da so se zbrali na meji, napadli in premagali bele, plemenite Arijeve sorodnike in — združivši se z izmečki Sudrine kaste — krenili proti glavnemu mestu.
VAČISTA: Resnično, Varadhana, prestrašim je ta vest. Zveri v ljudski podobi, prokleto od praveka, ljudske kače, rojeni, da prenašajo najnavadnejše peze življenja — ti se upirajo proti zakonu večnega, troedinega in neumrljivega Brahme. Svet se ruši, pogin sveta je blizu.
KRALJ: Znano mi je vse to. Vihar vstaje divja po celi državi in grozi, da se dotakne belo-koščenih stopnic mojega prestola. Nevarnost’ je velika ...
VARADHANA: (plane in z njim tudi drugi vojščaki): Vladar! Vse naše moštvo, ki nosi orožje, čaka samo tvojega migljaja. Reci besedo — in mi se vržemo na tisto mršavo živino in jo izkoreninimo kakor toča, ko gre čez polja. Vse sovražnike premagamo, ako se nam postaviš na čelo.
KRALJ: Poznam, plemeniti vojščaki, moč vaših mišic in nezlomljiva je tudi moja vera v vašo zmago.
VAČISTA: Nezlomljiva je tudi moja vera, zakaj, nikdar ne bo hotel Brahma, da uniči svoje večne zakone in da razruši svetovni red... (K Anabhi.) Ni li mar tudi to tvoje mnenje, molčeči puščavnik iz temnih gozdov?
ve knjižice. Poslanih je bilo zelo veliko popis-nic, Kjer ni bila naveaena pravilna številKa uve-renja, nad preg ledne komisije, procenti itd. Vsled tega se je tudi vedno zgubilo toliko časa s pregledovanjem popisnic in se s tem tudi zavleklo izdavanje članskin knjižic. Nekatere podružnice so poslale celo popisnice od invalidov brez procentov, omoženih vojnih vdov in sirot, ki so stare že preko lö let. Her navedeni sploli ne morejo biti naši elani, jim torej tudi tem-manj gre članska knjižica z uverenjem. Kolikor takih knjižic je bilo spisanih, se te pokvarjene vpošlje podružnici in jin o o morala seveda tudi plačati.
Opozarjajo se podružnice ponovno na odgovornost in posledice nezadostnega prizadevanja za pravočasno preskrbo članstva s predpisanimi društvenimi dokumenti in s tem zvezanimi olajšavami in podporami.
Izvršni odbor je v tem pogledu izdal dovoljno navodil in pojasnil imajoč v vidu važnost in korist članstvu.
Za izvršni odbor: predsednik Štefe Matko 1. r., tajnik Krušič Franjo 1. r.
Krediti.
Največja zapreka vsega našega prava je vedno ono, kar daje vsemu podlago in to so denarna sredstva.
Invalidski odsek ne more poslovati, ker se mu ne da kreditov.
Že več kot pol leta ni bilo nakazanih sredstev in stale so najnujnejše prošnje, kakor za nabavo orodja, brezobrestna posojila in celo za zdravstvene potrebe.
Ugodno rešene prošnje so čakale na sredstva in kljub večkratnim intervencijam ni bilo kreditov.
Da pomore vsem tem nedostatkom, je nas delegat v Beogradu osebno interveniral in zahteval kreditov invalidskemu odseku v Ljubljani. Posrečilo se mu je, da je dobil invalidski odsek sedaj dvakrat nakazani najnujnejši kredit po 250.000 Din, toraj skupaj pol milijona dinarjev.
To svoto pa bodo izčrpale nanujnejše potrebe, ki so v zaostanku tako, da je potreba na-daljnega izposlovanja za tekoče zadeve. Članstvo se opozarja, naj ne hodi popraševat, ker gredo prošnje po vrstnem redu.
Reduciran« in pravice.
