TRST, četrtek 28. aprila 1955 Leto XI. . Št. 99 (3028) s K A PklHORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93.808, 37*338 k 37^,?TVO: UL- MONTECCHI it. «, 111. nad. — TELEFON 83-801 IN 94-03I — poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 800, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. uwavni ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna Slovenije, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Penico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst I današnje predsedniške volilve ^ in PSI bosta pri prvih glasovanjih glasovali za Parrija, ki pa *o mogel zbrati potrebne večine - PSOI nezadovoljen z Merzago-Qv° kandidaturo - Procedura volitve predsednika se začne danes dpoldne, do odločitve pa bo prišlo verjetno šele prihodnji teden našega dopisnika) 8IM 07 k rt.! • — Demokristjani ,s sklenili ponuditi "PUblit. ° a 5a predsednika •‘ku « sedanjemu predsei-ti. c ,enata Cesaru Merzago-«a n,,an!1 se je končala glav-'%iim V“st v zvezi 7. ju-la j,”, znčetkom procedure kegj novega ministr- kil k,„ storjen sklep je na skupni seii od-‘H'SL^anske in senator-PclitizrUpme °b navzočnosti -ta«ika sta oija. stranke Takoj po sklepu kristvan v*dn‘ka obeh demo-‘kiiDin parlamentarnih !!inee' i^enator Ceschi in po-gori i- Moro, odšla k Merza-turo «,mu Ponudila kandiria-ia s'n,„ar?aEora se je zahvalil 'sodi d kandidaturo ker tenu a3 je ne more izogniti formi’ra a: SV0J prispevek k airani p Uleditev zadostne večine za šanja n jČ?a osnovnega vpra tirne«, ?.'ianskega demokra- 55 živiie^» d:data af^10 za določitev kan-Hent,5,.:a., ie najprej '•Pine P edsednik poslanske Pa Se j. Polanec Moro nato Jero L Zace'a diskusija, v kamelij Am,“d drugimi posegli r,ator’ia r?dre°tti, Scelba, se-*Sr F,nrrai7ufoli 'n Clementi p°litični * '•' . demokristjan ;ki 'vojih , ,aJnik je poročal o dosei ?iih in uosedanj'h posvetova- 'Pienta,a .sejah odboiov parava , nih skupin in vod-Sovabanke' Ika koncu so Hrib z večino glasov o-*Pra pred'98. naj se kandi-* tisti ."Veri neodvisni oseb-la obeh »° določila odbo-lin, Parlamentarnih sku- Danes ’>tiie j 80 zborovale tudi 'Hine (,uge parlamentarne Hali ‘ Montecitoriu so se Parlamentarci KPI. 'U s MSI, popoldne pa Namo„*estaia odbora obeh 1 ‘t»svuni,h skuP‘n PS1' Hsti n'la. da bodo so-? Posl,\, ]utr'anji plenarni %ga?uCeV in senatorjev w*bii kandidaturo Ferruc- I, havrut kot, najvidnejšega kj9 osa odporniškega gi- bj jj8tv° poslanske skupine II, pDročil°n StH skupine izda-Pina kl Pravi, da je °l>žaWSI?g*asno poudarila ala> da se je skup %- CESARE MERZAGORA ščina za Izvolitev predsednika republike prisiljena sestati brez navzočnosti delegatov, izvoljenih od deželnih svetov vseh dežel, kot predpisuje ustava v členu 83». To dejstvo, nadaljuje poročilo, ({dokazuje ustavno nezadostnost režima, ki je bil uveden po 18. aprilu 1948 in meče senco tudi na sedanjo izvolitev državnega poglavarja«. Glede kandidature za predsednika republike so se senatorji in poslanci Kpi odločili za Ferruccia Parrija, »moža, ki je bil med najboljšimi voditelji enotne akcije vseh demokratičnih sil za osvoboditev domovine; na čelu republikanske države bi Fer-ruccio Parri najasneje in najbolj gotovo izražal in uresničil kontinuiteto idealov odpora, ki so bili ideali svobode, demokracije, politične in socialne prenovitve«. Ce pa za Parrija ne bi bilo mogoče dobiti dovolj glasov, pravi nadalje poročilo poslanske skupine KPI, izražajo komunistični parlamentarci upanje, da bodo druge stranke postavile kandidaturo prepričanega republikanca in antifašista, ki bi bil vzvišen nad ozko strankarsko borbo in ki bi lahko zbral veliko večino glasov. Zaenkrat sta torej znana dva uradna kandidata, Parri in Merzagora. Prvi lahko računa samo na glasove KPI in PSI, kar ne more zadostovati za izvolitev. Merzagora trenutno za seboj nima drugega kot stran- ke vladne koalicije, pa še te ne povsem zanesljivo. Današnja »Giustizia« je namreč pisala, da bi bil nezaželen ne samo demokristjanski kandidat, član stranke, temveč tudi taksen. ki bi bil z večinsko stranko povezan z volilnimi vezmi. Kot je znano, je bil Merzagora izvoljen za senatorja kot neodvisen kandidat na demokristjanski listi. Tudi danes so na sestanku vodstva in parlamentarcev PSDI sklenili, da bodo socialni demokrati naklonjeni «kan-didaturi, ki naj bi bila ne de-mokristjanska ne povezana z demokristjani in glede katere b' bil dosežen sporazum med štirimi demokratičnimi strankami centra.« Kot je videti, demokristjani obema željama niso ugodili: Merzagora sicer ni demokristjan, je pa »povezan z demokristjani«, in sklep o njegovi kandidaturi je bil dosežen samo v demokristian-skem okviru, brez vsakega sporazuma 7. manjšimi zavezniškimi strankami. Neofasisti so na današnji seji svojih parlamentarnih skupin sklenili prepustiti odločitev izvršnemu odboru stranke. Ta pa je kasno zvečer. sklenil, da bodo neofašistični parlamentarci v prvem glasovanju oddali bele glasovnice, kasneje pa bo vodstvo stranke sprejelo nadaljnje sklepe «in pri tem u-poštevalo kandidature ostalih strank, zlasti demokristjanov«, kot pravi poročilo tajništva MSI. Monarhistični parlamentarci pa so izdali poročilo, ki v zelo ceremoniozni obliki naznanja, da se bodo vzdržali glasovanja. ker so prepričani, da je zakoniti državni poglavar Italije samo kralj. O položaju sta se danes posvetovala uradni sekretar PSDI Matteo Matteotti in glavni tajnik PLl Malagodi. Pomoč FOA Jugoslaviji BEOGRAD, 27. — Iz državnega tajništva za zunanje zadeve poročajo, da je ameriška uprava za poslovanje z inozemstvom v okviru redne gospodarske pomoči za leto 1954-55 dodelila Jugoslaviji pomoč 12,5 milijonov dolarjev. Ta vsota bo uporabljena za nakup bombaža, volne in premoga za izdelovanje koksa. Jačetik pripravljalne konference kjEDENCEV TREH ZAHODNIH VHP pu;de«ni morajo končati delo do fi. maja, 8. maja pa bo njihnt/n |ep.nt|*“ predloženo sestanku treh zunanjih ministrov - Izjave kanc-Haaba oh proslavi desetletnice obnovitev avstrijske republike .>°NDON. 27. - lak ,-'' — Tri delega-n'h izvedencev Pr , ki’ ;?ng'e®ka in ame- Jtm delo je poverjeno za konfe- pr-j," ‘ ZSSR, so se ha Cn-n ne Prvič sesta-“■ Ta °n Hou”‘ t'«—o- 5^e,la SEia j' P trah JeimZaCiji t'ia olčrie acii' NCnA80 56 tri deleKa- H- Ta'’n„r.'.t°n House Terra- e bila po v.,, skupnega delagacij. Prva trel 'Pold ,Pon d ° S, še niso bili pokli r Pon0* -čenCjJVp? sestale. Nemški dosl6’j »- 80 ze v Londo- tr; >’ nai „„7 ,ms° bili pokli-•i k°dni ■ u'ej° pri delu. stH0 treP“roeil°. k' h>° prcd-SS rneH zunanjim mini- 1)5?.. 8. mo:_nj'h10vim sestan- it^laj.a v Parizu. Izve-i0rpčilo deset dni časa >naja)0rl biti gotovo (jf' prerti’ določijo za- la»a.°doče knRf dnevneSa reli ča« nPerence in pred- CaCk’n kraj za njo. taj, ObJočeni elegaclJo vodi SeydD,... m’nister Fran-,,^Pske 7aa' ravnatelj za \Sayu- NemV« na Quay V Herhp-l^ izvedence IsHlelj rbar.‘ Blankerhorn, tt^dnonem”!'110"^3 oddelka Ar*.Wa zunanjega ^?d Macliiii811’' minister 'IjaHnes je pova- v [ . velepo- ti^ha, naPd„°uu Winthorpa V bi n š. ‘an in Aldrich raz- N'v ,V, Ceign3 pbD0’dne o- NhinUradno lceu- Ce" t-e. niso sporočili HviiarMillan ^lh krogih, da Hni )a'n 0 ’n Aldrich raz-Sn 't KitajskoaŠaniih pnga- zv°er: " pSa fzS^°" Trt iMSii. . Jega ministra N^i" ni danes. v spod- lo nca na la pLRea'tyaa Vr5anif P»- da ’ vne bi- aa zahodne ve-n°v korak Nit bUminln 7' N^rnčijn vSnoa01 medn&8»'iivimi zvezi 0dgdvonl’nsk" k,on: ki Pravu , bomo *° »oni Pei^od « z našim PredvsPm natri^aS ?