Iz vseh naših dosedanjih izkušenj, pojasnil in kritik je že znano, kako krivično so postopale, Specijalne invalidske komisije. Po njihovem postopanju so prizadeti po večini naši najtežji invalidi, katerim se sedaj odreka zaščita po invalidskem zakonu. V naj večji potrebi so bili kar odrezani od vsake pomoči. Kar na tnal;, ko
KRALJ: Sveti človek! Ko so drugi govorili, si ti sedel in premišljeval globoko vase zamaknjen. Daj, da se mi žejni, od nemilostnega solnca osušeni, pokrepčamo v senci tvojih misli, sočnih in plodnih kakor drevesa banjanska. Ljudstvo te slavi zbog tvoje premodrosti in mojega sina, dediča mojega cesarstva si vzgojil v svetih naukih. Povej, kaj misli Brahma?
ANABHA: Kot brezkončno tavanje je misel Brahme. Ko misliš, da si že dospel k poslednjemu izhodu, glej, zopet si v začetku. V suši Indre je volja Brahme, kakor tudi v kugi Šive, v kriku gozdnih zveri, tudi v divji vstaji Čandalov je volja Brahme...
VAČISTA: Ako je to vsa modrost, ki si jo dosegel v življenju, o slavni puščavnik, tedaj se je pač pojav tistega pravečnega tudi tebi redkokdaj zasvetil...
VARADHANA: Opravite to med seboj, vzvišeni Brahminci. Mi ne razumemo skrite modrosti, ki je pod zemljo in nad solncem. Mi vidimo, kaj je pod solncem: sovražnik, kri in bliskajoče sulice. Ne oziraj se kralj, na pregloboke besede, nego stopi nam na čelo, in videl boš, kako pordeči zemlja od svete reke tja do snežnih brd od krvi čandalskih psov. . .
KRALJ: Ne sodi tako strogo, Vardhana. Kar je objavil Brahma v globokih goščavah skrivnostnih gozdov svojim izvoljencem, to je sveto in močnejše, nego izdrti iz nožnice meč in s stolpi obloženi sloni. Ali — naj bo, kakor želiš. Idi z vojsko tja in vzpostavi red in mir v kraljestvu!
(Nadaljevanje.)
nihče ni pričakoval in nihče ne ve zakaj je izgubil vsako invalidsko pravo.
O krivičnem postopanju, ki je vse to povzročilo pišemo na arugem mestu.
Posebno pri nas v Sloveniji, ko imamo v takem oziru jaKo strog in natančen upravni aparat, se je uosiedno takoj prenehalo ščititi redu-cirance. Pripomnimo, aa v nekaterih drugih pokrajmah niso tako strogo ali pa sploh niso uvazevah predlogov specijalnih komisij, zato dotični invalidi vzivajo vsa prava naprej. Z ozirom na te grozote, ki jih vidimo pri postopanju z reduciran« pri nas v yioveniji, je delegat izvršnega odbora tov. Krušič, skupaj z delegatom izvršnega odbora iz Splita tov. (iazzarijem, zastavit energično intervencijo pri g. ministru za socijalno politiko ter mu predoči! vse zlo in krivice, ki se vršijo po krivdi specijalne komisije nad našimi invalidi.
Dosegla sta uspeh v tem smislu, da se invalidom, ki jin je specijalna komisija predlagala za redukcijo, oo deiinitivne odločbe specijalnega sodišča v Beogradu priznava neomejena pravica brezplačnega zdravljenja in do vsen ortope-dičnih pripomočkov.
Invalidski odsek oddelka za socijalno politiko v Ljubljani je dobil z ozirom na gori navedeno intervencijo našega delegata oa ministrstva za socijalno politiko v Beogradu odlok sledeče vsebine:
U. Br. 921 od 30. okt. 1924. Beograd
»Invalidi, kateri niso deiinitivno reducirani imajo pravico na ortopedične pripomočke in zdravljenje na državne stroške, ter se priporoča
temu oddelku, da v tem smislu postopa.«
Sicer bi bilo edino pravično, da prejemajo dotični vse svoje pravce naprej neomejeno, tudi pokojnine in oskrbo, toda beležiti moremo za enkrat le predstojeći uspeli glede najnujnejšega.