> zavezn,- z začeli. ^h "“»t za s ,(c >-mov parlamenta. Slavnostni govor je imel predsednik republike Theodor Koernei, ki je poudaril, da slavi danes Avstrija dva praznika; obletnico obnovitve lastne repu-I like in skorajšnjo obnovitev pcpoine svobode in neodvisnosti «ki ni več sen daljne bodočnosti, temveč dogodek, ki bo čez nekaj dni resničnost«. Kancler Raao je podal obširno poročilo dogodkov zadnjega desetletja in zlasti poudarjal nedavne avstnjski-sevjetske razgovore v Moskvi, o katerih je izjavil: «Lahko rečem, da so razgovori pou-kali v zelo prijateljskem duhu in du je naše stališče o posameznih vprašanjih naletelo na popolno razumevanje Hočem tudi poudariti, da ; sovjetske strani niso izvajal na nas nobenega pritiska Splošno prepričanje je, da bo jutrišnje prvo glasovanje dalo samo orientacijske rezultate, Pri prvih treh glasovanjih zahteva ustava dvetret-jinsko večino, od četrtega dalje pa zadostuje absolutna večina vseh članov skupščine, ki voli predsednika. Verjetno se bo začelo odločati šele s četrtim glasovanjem, kar pomeni, da imajo stranke še čas, da skombinirajo večino za to ali ono ime. Četrto glasovanje bo namreč verjetno šele v ponedeljek. A P. Prav tako izjavljam, da razen t( čk, ki jih bom zdaj prikazal niso bil: sklenjeni sporazumi in ne obstajajo nobene obveznosti. Pogajanja so potekala v obliki zelo iskrenih razgovorov med dvema enakopravnima partnerjema. Zaradi tega so lahko razgovori potekali hitro in v razmeroma kratkem času pripeljali do presenetljivih in obsežnih rezultatov«. Raab je nato prikaazl posamezne točke sporazumov, ki že znane iz zaključnega poročila m iz številnih časopisnih vesti, in končno v imenu avstrijskega ljudstva Izrazil željo, da bi štiri velesile podpisale državno pogodbo za Avstrijo na Dunaju. Medtem poročajo iz dobro obveščenih v;rov, da predstavniki štirih okupacijskih velesil proučujejo na Dunaju možnost sklicanja pripravljalnega sestanka s sodelovanjem piedstavnikov avstrijske vlade: sestanek naj bi bil ž» v piihodnjih 48 urah in naj bi pripravil vse potrebno za nemoten začetek in hitrejši potek konference veleposlanikov, ki se bo začela 2. maja. Uradno sporočajo, da bodo na konferenci veleposlanikov Avstrijo predstavljali zunanji minister Figi, podtajnik v zunanjem ministrstvu Kreisky ter opolnomočena ministra Schoener m VerOsta. Delegaciji bo pridruženih ti.di nekaj izvedencev. Današnja moskovska »Pravda« pa objavlja članek o avstrijski državni pogodbi, ki ga je napisal njen dunajski dopisnik Članek pravi, da «111 čudno če organizatorji napadalnih blokov, atlantskega in zahodnoevropskega, poskušajo zdaj z vsemi sredstvi rešiti svojo politiko sue pred popolno izgubo ugleda« V ta na-men, pravi dopisnik, «so pripravljeni prikazati vse dogod-ke v luči, ki je diametralno nasprotna resnici, in pripiso-vati svoji politiki uspeh moskovskih' razgovorov«. Nadalje piavi list, da ti krogi, »ki imajo sokrivce v sami Avstriji«, govorijo celo, da je ratifikacija pariških sporazumov omogočila ugoden potek moskovskih pogajanj. List za-ključuje, da so se avstnjskn-s< vjetska pogajanja začela pred ratifikacijo pariških *nn razumov in da oba dogodka nista med seboj v nobeni zvezi. Nehru in Naser v Kalkuti KALKUTA. 27. Indijski ministrski predsednik Nehru in predsednik egiptovske vlade Naser sta takoj po prihodu 17 Bandunga v Kalkuto priredila tiskovno konferenco. V zvezi s Cuenlajevim predlogom o Formozi je Nehru izjavil, da je predlog »pravičen in dober«. Poudaril je, da samo dejstvo, da je Cuen-laj stavil ta predlog, odpira pot, ki jo bodo druge države lahko nadaljevale. Dodal je še, da je od bandunške konference imel koristi ves svet in ne samo države udeleženke. Nehru je zatem izjavil, da ostane zvest petim načelom koeksistence, čeprav resolucije, ki so bile odobrene v Ban-dungu, ne ponavljajo v celoti teh načel- Kritiziral je nato plemensko razlikovanje v Južni A-friki in zatem poudaril važnost soglasnosti, ki so jo dosegli v Bandungu, čeprav nimajo nekatere države udeleženke niti medsebojnih diplomatskih odnosov. Med najvažnejšimi uspehi konference je velik odmev, kj ga bo ta imela med množicami v Aziji in Afriki. Konferenca je hkrati služila stvari afriškega in azijskega ljudstva ter stvari svetovnega miru. Tudi Naser je poudaril, da je Cuenlajev predlog »razumen«, in je pripomnil, da je konferenca nudila Cuenlaju priložnost, da stavi to »ponudbo v korist miru«. Na razna vprašanja v zvezi z o-brambo je Naser izjavil: »O-bramba Srednjega vzhoda lahko pride samo od prebivalstva Srednjega vzhoda. Ta obramba mora biti popolnoma neodvisna in mora temeljiti na arabskih državah brez vsake vezi s tujimi državami. Udeležba zahodnih držav v obrambni organizaciji Srednjega vzhoda bi pomenila kolonializem.« Naser je tudi poudaril, da b: morali sklicati novo afri-ško-azijsko konferenco in v tem pričakovanju je važno, da se stiki, ki so bili navezani v Bandungu, nadaljujejo do popolne osvoboditve vseh narodov Azije in Afrike, Na koncu je Naser pohvalil Cuenlaja in pripomnil, da se je ta trudil, da bi konferenca imela uspeh. Razgovor Tukmanovic-Martinelli Pri sprejemu na milanskem velesejmu je minister Martinelli poudaril, da ieli Italija rozširiti gospodarske in prijateljske vezi z Jugoslavijo MILAN, 27. — Minister za zunanjo trgoviho Martinelli se je danes sestal s članom zveznega izvršnega sveta FLRJ Svetozarjem Vukmanovičem. Pri razgovoru so bili navzoči tudi jugoslovanski poslanik v Rimu Pavle Gregorič, svetovalec Alojz Dular, jugoslovanski generalni konzul v Milanu Lazar Udovicki ter drugi jugoslovanski funkcionarji. Oba ministra sta med razgovorom, ki je bil zelo dolg in prisrčen, ugotovila zadovoljiv razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Pozneje sta oba ministra skupno z drugimi osebnostmi obiskala velesejem. Sinoči se je Vukmanovič raz-govarjal s podpredsednikom italijanske vlade Saragatom. Na velesejmu so" Vukmano-viča in Martinellija sprejeli predsednik velesejma Gellara-ti Scotti, prefekt in nekateri člani odbora. Po ogledu jugoslovanskega paviljona v palači narodov sta si oba ministra ogledala še druge paviljone. Obisk se je zaključil s častnim banketom, ki ga je priredilo predsedništvo velesejma. Na banketu je predsednik velesejma Gallarati Scotti pozdravil jugoslovanskega gosta. V svojem odgovoru je Vukmanovič izrekel priznanje za organizacijo velesejma ter je omenil napore Jugoslavije za obnovo, ki je povezana s koeksistenco z drugimi državami, zlasti pa s sosedno Italijo. Z rešitvijo političnih sporov je bila uglajena pot za gospodarske odnose med obema državama. Minister Martinelli je v imenu italijanske vlade pozdravil jugoslovanskega gosta in poudaril, da pomeni njegov obisk dejansko izboljšanje odnosov med obema državama. Minister je izjavil, da jugoslovanska zastava na milanskem velesejmu dokazuje postiešeni korak. s katerim bližnja država vodi svojo gospodarstvo. Italija zelo računa na prenovljeno Jugoslavijo za razširitev gospodarskih in prijateljskih vezi, ki jih tehniki obeh držav spopolnjujejo v diplomatske instrumente. Tilsue izjave o MunšHi Konierenci BEOGRAD, 27. »Priznati moram, da so me rezultati prve azijsko-afriške konference zelo ugodno presenetili,« je izjavil predsednik republike maršal Tito na vprašanje radia Beograd, kako ocenjuje delo in rezultate bandunške konference. Predsednik Tito je dodal, da ni pričakoval, da bo konferenca zajela toliko problemov in jih obravnavala s tako velikim soglasjem. Številna udeležba držav in zanimanje za konferenco v Aziji in Afriki dokazuje po besedah predsednika republike, da je prišlo do zgodovinskega preokreta, da so narodi Afrike in Azije sklenili, da bodo, kolikor je mogoče, sami odločali o svoji usodi. Ti rezultati lahko navdahnejo vse prijatelje miru in mednarodnega sodelovanja z novimi upi in zaupanjem, da je fronta miru danes pomemben či-nitelj v borbi proti novi vojni in za mednarodno sodelovanje. »Nas Jugoslovane,« je zaključil predsednik republike, «ti rezultati posebno veselijo, ker je koncepcija, ki je prevladovala na konferenci, popolnoma v skladu z našimi koncepcijami, tako glede mednarodnega sodelovanja in u-trditve miru. kakor tudi glede na pravice afriško-azij-skih držav, da same rešujejo svoja vprašanja.« POROČILO A. RANKOVIČfl NA KONGRESU ZVEZE BORCEV BORBA ZA OHRANITEV MIRU glavna dolžnost bivših borcev Vincent Auriol je izjavil, da je Jugoslavija v današnjem negotovem svetu zanesljiv in pozitiven element v borbi za mir LJUBLJANA. 