Glede vsega drugega je minister pojasnil, da ni mogoče drugače razveljaviti, kakor potom bodočega invalidskega zakona, ker temelji postopanje na določilih finančnega zakona o dvanajstinah.
Vsi invalidi, ki jim je bila ustavljena pravica zdravljenja (pri tem velja tudi za Golnik) in odvzeta pravica do izdelovanja in popralja-nja protez v drž. protezni delavnici, naj zahtevajo takoj, da se jim mora nuditi nadaljna pomoč v tem smislu.
Preziranje organizacije. Tovariš Ing. Hinko Rejic iz Bohinjske Bistrice je prosil za popravo svoje proteze na državne stroške. Prošnja je bila poslana potom podružnice in izvršnega odbora oddelka za socijalno politiko. Omenjeni tovariš je prejel rešitev sledeče vsebine: »Z ozirom na Vašo vlogo z dne 22. avg. 1924 v zadevi proteze, Vas obveščamo, da bi Vašo vlogo morali vložiti potom Vam nadrejenega urada, oziroma Vašega uradnega predstojništva. Ker zadnja vloga ni dospela tem potom, jo nismo mogli vzeti v pretres. Dr. Suhač.«
Zadeva se tiče zgolj invaliditete in je popolnoma privainega značaja. Ker je prosilec vojni invalid, ne more biti nobenega dvoma, da ni upravičen prositi za popravo proteze. Ne vemo, kaj bi imela s protezo opraviti njegova nadrejena oblast, ko se stvar vendar ne tiče nobene uradne funkcije in je vsak invalid upravičen dobiti protezo naj bo kjer heče zaposlen.
Udruženje vojnih invalidov ima od ministra za socijalno politiko odobrena pravila, v katerih je odstavek, da sme povsod, vselej in pri vseh oblastvih zastopati svoje člane.« To določa tudi člen 25 zač. inalidskega zakona. Dotični gospod, ki je podpisal tako rešitev, naj izvoli pogledati omenjeni člen, da ne bo preveč bagateli-ziral udruženja vojnih invalidov. To je preziranje stanovske organizacije, ki mora prenehati.
Zbirka iz Trbovelj. V nedeljo dne 9. nov. t. 1. je nabrala vesela družba v gostilni pri g. Šulnu za tiskovni sklad >Vojnega invalida« znesek 143 Din 50 p. V omenjeni gostilni se nahaja tajništvo podružnice Udruženja vojnih invalidov. Vidi se, da ljudje pojmujejo potrebo organizacije in stanovskega glasila. Take zbirke bi bile priporočljive tudi za druge kraje. Darovalcem izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
Vsem bivšim oficirjem, praporščakom, voj. uradnikom, ki so bili za časa svetovne vojne v ujetništvu, se naznanja, naj vlože pri komandi Ljubi j. voj. okrožja prošnjo za izplačevanje njihove plače za časa ujetnisüa po pripadajočem činu. Prošnjo je treba sestaviti v 5. izvodih. V
prošnji je navesti: kdaj, kje in v katerem činu je bil ujet, za kateri mesec je zadnjikrat prejel pristojbine, preden je bit ujet, in pri kateri komandi. Koliko je prejel na račun plače oziroma na račun osebnega vzdrževanja od države, kjer je bil v ujetništvu. Koliko je prejela njegova rodbina za časa njegovega ujetništva na račun vzdrževanja od avstr.-ogrske države in koliko on osebno. Koliko je prejel od poslaništva zase in za rodbino in od katerega. Kateri mesec in pri kateri blagajni je prejel plačo po povratku iz ujetništva. Opomba: Za vse navedbe je doprinesti tudi dokaze. Zadevo je smatrati za nujno, ker se tozadevni račun zaključi dne 20. decembra 1924.
Za one, ki se jim vzame pomoč. Ker so prešle odločbe glede pokojnin in pomoči na redna sodišča, imajo ista tudi odločati v smislu čl. 24 zakona o začasni pomoči invalidom. Po tem členu sodišče postopa zelo ostro in jemlje takim invalidom, ki so obsojeni radi gotovih pogreškov po kazenskem zakonu navadno za vselej vse pravice po invalidskem zakonu. Na ta način bo več invalidov vsled svoje krivde, ker so zagrešili kažnjiva dejanja izgubilo vsako nadaljno zaščito. Vendar pa imajo taki, ki dobe sodne sklepe, da se jim odvzamejo pomoči, še pravico do pritožb tekom 14 dni po dostavitvi sklepov. Pritožbe se vlagajo na Deželno sodišče odd. XIV. v Ljubljani, ali na pristojna okrožna sodišča, kamor pač kdo pripada in od koder dobi odločbo. Na to opozarjamo dotične, ker je mogoče, da se komu razsodba vendar nekoliko omili, ali napravi vsaj začasna in ne trajna. — Invalidi naj tudi pazijo, da ne bodo padali v kažnjiva dejanja, ker ima to zanje usodepolne posledice.
Podružnica v Ljubljani ima vedno v zalogi čevlje za člane po znižani ceni. Posebno sedaj za zimo se dobe lahko trpžni in gorki čevlji po izbiri. Tudi člani drugih podružnic lahko naroče ustmeno ail pismeno. Plačati je treba takoj pri sprejemu. Cene so zelo ugodne.
Ljubljanska podružnica Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot je priredila dne 9. nov. v Litiji igro »Svatba Krečinskega« in po predstavi prosto zabavo pri Oblaku«. Vsa čast in hvala vrlim igralcem invalidskega dramatičnega odseka. Vsi igralci so pogodili svoje vloge, za kar so želi obilo hvale in priznanja. Materijalni in gmotni uspeh je bil jako povoljen. Odbor podružnice izreka tem potom prisrčno hvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepega uspeha in tako pokazali sočutje z ubogimi vojnimi žrtvami. — Odbor.
*
Mesto izvršilnega uradnika se razpisuje pri okrožnem sodišču v Mariboru. Pogoji so po čl. 6. čin. zak. za III. kategorijo državnih uradnikov.
Ako ne bo sposebnih kompetentov za uradniško mesto, se bo razpisano mesto zasedlo s poti uradnikom.
Pravilne opremljene in koiekovane prošnje je vlagali do 16. decembra 1924 na predsed-sivo okrožnega sodišča v Mariboru.
Mesta paznikov. Pri kr. moški kaznilnici v Mariboru sta razpisani dve mesti višjih paznikov. Prošrfje je vlagati do 3. dec. t. 1. na ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru.
Naši grobov?.
Smrtna kosa. Umrl je predsednik podruž' niče v Starem trgu pri Ložu tov. Franc Ravšelj-Bil je ustanovitelj podružnice in vnet delavec, zato je pridobil mnogo članov. Dolgo časa ga j6 mučila bolezen, pred katero se ni mogel ubraniti. Več invalidov in vojnih vdov ga je spremilo k zadnjemu počitku. Podružnica mu je kupila lep venec. Pogreb je bil velik. Tvorilo ga j0 občinstvo od vseh strani in trdi starotrški »So-kol«, katerega član je bil pokojni, ga je spremi} z vencem k počitku, ter mu preskrbel mrtvaški voz.
Za tiskovni sklad so darovali.
Fabjančič Avgust, Rajhenburg Din. 6.-^> Tomc Jernej, Ljubljana Din 1.—, Omejc Jane2» Brezovica p. Medvode 1.50, Šegovič Josip, SW' denci, Maribor Din 10.—, Jereb Joško, Ljubija113 Din. 5.—. — Skupaj Din 23.50.
Odgovorni urednik: Ivan Vuk.
Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.