27. Danes se je v dvorani «Union» v Ljubljani pričel tretji kongres Zveze borcev Jugoslavije Kongresu prisostvujejo številni delegati, med njimi podpredsednika izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksan-dar Rankovič, predsednik zvezne skupščine Moša Pija-dt, predsedniki ljudskih skupščin vseh republik, med gosti pa častni predsednik svetovne federacije bivših borcev, bivši predsednik francoske republike Vincent Auriol, in generalni tajnik federacije Cam-paigne. V pismu kongresu ugotavlja predsednik republike mar-* šal Tito veliko vlogo Zveze borcev v borbi za mir in poziva delegate, naj dvignejo glas proti uporabi atomske in termonuklearne energije v vojne namene, proti vojni, za razorožitev, za miroljubno reševanje spornih vprašanj, za sodelovanje med narodi ne glede na družbene in politične razlike Častni predsednik svetovne London posreduje med ZDA in Kitajsko za začetek pogajanj v zvezi s Formozo Britanski odpravnik poslov bo na željo ameriške vlade vprašal Čuenlaia za nadaljnja pojasnila • Ugodni komentarji britanskega tiska - Nehru o prednosti neposrednih stikov Viktor Car Emin prejel literarno nagrado za Življenjsko deio BEOGRAD, 27. — Komisija za razdeljevanje letnih nagrad zveze književnikov Jugoslavije je sklenila, da se letošnja nagrada za življenjsko delo v višini 500.000 dinarjev podeli književniku Viktorju Caru-Eminu. Nagrado za roman so dodelili Aleksandru Vuči, za književni e-sej Josipu Vidmarju, za monografijo Mati Baloti, za povest Ivu Andriču in Vekoslavu Kalebu. WASHINGTON, 27. — Predstavnik državnega departmaja je danes potrdil, da skuša a-meriška vlada dobiti pojasnila o možnosti stikov s Kitajsko za proučitev položaja na Daljnem vzhodu. «Nismo še nič sklenili, kako naj se ravnamo v ta namen in nismo še zz-prcsili nobene vlade, naj bi posredovala«, je pripomnil predstavnik, ki je nadaljeval: ((Nastopali bomo samo po lastni pobudi. Sedaj še razmišljamo o najbolj umestnem postopku. Pobuda bo vedno o-stala v naših rokah, toda zadeva ni še tako napredovala, da bi razpravljali o možnosti pevabila katere koli vlade, nuj bi nastopala kot posredovalka«. Državni tajnik Dulles se je danes razgovarjal z britanskim odpravnikom poslov Scottom. Domnevajo, da sta govorila o Formozi in o ameriški želji, da bi po britanskem odpravniku poslov v Pekingu dobila nova pojasnila o stališču, ki ga je obrazložil Cuenlaj. V Londonu pa je britanski zunanji minister Mac Millan v spodnji zbornici laburističnemu poslancu Healeyu, ki ga je vprašal kakšne nove obveznosti je prevzela britanska vlada glede obrambe Formo-ze, izjavil: «Britanska vlada ni vezana po drugih obveznostih razen tistih, ki jih je sprejela kot podpisnica listine OEN. Britanska politika pri vseh zadnjih dogodkih je bila v tem, da išče ustavitev sovražnosti in rešitev spora zaradi Formoze in obalnih etekov z mirnimi pogajanji«. Dodal je, da je britanska vlada v stalnem stiku s prizadetimi vladami in da je angleški odpravnik poslov v Pekingu dobil nalogo, naj vpraša Cuenlaja za pojasnila v zvezi z njegovimi zadnjimi predlogi za pagajanja z ZDA o Daljnem vzhodu, zlasti pa o Formozi. Dodal je še, da upa. da se bo ves položaj na Daljrem vzhodu začel razvijati v ugodni smeri, in je pripomnil, da je za britansko vlado najvažnejše ostati v stiku z eno in drugo stranjo. Zatem je zunanjega ministra isti poslanec vprašal, naj bi potrdil ali zanikal pisanje tanska vlada proučuje možnost, da bi se pridružila A-meriki pri obrambi Formoze, da pa noče tega odkrito povedati zaradi volilne kampanje. Mac Millan je odgovoril, da britanska vlada ni prevzela nobene nove obveznosti in da ima samo tiste obveznosti, ki izhajajo iz britanske pripadnosti Združenim narodom. Večina londonskih listov danes zelo poudarja včerajšnje Dullesovc izjave o Formozi, «News Chronicle« poroča o tem pod naslovom »Sprememba ameriške politike do Kitajske«. Konservativni list »Daily Mail« pa piše o tem pod naslovom »Važne mnov-lie pobude za Formozo: Dulles je pripravljen pogajati se s Cuenlajem«. »Times« pa: (Kipenje za premirje na Formozi. Novo Dullesovo stališče«. Vsi dnevniki izražajo upanje, da bo mogoč čimprejšnji sporazum. «Daily Mail« piše med drugim: «Sedaj se predvideva, da se bosta Cuenlaj in Dulles sestala v kratkem, da se sporazumeta o premirju v Formoški ožini, b tem da se izreka pripravljenega pogajati se neposredno s Cuen-iajem, se Dulles zeio približuje ne samo sporazumu o Formozi, pač pa tudi upoštevanju sprejema Kitajske v OZN«. «Daily Telegraph« pa pravi: «Eden in Mac Millan nista podcenjevala važnosti izjave, s katero je Cuenlaj sporočil, da .ie pripravljen pogajali se z ZDA. in zdi se, da je bilo to stališče sporočeno Dulle-su». Istega mnenja je «Times». ki pravi: »Ameriški državni Eisenhower potrjuje Dullesove izjave o Formozi V zadnjih tednih si ameriški predsednik zasebno dopisuje z maršalom Zukovom WASHINGTON, 27. Predsed-_paka v 'izražanju, ko je bilo ' rečeno nik Eisenhower je na tiskovni konferenci izjavil, da popolnoma odobrava včerajšnje Dullesove izjave glede ameriške pripravljenosti na pogajanja s Kitajsko za prenehanje sovražnosti v Formoški ožini. «ZDA, je izjavil predsednik, so pripravljene razpravljati s Pekingom o vsem, kar bi lahko omililo mednarodno napetost, razen če ne gre za vprašanja, ki se neposredno tičejo nacionalistične Kitajske.« Dodal je, da se je razgovarjal z Dullesom o telf vprašanjih še pred včerajšnjo njegovo tiskovno konferenco. Predsednik je tudi izjavil, da je sprejel s pridržkom, toda tudi z upanjem zadnje izjave Cuenlaja. Glede poročila državnega departmaja, ki je bilo izdano takoj po Cuenlaje-vem govoru v Bandungu, pa je Eisenhovver dejal, da je ameriškega tiska, češ da bri- morda v tem poročilu bila na- Bevan bo zopet sprejet v parlamentarno skupino Ta sklep bodo voditelji laburistične skupine predložili danes v odobritev Težavna pogajanja za preprečitev stavke železničarjev, ki je določena za nedeljo LONDON, 27. Izvršilni odbor laburistične stranke in tako imenovana vlada v senci sta danes na skupni seji 0-dobrila besedilo volilnega manifesta stranke. Vsebino manifesta bo na tiskovni konferenci obrazložil glavni tajnik stranke Morgan Philipps. Medtem pa javljajo, da so voditelji laburistične parlamentarne skupine nocoj sklenili, da bodo zopet sprejeli Aneurina Bevana v svojo skupino, iz katere je bil nedavno izključen. Parlamentarna skupina se bo sestala iutri in domneva se, da bo ta sklep prav gotovo odobrila. Bevan namerava govoriti na številnih volilnih zborovanjih laburistične stranke v okrožjih, kjer bodo kandidirali pristaši levega krila stranke. Minister Za delo Sir Walter Monckton je danes popoldne sklical skupno sejo britanske ce, ter predstavnikov sindikata strojnikov in kurjačev v zvezi s stavko, ki je napovedana za nedeljo. Razgovori so bili prekinjeni okoli 19. ure in se bodo nadal"Vali jutri. Pobudo za razgovore je dal minister za delo Monckton, ki pa je v spodnji zbornici izjavil, da je možnost njegove akcije omejena. Arbitražna komisija je namreč že zavrnila zahteve združenja strojnikov in kurjačev, ki zahtevajo povišanje mezd za 8 šilingov tedensko. Po današnjih razgovorih je glavni tajnik sindikata, ki je izdal poziv za stavko, izjavil da se položaj ni v ničemer spremenil. Medtem pa je vlada danes popoldne imenovala »izreden odbor«, ki ima nalogo sprejeti najnujnejše ukrepe v zvez: s stavko, ki bi se morala za-4r"i v nedeljo opolnoči. Odboru bo predsedoval ministr- komisije za transporte, ki u- ski predsednik Eden in nje-pravlja podržavljene železni-1 govi člani bodo med drugimi tudi ministri za dobave, za transporte, za pošto, za delo in vojni minister. Faure se bo sestal z De Gaulleom PARIZ. 27. — V političnih krogih se govori, da se bo predsednik vlade Faure v kratkem sestal z generalom De Gaulleom, Kakor je znano, se je tudi prejšnji predsednik vlade Mendes-France sestal z De Gaulleom in se z njim razgovarjal o vseh glavnih Vprašanjih notranje in zunanje politike. V istih krogih pripominjajo, da bosta Faure in De Gaulle govorila o splošnem mednarodnem položaju v zvezi z bližnjim sestankom štirih ve-hkih. Baje bosta govorila tudi o sledečih zadevah: reforma narodne obrambe, reforma ustave in vprašanja Francoske unije. da bi morali biti Cangkajškovi predstavniki navzoči pri vsakršnem pogajanju, ki bi se tikalo področja Formoze. Na vprašanje, ali vidi kak znak splošnega zmanjšanja napetosti med Vzhodom in Zahodom, je Eisenhower izjavil, da ima vtis, da se stvari sedaj razvijajo pozitivno, čeprav vsakemu ugodnemu či-nitelju lahko odgovarja drugi neugoden činitelj Na več drugih vprašanj v zvezi z omembo izboljšanja položaja je nredsednik izja-. vil, da je Sovjetska zveza pristala na sklenitev avstrijske državne pogodbe in da se tudi na nekaterih drugih področjih napetost manjša. Na vprašanje, ali sovjetski pristanek na sklenitev avstrijske državne pogodbe lahko pomeni ugoden činitelj za konferenco štirih na najvišji ravni, je Eisenhower izjavil, da bi moralo dejansko biti mogoče sklicati štiri zunanje ministre, da podpišejo pogodbo z Avstrijo, in da bi iz tega lahko sledilo kaj bolj konkretnega. Pripomnil pa je, da za sedaj ni znakov o možnosti konference na najvišji ravni. Zatem je predsednik potrdil, da sta si v zadnjih tednih on in maršal Zukov, sedanji sovjetski obrambni minister, osebno dopisovala, kar bi na kak način lahko koristilo stvari svetovnega miru. Predsednik je odgovarjal nekaterim novinarjem ,ki so ga vpraševali za pojasnila glede govoric, da se dopisovanje med njim in Zukovom tiče a-meriških letalcev, ki so zaprti na Kitajskem. Eisenho-wer je izjavil, da ne more dati nobenega pojasnila o vse bini pisem, razen če ne misli dati o tem pojasnil maršal Zukov sam Poudaril pa je, da v pismih i.i nič takega, kar bi morda komu ne ugajalo. Predsednik ni hotel niti izjaviti, kdo od obeh je dal pobudo za dopisovanje. Ko je govoril o bližnji deseti obletnici dneva zmage v Evropi, je Eisenhovver izjavil, da je gotov, da se je po tej zmagi maršal Zukov vneto trudil za dobre odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo. Tedaj je bila globoka želja po miru med vsemi tistimi, ki so se skupno borili, in upati je, da je še kaj ostalo od tega upanja, ki še vedno predstavlja veliko silo. tajnik se je vrnil s počitnic z mnogo bolj pozitivnim mnenjem, to je, bolj optimističen glede pobude, ki jo je dal Cu-enlaj na bandunški konfa-renci«. «Daily Mirror« piše: »Končno obstaja resno upanje mirovnih pogajanj s Kitajsko Življenjske važnosti je, da se Amerika in Kitajska hitro sestaneta na konferenci. Ce hoče Amerika ščititi interesi svojega zaveznika Cangkajška, to lahko prav dobro napravi tud’ brez njega. To kar je sedaj važno., je ugotoviti, ali je Cuenlaj res pripravljen razpravljati o miru namesto groziti. In edino sredstvo Za u-sj.eh je, sestati se v Cuenla-jem in ne poslušati Cangkajška«. • Moskovski radio je poudaril v zvezi z včerajšnjimi Dul-lesovimi izjavami, da je hote) Dulles prikazati zgrešen vtis, da je bandunška konferenca upravičila upanja, ki so jo vanjo postavljali washing-tonski voditelji. Zatem je hotel ameriški državni tajnik spraviti v dvom iskrenost kitajske izjave o pripravljenosti pekinške vlade na pogajanja z ameriško vlado za zmanjšanje napetosti na Daljnem vzhodu, zlasti pa na področju Formoze. Zatem je poudaril moskovski radio, da kljub Dulleso-vim izjavam o naklonienosti kitaj sko-ameriškim razgovorom «se pravo stališče državnega departmaja lahko presoja po dejstvu, da ZDA, kakor je iziavil Dulles, nimajo namena zapustiti politike prijateljstva s Cangkajškovo kliko«. Indijski ministrski predsednik Nehru je na tiskovni konferenci ob svojem prihodu na letahšče v Rangunu v zvezi /. Dullesovimi izjavami, da 30 ZDA pripravljene Da pogajanja s Kitajsko, poudaril: »Bistveno je. da pride do neposrednih stikov, ker ni nikoli 7elo zadovoljivo pogajati se s posredovalci«. Poudaril je zatem dejstvo, da nastajajo pri uradnih pogajanjih vedno številne ovira, medtem ko so pri neuradnih sestankih težave manjše. Bandunško konferenco je Nehru označil za »presenetljiv uspeh«. Konferenca, je dejal Nehru, je bila sestanek prijateljev, ki so imeli privatne razgovore, ki so jim omogočili rešitev nekaterih vprašanj, katerih ne bi mogli rešiti v konferenčni dvorani. Zatem je Nehru poudaril, da med državami, ki so se sestale v Bandungu, nekatere diplomatsko ne priznavajo drugih, ven-aar pa so se predstavniki teh držav lahko spoznali na mnogo važnejšem področju, t. ;. na področju prijateljstva. »Ce bi prišlo do podobnih stikov na Zahodu, je na koncu izjavil Nehru, bi bile manjše težave na svetu«. ivb pri a-norv ne testivalu v Cannesu BEOGRAD, 27. — Zveza filmskih delavcev Juposlavije je poslala oster protest filmskemu komiteju v Cannesu zaradi sklepa, da ne dovoli predavanje norveško-jugoslo-vanskega filma «Krvava pot« z obrazložitvijo, da žali nacionalne občutke Nemčije. Filmski delavci Jugoslavije poudarjajo v protestni brzojavki, da je obsodba nacističnih zločinov v pretekli vojni najprepričevalnejši poziv k miru in mednarodnemu sodelovanju in da se takšno obravnavanje v umetniškem delu ne more nanašati na celotno nemško ljudstvo. federacije bivših borcev Vincent Auriol, ki je pozdravil kongres v imenu 18 milijonov bivših borcev iz 29 držav, je poudaril pomeri borbe in trpljenja narodov Jugoslavije ne samo za lastno svobodo in neodvisnost, temveč tudi za neodvisnost in mir v svetu sploh. Jugoslavija, ki je pokazala toliko junaštva v borbi za svoj obstoj in neodvisnost, je dejal Auriol, je v današnjem nesigurnem svetu zanesljiv in pozitiven element v borbi za mir. Auriol je izrazil priznanje Zvezi borcev in Zvezi invalidov Jugoslavije za n jan prispevek h krepitvi mednarodnega sodelovanja in miru v svetu. Po govoru Vincenta Aurio-la je kongres pozdravil glavni tajnik svetovne zveze bivših borcev Curtiss Campai-gne, zatem pa je govoril predsednik osrednjega odbora Zveze borcev Aleksandar Rankovič. Poudaril je, da je ena izmed osnovnih dolžnosti vseh naprednih sil na svetu, zlasti bivših borcev, borba za o-hranitev miru. Vprašanje vojne in miru je osnovno vprašanje mednarodnega življenja. Da bi se ohranil in zagotovil mir, je treba mednarodne odnose postaviti na novo osnovo, likvidirati politiko blokov, ki zavira miroljubno ureditev mednarodnih vprašanj. Porast neblokovskih sil, zlasti v A-ziji, in miroljubnih sil znotraj samih blokov vpliva po Rgnkovičevih besedah na krepitev tendence pomiritve m ustvarja pogoje za uveljavljanje politike koeksistence, ki je dobila najbolj določeno formulacijo v izjavi Tita in Nehruja v Novem Delhiju in podporo na konferenci v Bandungu. Jugoslavija je s svojim odločnim stališčem v o-brambi neodvisnosti v času, ko je hladna vojna dosegla vrhunec, in z odklanjanjem priključitve h kateremu koli bloku pokazala in deloma tudi odprla pot, po kateri so šle tudi druge države v borbi za mir. Jugoslavija je s svojim stališčem aktivne koeksistence prispevala ne samo k uresničenju pogojev za izvajanje te politike, temveč je pokazala, da je takšna politika realno mogoča v mednarodnih odnosih. Največji del svojega govora je Rankovič posvetil, izgradnji socializma v Jugoslaviji in delu Zveze borcev, ki je bilo zadnja leta usmerjeno v vzgojo in šolanje otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Doslej je Zveza s sodelovanjem ljudske oblasti in ostalih organizacij usposobila za samostojno življenje in delo približno dve tretjini otrok padlih borcev in žrtev fašizma. medtem ko se ostali še šolajo. Ko je govoril o odnosih Zveze borcev z inozemskimi organizacijami, je Rankovič poudaril prijateljsko sodelovanje z organizacijami bivših borcev v drugih državah in izjavil, da je upravičena želja, naj bi svetovna zveza borcev postala univerzalna organizacija Zveza borcev Jugoslavije je ne glede na diskriminatorsko ravnanje in gonjo mednarodne federacije članov gibanja odpora odklonila vabilo, naj ponovno pristopi k organizaciji, ker sodi, da to ne bi prispevalo k razvijanju mednarodnega sodelovanja bivših borcev v svetu. Razumljivo je, je poudaril Rankovič. da to ne pomeni, da mi ne bomo sodelovali z nacionalnimi organizacijami. članicami te organizacije. Mi smo za enakopravno aktivno sodelovanje z vsemi demokratičnimi nacionalnimi organizacijami bivših borcev v svetu v vseh vprašanjih skupnega interesa, je zaključil Aleksandar Rankovič. Popoldne je kongres nadaljeval delo v komisijah. V komisiji za mednarodne zveze je več govornikov podprlo predlog, naj zveza ostro nastopi proti lam, ki oviraio mir in miren razvoj v svetu in naj obsodi uporabo atomske energije v vojne namene. Kongres bo nadaljeval z delom jutri. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta A. Rankovič je opoldne priredil kosilo na čast Vincenta Auriola, ki je popoldne obiskal Postojnsko jamo. Pinay odpotuje danes v Bonn PARIZ, 27. Francoski zunanji minister Antoine Pinay bo jutri zvečer odpotoval z vlakom v Bonn, kjer se bo razgovarjal z Adenauerjem v petek in soboto. Spremljali ga bodo ravnatelj za politične zadeve v zunanjem ministrstvu Roland De Margerie in nekateri strokovnjaki. TOKIO, 27. — Podpredsednik združenja za kitajsko-ja-ponsko trgovino je izjavil, da je japonska vlada tiho privolila, da kitajsko trgovinsko odposlanstvo ostane se en teden na Japonskem v upanju, da pride do sklenitve trgovinskega sporazuma, o katerem se že več tednov pogajajo. BEOGRAD, 27. *- Dr. Slavko Zore jugoslovanski poslanik v Siriji, je bil danes imenovan tudi za poslanika v Jordanu. *pwmwi»Ki imgvi 28. aprila 1945 poooldne je komanda mesč* Trst prejela po radiu povelje IX. korpusa: Pričnite z vstajo! Danes, ČETRTEK 2». »rila Pavel oti kr.. sla'''ct’„, ob Sonre vzide ob 5.00 hii » ^ a 10.06. Dolžina dneva 14.06. 'k vzide ob 10,20 in zatone Jutri, PETEK 29. aprila Robert, Tankosiav Prvi korafe Kot smo že predvčerajšnjim poročali, sta na svojo zahtevo pri zaslišanju pred več tedni tov. Franc Štoka in naš odgovorni urednik prejela od državnega pravdništva v Trstu slovenski prevod obtožnice in bila včeraj dopoldne ponovno zaslišana. Sodni uradnik jima je preskrbel tudi tolmača kot sta ga bila zahtevala na podlagi člena 5 posebnega statuta; vendar tolmač ni obvladal slovenščine, temveč le hrvaščino, zaradi česar bo tov. Štoka prihodnji petek ponovno zaslišan s pomočjo slovenskega tolmača, medtem ko je v zapisniku o zaslišanju našega odgovornega urednika ta pomanjkljivost v izvajanju člena 5 posebnega statuta še posebej poudarjena. Kot se naši čitatelji gotovo še spominjajo, gre za tožbo italijanske države zaradi treh člankov, ki so izšli v «Primorskem dnevniku« v septembru in oktobru pred dvema letoma, to je v dobi, ko je bilo na mejah med Italijo in Jugoslavijo skoro vojno stanje in ko je bilo politično ozračje zaradi osmo-oktobrskega angloameriškega diktata do skrajnosti razburkano in napeto. Prav gotovo ni potrebno še posebej poudarjati, da spadajo zato vsi trije članki v okvir desetletne borbe našega dnevnika in vsega tržaškega ljudstva za rešitev tržaškega vprašanja. Povsem je tudi jasno, da so prav takšno borbo imeli v mislih podpisniki londonskega sporazuma od 5. oktobra 1954, ko so sestavljali člen S londonske spomenice, ki se glasi: ■ Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumen, da ne bosta podvzeli nobenih pravnih ali upravnih ukrepov za sodni pregon alt diskriminacijo proti osebi ah imovini katerega koli prebivalca področja, ki pride pod njihovo civilno upravo na temelju tega memoranduma o sporazumu, zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju.* Zato je logično, da je odgovorni urednik našega dnevnika na zaslišanju zahteval tisto, kar bi bilo moralo storiti že samo državno pravd-ništvo v Trstu: da se namreč začeti sodni postopek na podlagi omenjenega člena preneha. Prepričani smo. da se bo to vsaj sedaj po včerajšnjem zaslišanju zgodilo Le na ta r.ačin bodo namreč sodne oblasti v Trstu dokazale, da v resnici izvajajo določbe lon-dcnske spomenice. Ponovno pa ugotavljamo, da je državno pravdnistvo z dostavo prevoda obtožnice obema obtoženima na včerajšnjem zaslišanju storilo vendarle prvi korak v izvajanju člena 5 posebnega statuta londonske spomenice, čeprav le pomanjkljivo, ker je obtoženima dodelilo namesto slovenskega — le hrvatskega tolmača, ki — kot se zdi — niti ni uslužben pri tržaškem tiibunalu. čeprav posebni statut v členu 2 izrecno določa v odstavku c): (Enakost glede dostopa v Javne in pravne službe: glede tega se bosta Italijanska in jugoslovanska uprava ravnali po načelu omogočanja Jugoslovanski etnični skupini, oziroma italijanski etnični skupini pod n.iuno upravo, da bost? pravčno (fair) zastopani v administrativnih položajih, zlasti pa na tistih področjih, kakor Je šolsko nadzorništvo, kjer gre še izrecno za interese teh prebivalcev.« Iz zgornje določbe sledi torej. da bi morali pri tržaškem tiibunalu biti nameščeni v potrebnem številu ne samo tolmači za slovenščino, temveč tudi zadostno število slovenskega sodnega uradništva v vseh uradih (državno pravdništvo, vsa sodišča itd.) in v vseh kategorijah. Vendar pa pomeni prvi začetek vsaj delnega izvajanja člena 5 posebnega statuta, da ni posebnih ovir za izvajanje tudi ostalih členov. Pripominjamo, rta bi bilo potrebno tudi formalno razveljaviti vso ono fašistično protislovensko zakonodajo. ki je bila do podpisa londonskega memoranduma veljavna in hkrati objaviti besedilo spomenice o sporazumu z vsemi prilogami tudi v Uradnem listu tako Republike Italije kakor tudi generalnega vladnega komisariata v Trstu. S tem bi italijanska vlada ravnala v smislu določb ustave Republike Italije, ki v svojem členu 10 določa dobesedno: (Italijanska pravna ureditev je v skladu z normamt splošno priznanega mednarodnega prava.a Med to pravo spada namreč tudi londonski sporazum oj 5. oktobra 1954! PRED PROSLAVO 1. MAJA NA STADIONU «PRVI MAJ* Prvi maj v znamenju borbe za izbojevanje socialnih pravic Za obrambo pridobitev v CRDA, za prosto cono, deželno avtonomijo, izboljšanje pomorskih zvez, okrepitev industrije itd. Smo tik pred prvim majem, prazniUom dela. Odbor za proslavo prilepa maja je že izdal lepake s sporedom proslave, ki bo ob 15. uri na stadionu «Prvi rnajs. Ta delavski praznik bomo tudi letos praznovali z ljudsko veseli-co in govori. Na sporedu so nastopi pevskih zborov, godbe, tamburaških zborov, baletov, ter igre in tekme za otroke. Od 17. do 24. ure bo ples. Tudi letošnji prvi maj bo delavstvo praznovalo ločeno na raznih krajih, čeprav zadnji dogodki na sindikalnem področju še posebno terjajo enotnost vsega delavstva, ki la najlepša priložnost, da de-lkajšnjih narodnosti. Predvsem lavci pokažejo to strnjenost. I pa se mora krepiti fronta Razen borbe v CRDA, ki je sedaj najbolj pereča, pa je še mnogo vprašanj, ki terjajo vztrajno enotno borbo vsega tržaškega delovnega ljudstva. Doseči je treba popolno prosto cono, deželno avtonomijo, vzpostavititev tradicionalnih pomorskih prog, okrepitev industrije, izboljšanje trgovine in prometnih zvez itd. Doseči je treba ob podpori vsega italijanskega proletariata spoštovanje nacionalnih pravic Slovencev, za kar se morata uveljaviti Memorandum in Posebni statut. Preprečiti se mora obnavlja- bi se moralo pokazati prav na I nie rasizma in hujskajška go- Rok z« vlaganje prošenj za izpite Po sporočilu viši* šolske upra v, te rok za vlaganj« prošenj za zrelostne in u»po»oblješu»»to* izpit, na višlth «red»‘ih »olab ao iobot« 54. aprila 1955, ta dan bolj združeno kot kdajkoli. Tudi letos so Razredni sindikati zaman pozvali ostale sindikalne organizacije na enoten nastop in niso na svoj poziv niti prejeli odgovora. Toda kljub negativnemu stališču sindikalnih vodstev, čuti vse delavstvo nujnost enotnega nastopa, saj ga tesno vežejo skupne borbe za obrambo sindikalnih svoboščin in pridobitev in za izboljšanje gmotnih razmer. Ravno zato ne bo nikoli dovolj poudarjena zahteva po enotnosti, ki je bila vedno geslo delavstva s katerim se je zmeraj uspešno upiralo pritisku kapitalistov in si pridobivalo nove pravice. Neogibnost enotnega nastopa pa čuti delavstvo prav posebno te dni, ko je v CRDA izpostavljeno tako hudemu pritisku, kakršnega še ne pomnimo v teh povojnih letih po padcu fašizma. Delodajalci, opogumljeni po svojih uspehih v raznih italijanskih industrijskih podjetjih, so v CRDA s še posebno o-strino udarili po tovarniških odborih, tej temeljni pridobitvi tržaškega proletariata. Delavci se temu upirajo, toda njihov odpor bi bil še mnogo bolj uspešen, če bi se gospodarji zavedali, da bodo ob vsaki priliki naleteli na strnjen odpor vsega delavstva. Ravno na prvi maj pa bi bi- nja proti mirnemu sožitju tu- vseh socialističnih sil v borbi za socialni napredek in mir. Prvi maj naj bo zato dan enotnosti vseh delavskih sil v borbi za lepšo bodočnost! Palamara sprejel tov. Mitjo Vošnjaka Tiskovni urad generalnega vladnega komisariata sporoča, da je generalni komisar Palamara sprejel včeraj zvečer jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Mitjo Vošnjaka. s katerim se je zadržal V daljšem razgovoru. PROSf./ll/E DESETLETNICE ZMAliE MU MCIMSIZMUM V LUNJERJU: V SV. KRIŽU: V .SKEDNJU: V BAHK UV I.JAH: V UL. It. MANNA 2H: V NABREŽINI: NA (ID CINAH: DANES 2*. 4. 55 ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva (Lonjer-Katinaran; nastopil bo tudi pevski zbor. DANES 28. 4. 53. ob 20 uri v prostorih prosvetnega društva. DANES 28. 4. 55 ob 19.30 v prostorih v Skedenjski ulici stev. 122. v petek 29. 4. 55 ob 2U uri v prostorih prosvetnega društva — na Franklovem. Nastopil bo tudi pevski zbor. v petek 29. 4. 55 ob 20. uri. v petek 29. 4. 55 ob 20. uri v dvorani prosvetnega društva (Igo Gruden«; nastopil bo tudi pevski zbor. v petek 29. 4. 55 ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva (A Coka. VABLJENI ČLANI! Obvestilo urada predstavnika FlRJ v Trsta Ker se praznuje delavski praznik 1. maja tudi v ponedeljek in torek 2. in 3. maja, bo urad predstavnika FLRJ v Trstu zaprt in ne bo sprejemal strank do 4. maja. V sredo 4. maja bo izjemoma uradni urnik za stranke od 8.30 do 12.30. * * Vladni generalni komisar dr. Palamara je včeraj sprejel elane pokrajinskega upravnega odbora in se z njimi zadržal v daljšem razgovoru. Razveljavljene ukrepov ZVll glede pogodb za kmečka zemljišča Razveljavijo se vsi ukrepi, ki jih je izdala ZVU glede najemniških pogodb za kmetijska zemljišča, o spolovinar-skem razmerju, o delnem kolonskem razmerju in o pogodbah O udeležbi na donosu kmetijskih zemljišč, od ukaza št. 14l z dne 30.6.46 do ukaza št. 60 z dne 2.7.54. Istočasno se raztegnejo na Tržaško o-zemlje zakonski predpisi, ki so bili izdani glede tega v Italiji, od kr. zak. odi. št. 146 z dne 3.6.44. do zokona št. 4 z dne 5.1.55. v n G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V PETEK 29. t. m. ob 20.30 uri gostovanje na KONTOVELU z J. Hartogovo komedijo {popotnika)) V SOBOTO 30. t. m. oh 20.30 uri gostovanje v BORŠTU z J. Hartogovo komedijo «Sopofnika» VČERAJ lOO-ODSTOTNA STAVKA V LADJEDELNICI SV. ROKA ŽE TRETJI BREZUSPEŠEN SESTANEK MED PREDSTAVNIKI CRDA IN DELAVCEV Danes sestanek za določitev stavkovne borbe v CRDA v prihodnjem tednu - Popoln uspeh stavke srednješolskih profesorjev Na slovenskih srednjih šolah danes reden pouk V okviru programa stavkovne borbe v podjetju CRDA so včeraj popoldne stavkali v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah. Stavke so se udeležili vsi delavci pa tudi skoraj vsi nameščenci. Danes se bodo v Trstu sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij iz Tržiča ter Delavske zveze in Delavske zbornice iz Trsta. Na sestanku bodo določili program stavkovne borbe v CRDA za prihodnji teden, ker ravnateljstvo CRDA kljub dosedanjim stavkam še vedno vztraja pri svojih zahtevah. Včeraj je bil na uradu za delo že tretji sestanek predstavnikov CRDA in delavcev, na katerem so razpravljali o sporu v CRDA. Tudi ta sestanek, ki je trajal od 18.30 do 19. ure, je bil brezuspešen, čeprav so razpravljali o vseh osmih spornih točkah. Ker niso dosegli včeraj nobenega sporazuma, je urad za delo sklical ponoven, to je četrti sestanek za jutri ob 9.30 uri. Na sedežu Delavske zbornice pa bo danes skupščina vseh nameščencev CRDA. * * * Prvi dan stavke profesorjev in ravnateljev srednjih šol se je končal s popolnim uspehom. Stavke se je udeležilo skoraj 1.000 profesorjev, tako da je ostalo brez pouka nad 15.000 dijakov, ker so bile vse srednje šole zaprte. Na posameznih šolah so bili RAZTEGNITEV POMEMBNEGA ZAKONA V KORIST ANTIFAŠISTOV Priznanje doživljenjsKih in letnih podpor žrtvam in invalidom fašističnega preganjanja Ziikon je V,elii važen /.» tržaške SloventT, oI-1D.lii je doloeila vlada 500 milijonov lir Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal nove ukrepe v prid antifašističnih ali rasnih političnih preganjancem in njihovih preživelih družinskih članov, ki stopijo v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku štev. 13 dne 2 maja: Tako se na Tržaško ozemlje raztegne zakon št. 96 z dne 10.3-55. Po tem zakonu bo podelila država italijanskim državljanom, ki so bili preganjani zaradi antifašizma in so utrpeli škodo na svoji delovni sposobnosti za najmanj 30 odst., ali so bili žrtev rasnega preganjanja po 7.7.1938. v primer ih, kot jih predvideva pristojni zakon, dosmrtno pokojnino za zasluge v enaki izmeri kot je določena za nižje častnike, v skladu z raznimi vrstami zadob- Ijenih poškodb in bolet ni, po obsodb, zaporov, in ki se bo- razpredelnici B, priloženi za- do lahko okoristili z gornjim kouu štet). 284 z dne 10.8.1050 zakonom. o novi ureditvi vojnih pokojnin. Družinskim članom italijanskih državljanov, ki so umrli zaradi političnega ali rasnega preganjanja, bo priznala država — po enakem kriteriju — letno podporo. Drugi ukrepi za pomoč so izdani za določene posebne primere, omenjene v zakonu, ki je bil zdaj raztegnjen. Italijanski zakon štev. 96, ki bo 2. maja raztegnjen na naše ozemlje, je razdeljen na 9 členov. Podrobnosti, ki niso razvidne iz uradnega poročila generalnega komisariata so zanimive, saj je prav na Tržaškem ozemlju mnogo Slovencev, ki nosijo posledice zaradi fašističnih konfinacij, POZITIVNA PRIDOBITEV ZA VAJENCE IN MLADE DELAVCE RAZTEGNITEV ZAKONA 0 VAJENCIH OB OHRANITVI SEDANJIH UGODNOSTI Ustanovitev posebnega odbora pri centralni komisiji za zaposlitev in pomoč brezposelnim v zadevah vajencev in zaposlitve mladih delavcev 7. odlokom generalnega komisarja, ki bo stopil v veljavo 2. maja t. 1. se na Tržaško ozemlje raztegne zakon št. 25 z dne 19.1-55, s katerim se u-stanovi pri centralni komisiji za zaposlitev in za pomoč brezposelnim, odbor s posvetovalnimi funkcijami v zadevah vajencev in zaposlitve mladih delavcev. Zakon vsebuje razen tega opredelitev posebnega delovnega razmerja, imenovanega «vajensko razmerje«, določa postopek za sprejem vajencev v službo, trajanje vajenske dobe in delovni urnik za posamezne strokovne kategorije, dolžnosti podjetnika in vajenca, formalnosti za strokovno šolanje vajenca s praktičnim vež-banjem in dopolnilnim poukom, ukrepe za socialno zavarovanje, pomoč za vajence in predpise za obrtniške vajence; končno predvideva kazenske določbe proti delodajalcem, ki se ne bi držali zakonskih predpisov, prispevki za socialno zavarovanje vajencev se bodo plačevali na O-zemlju po sedaj veljavnem sistemu za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje. Delodajalci v industriji in obrti bodo lahko dosegli, če zato zaprosijo, tiste večje ugodnosti, ki so predvidene glede v službo sprejetih va-j jencev v smislu doslej ve-1 sodelovali vsi člani delegacij. deval podelitev podpore delodajalcem v industriji in obrti, ki bi vzeji v uk vajence) in poznejših dopolnitev k zakonu, med njimi tistega dopolnila, s katerim je bil rok, ko je možno dati tak prispevek, podaljšan do 31. decembra 1953. Podpora za vsakega zaposlenega vajenca bo priznana delodajalcu po raznih strokovnih kategorijah, po času trajanja vajeniškega razmerja in starosti na osnovi novih razpredelnic, ki so priložene odloku; te upoštevajo manjša bremena, ki jih nosijo delodajalci od časa, ko je stopil v veljavo novi zakon, po katerem skrbi za socialno skrbstvo vajencev država. Delo mešane komisije za obmejni promet v Vidmu Komisija, ki v Vidmu že od decembra proučuje vprašanje osebnega obmejnega prometa na osnovi člena 7 londonskega sporazuma, je, kot smo že poročali, po velikonočnih praznikih pričela ponovno z zasedanji. V torek dopoldne sta se sestala šefa jugoslovanske in italijanske delegacije Bučar in Cuppon, popoldne pa je bil plenarni sestanek, na katerem so Ijavnih zakonov na Tržaškem I ozemlju, to je zakona št. 5 z I dne 10.1.1951 (ki je predvi- Plenarni sestanek je bil prav tako tudi včeraj in je trajal nad dve uri in pol. Omenjeni zakon predvsem določa, da bodo upoštevali za od fašizma preganjane osebe one, ki so delovali proti fašistični diktaturi od dne 28. oktobra 1922. Do dosmrtne pokojnine bodo imeli pravico tudi oni, ki so trpeli v zaporih zaradi političnih dejanj in jim razsodbe niso razveljavili ter oni, ki so bili konfinirani ali bili mučeni od državnih organov ter vojaških ali polvojaških fašističnih formacij. Država bo tudi letno nakazala določeno podporo, sorodnikom italijanskih državljanov, ki so umrli na posledicah političnega ali rasnega preganjanja. Ce je taka oseba umrla v konfinaciji ali zaporu se bo to smatralo, razen v izjemnih primerih, da je umrla zaradi posledic političnega preganjanja. Sinovi umrlih političnih in rasnih preganjancev bodo uživali iste ugodnosti kot sirote padlih v vojni. Pokojnine in nakazila bodo dodeljena predvsem osebam, ki živijo v slabih ekonomskih prilikah. Prošnje je treba vložiti v teku enega leta na zakladno ministrstvo, za finančno leto 1954-55 je bila v ta namen določena vsota 500 milijonov lir, za naslednje finančno leto pa nadaljnjih 100 milijonov lir, Predslavii lij velesejma v Budimpešto m n Dunaj Pretekli teden sta bila podpredsednik tržaškega velesejma Ulessi in generalni tajnik dr. Chiarutini gosta predsednika milanskega velesejma grofa Gallarati-Scotija in generalnega tajnika dr. Francija skupno s predstavniki italijanskih velesejmov, ki so vpisani v (Union des Foires In-ternationales«. Ob tej priliki so se predstavniki velesejmov dogovorili za skupno akcijo glede nove velesejemske zakonodaje, katero prav sedaj proučuje ministrstvo za industrijo in trgovino. Včeraj pa se je vrnil v Trst predsednik tržaškega velesejma ing. Sospisio s potovanja po arabskih deželah, kjer je utrdil odnose med tržaškim velesejmom in tamkajšnjimi gospodarskimi krogi. Istočasno pa je odpotoval iz Trsta podpredsednik Ulessi na Dunaj in v Budimpešto. V obeh prestolnicah bo podpredsednik govoril o osnovnih značilnostih letošnjega VII tržaškega mednarodnega velesejma. Zlasti je pomemben obi.sk Budbnpešie, sni gre Zg prvi uradni nh;sk predstavnika tržaškega velesejme na Madžarskem. navzoči le ravnatelji in sindikalni delegati, ki so skrbeli za redni potek stavke. Kot smo že poročali, so se včeraj ir. solidarnosti pridružili za en dan stavki tudi slovenski profesorji in so bile zato tudi vse slovenske srednje šole zaprte. S tem so slovenski OD LEIOŠNJEGA PRVEGA MAJA DALJE Tržaška radijska postaja dokončno vključena v RAI Slovenski postaji (Trst A) je treba dati dejansko avtonomijo, da bo slovenska tudi po duhu in De samo po jeziku Tržaški radio je včeraj oddajal sledečo vest, ki jo objavljamo v celoti; Upravni odbor RAl je odobril besedilo dodatne določbe, ki razteza na Tržaško o- cionarja RAI, dokončno prišla v sklop italijanske radijske službe, s čimer se je zgodilo to, česar so se uslužbenci tržaškega radia najbolj bali. .. .. , i Posebnih sprememb od te- zernlje državno koncesijo za ga ne bo saj je -e do sedaj radijsko in televizijsko sluz- bila večjna govorjenih odda bo, po pogajanjih med pred- povezana z oddajami RAI predsedstva vlade, vključno s slovensko posta- stavniki generalnega komisariata za šolniki podprli borbo italijan- Trst in predstavniki pristoj- skih kolegov. Ker pa so slovenski profesorji v drugačnem položaju in zahtevajo zato tudi rešitev različnih vprašanj, so sklenili, da omejijo solidarnostno stavko na en dan in bo zato danes v vseh slovenskih srednjih šolah reden pouk. V italijanskih srednjih šolah pa se bo stavka nadaljevala do sobote, tako da se prične pouk šele 2. maja. Stavka profesorjev je seveda zelo razburila vladne kroge. Nad ravnanjem profesorjev se je posebno pritoževal minister za prosveto Ermini, k' je dejal, da ima vlada po zakonu o pooblastilih celo leto časa, da reši to vprašanje. Profesorji pa se upravičeno pritožujejo, da imajo slabše plače kot ostali državni uradniki istih kategorij, ki dobivajo razen redne plače še razne dodatke, nagrade za navzočnost v službi, potnine itd. Razen tega pa zahtevajo, da se reši vprašanje nestalno nameščenih profesorjev, ki so v primerjavi s stalnimi v veliki večini. Stavka res pomeni škodo za učne uspehe dijakov, zlasti ker se bližamo koncu šolskega leta, toda profesorji se tudi ne morčjo odpovedati upravičenim zahtevam in je zato dolžnost vlade, da jim končno ugodi. * * + S stavko grozijo tudi u-službenci zavarovalnih ustanov Assicurazioni Generali in RAS (Riunione Adriatica di Sicurta). ki so se sestali na skupščini. Uslužbenci pravijo, da imajo enake plače kot leta 19.10, medtem ko so se življenjski stroški zvišali od takrat za četrtino in se je torej prav za toliko znižala kupna moč njihovih plač. Razen tega zahtevajo enkratno izplačilo izredne doklade («emer-genza«) v višini dvomesečne plače. nih ministrstev. jo, katere poročila so le prevod italijanskih vesti. Zato i nima zagotovilo, da bo trža-Dodatni akt bo podpisan in j ški radio užival največjo av-objavljen v prihodnjih dneh, , tonomijo v Italiji, nobene v veljavo pa bo stopil 1. ju-1 praktične veljave, če ne bo, ni ja. Vendar pa je RAI, da j vsaj kar se nas tiče, sloven-bi zadostila najnujnejšim po- j ski postaji dana možnost ta- trebam, sklenila že 1. maja izvesti večino določb, zlasti kar se tiče oddaje vesti v slovenščini in italijanščini. Novi sporazum določa med drugim: 1. Prehod v okvir RAI vsega osebja, ki je sedaj zaposleno pri «Ustanovi tržaškega radian. 2. Uporabo umetniških skupin in sodelavcev, ki so do sedaj trajno sodelovali, pri tržaškem radiu v zvezi s tehničnimi in umetniškimi potrebami tržaškega radia. 3 Oddaja lokalnih vesti in lokalnega programa v italijanskem jeziku skupno 3 ure na dan. 4. Oddajo vesti in programov v slovenskem jeziku po posebni postaji Trst A v dosedanjem obsegu. Vest tržaškega radia se zaključuje s sledečim komentarjem: Na ta način bo dosegel tržaški radio najširšo avtonomijo v Italiji, ki bo obsežnejša kot v kateri koli drugi deželi. Ustanovile se bodo informacijske službe, razširila se bo mreža sodelavcev in se znantno izboljšala tehnična oprema na osnovi načrta del, ki se je že pričel izvrševati. Upravni odbor RAI je upošteval posebno funkcijo Trsta v okviru italijanskih nacionalnih interesov in za zaščito italijanske civilizacije. Zato je odbor sklenil nakazati tržaškemu radiu sredstva za nove izdatke, katera le delno krije državni prispevek. Iz gornje vesti je torej razvidno, da bo tržaška radijska postaja, ki je doslej že imela komisarja v osebi funk- kega delovanja, ki bo odgovarjalo potrebam in 'koristim slovenskega prebivalstva, ne pa samo ((italijanskih nacionalnih interesov« in «zaščite italijanske civilizacije«, kot je rečeno v poročilu. To pa bo možno le, če bo prenehala dejanska cenzura nad vestmi v slovenskih oddajah, ki je bila uvedena 11. nov. 1954 z izročitvijo sestavljanja vesti trem italijanskim urednikom. Slovenska postaja bo namreč slovenska šele takrat, kadar, ne bo slovenska le po jezi-ku, pač pa tudi po duhu. Ljudska prosveta Izvršni odbor SPZ v Trstu bo imel sejo jutri 29. t. m. cb 18 uri na sedežu v Ul. Rom« 15. Prosvetno društvo v Skednju, danes 28. m. bo poslovala društvena knjižmica kakor običajne vsak četrtek, od 18. dk) 20. ure. Darovi in prispevki Ob 10. obletnici mučeniške smrt; Ruggera in Albine Brana por. Haas v drag in vedno svež spomin darujejo sorodniki iz Boršta za folklorno skupino iz Brega 500 in ža Dijaško Matico 500 lir. Od včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. aprila t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok <1 mrtvorojen), umrlo je 17 oseb, porok pa je bilo 7. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16.9, rta j-nižja 9.2, ob 17. uri 15.2. Zračni tlak 1018.8 stanoviten, veter se-verozahodnik 6 km na uro, vlaga 66 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura ’ morja 12.2. UMOR FINA IM C AR.JA B0NGI0RNA PREIT POROTNIM S0DISCEM Tudi včeraj ugotovljene v policijskem zapisniku o netočnosti zasliševanjik Priče so govorile o ljudskem odboru, zapisnik pa govori o «ljudskem sodišču* - Jutri so na vrsti obrambne priče Poleg dokazov za Križman-1 mel odbor sedež in tudi se- čiča in Brajnika hoče sodišče odkriti tudi. če je v okviru ljudskega odbora v Domju v prvih povojnih mesecih delovalo kako ljudsko sodišče, ki hi se ukvarjalo s sestavo seznamov ljudi, ki bi jih morali »spraviti s sveta«. O tem ljudje seveda ne vedo ničesar, toda policija je večkrat v zapisnikih omenila tako sodišče, čeprav ni obstajalo. Ce se povrnemo nekoliko nazaj, nai bi to domnevno sodišče odločilo smrt Bongiorna, Karla Ražmana. Doseja, Leiterja in drugih, kar pa nikakor ne odgovarja resnici in so te o-sehe. kakor jih je imenoval Križmančičev odvetnik, samo (žrtve Razmanovega romana«. Dejstvo pa je, da je ljudski odbor, ko je šlo za malenkostne spore, skušal posredovati, in to je policija kratko-malo imenovala (ljudsko sodišče«. O tem je obširno poročal sodišču bivši Pr5.4sec*“ nik odbora Josip Valenčič, ki le izjavil, da ni nikoli spregovoril med policijskim zasliševanjem imena «sodišče». temveč samo odbor. In kljub temu stoji v zapisniku napisano sodišče in to na tak način, da daje videz, kot da bi to izrekel Valenčič sam. Več podobnih izmišljotin vsebuje tudi zapisnik o zasliševanju Pierine Jercog. hčere gospodarja mlina, kjer je i- stanke. V uvodu naj bi Jer-cogova izjavila, da so bili (prisiljeni« oddati sobo v najem, medtem ko je včeraj pojasnila, da so člani odbora prosili za dodelitev sobe. To pa še ni vse. Jercogova je bila nekaj časa tajnica Zveze antifašistične mladine in v zapisniku je navedeno, da jo je imenoval sam Brajnik, o katerem izvemo, vedno iz zapisnika seveda, da je z raznimi drugimi osebami prisostvoval mladinskim sestankom. To je Jercogova odločno zanikala, kajti na policiji n. nikoli izrekla tega, kar je zapisano in ni spregovorila niti enega samega imena. «To sem pripravljena trditi,« je dodala ženska, (tudi pred policijskim funkcionarjem, ki me je zasliševal. Saj ga na videz poznam.« Ostale priče niso povedale nič posebnega in vsak je izključil, da bi imel Križman-čič kako funkcijo v odboru, medtem ko je bil Brajnik znan kot »tajnik partije«. Ze v prejšnjih člankih smo omenili, da se na razpravi če-sto govori tudi o ((deportaciji« Viktorije Brajnik, čeprav nima nobene zveze z umorom, a bi moral tudi ta dogodek po mnenju preiskovalnih organov prikazati krivdo Križ-mančiča in Brajnika. Kako. pa je težko razumljivo. In o | Presti. tem dogodku smo slišali več prič in zadnji med temi je bil včeraj Fabjan Korošec, ki je omenil, da je nekega dne prišel k njim domov neki Ciacchi, ki je nekako grozil, da bo vse člane družine doletela ista usoda kot Viktorijo. Toda Ciacchi je bil tako pijan, da je celo padel pred njim na tla . . . Vsak komentar je torej popolnoma odveč. Ta dogodek pa je bil popolnoma nov za Santino Cerne-ko por. Brajnik, ženo obto-ženčevega sina Alfreda, ki je rekla, da je njen tast deloval na političnem področju in je tudi predlagal ustanovitev šole, ki jo je vas zelo pogrešala, Po njegovi zaslugi so tako otroci prišli do potrebne šole. Priča je tudi zavrgla ob-rekovalne čenče nekaterih o-seb, češ da je njena sestra stanovala, v času ko je bila Brajnikova žena v bolnišnici, z Brajnikom. Njena sestra, ki sc jo hoteli nacisti aretirati, se je zatekla k Brajniku in to skupno z drugim dekletom, kjer je dobila varno skrivališče in zatočišče. Razprava je bila odložena na petek zjutraj, ko bodo začeli z zasliševanjem obrambnih prič. Preds. Rossi, tož. De Franco, zapisn, Tessier, obramba odv. Annoscia, Caravelli in DANES 28. aprila 1955 ob 17. uri bo nastopil v Ulici Roma štev. 15-11. LUTKOVNI OPER Na sporedu so GULIVERJEVA POTOVANJA Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se seznanijo z dogodivščinami Guliverja, ki bo vsem v veliko zabavo. Kossetti. 16.00: «Dekleta i? S. Frediana«, K. Podesta, M. Mariani. Exc«lsior. 15.30: «Okno na dvorišče«, J. htewart, G. Kellv. Fcnice. 16.00; (Kralj barbarov«, J. Chandler. R. Gam. Nazionale. 15.30: »Madame B;:t- terfly», K. Yachigusa, N. Fila-curidi. FPodrammatico. 16.00: »Ogenj in poltenost«, L. Turner, C. Thompson. Mladini izpoi 16 let prepovedano Supercinema. 16.00: »Babilonska kurtizana«, R. Fleming, R. Montalban. Mladini iz£od 16 let prepovedano. Arcobaleno. 16.00: »Dolina kraljev«, R Taylor, E. Parker. Astra Rojan. 16.30: (Jastrebov prelaz«, D. Morgan, P. Ncal. Capitol. 16.jC: »Rose Marit«, A. Blyth. Crisialio. 15.00: «Rodila se je zvezdnica«, J. Garland. Grattacielo. 16.00: »Svet pripada ženskam«, J. Allvson, L. Bacall. ■Vabama. 15.30: «Pred potopom«, M, Vlady. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00' »Prismuknjena Judy», J. Canova. Annoiua. 15.oo: »Daljna dežela«, J. Stevvart. Aurora. 16.00. «Federalni agent X-3», V. Mature. Garibaldi. 15 30. «Pluto Pippo in . Paperino«, Walt Disneyev film. Ideaie. ,6.00: «Srečan-,e z usodo«, Y. Mltchell, Impero. 16.00: ((Romantična ježa«, C Ma/rchand. Italia. 16.00: «Dve sirotici«, M. Eru. s. Marco. 16.00: kTereša Raqhin«, R. Val.lone. Mladini izpc.d 16 let prepovedano Kino ob morju. 16.00. ((Dobrodošel k regimentu«. J, Durcnte. Moremo. 16.00: (Sto š“renad», M. Fiore. Savona 15.30: »Rdeča planjava«, G. Pečk. Vialt. 16.00: «Znajti se je treba«, A. Sordi. Vittorio Veneto. 16 00: «Rojena za ljubezen«, E. VVilliams. Azzurro. 16.00: ((Ujetniki moč v r-ja», J. Peters Belvedere. 16.00: ((Zapravljivec«, J. Leight. Marconi. 16.00: «4 v medicini#, D. Bogacde. Massimo, 16.00: «Dolga noč«, A. Quinn. Novo Cine. 16.00: «Mala princesa«. S. Temple Odeon. 16.00: «Kleopatrine lju- bezni«, R. Fleming. Radio. 16.00: »Dve noči s Kleopatro«, A. Sordi. Secolo. 16.30 «Giocondin nasmeh«, C. Boyer. \enezia. 15.30: ((Neukročena meja«, J. Cotten. Skedenj. 18.00: «Nevada ekspres«. Kino na Opčinah. 18.00. «San|e Boheme«, K. Grayson. K O H K « - Slovenska poročila: 6.3?, 1.30. 14.30, 19 30 HI 23.30 Hrvaška poročila: vsak d 20.00. ms |1» Italijanska poročila. o.w 17.00, 19.00 in 23.00 ,«1 Iz naših listov V slov dan (razen nedelje t« ka) ob 14.30 ,tai, pš Iz naših listov T■ «" rfl) dan (razen nedelje In P" ka) ob 17.Ob .. »50 6.4C Jutranja 8last,a' ,a. * ledar - vremenska ,]rf poved časa; 7.05 Jaj^inle- B 7.30 Nasveti za vna I* o m«is oktet; , ,. „ |v - ■ - r 1K C9‘. Morja široka cesta: jfll iz komičnih opec KV do. WJ 14.40 Poje slovenski ŽabavMjU ‘14.00 'Od melodije k^t: li® pesmi; 13.54 .» t. O V p, ,f 327,1 m, 202.1 m, ŽSjl* Poročila ob 5.00, 6.00. ČETRTEK 28. aprila 1«53 ITIST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji: Messina: 12.10 Za vsakogar nekaj; >3 00 Operna arije; 13.30 Zabavna glasba: 14.00 Poje M. Andersen; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Južnoameriški odmevi; 17.30 Plesna čaj-mka; 18.00 Elgar: Koncert za violino in oikester; 18.40 Koncert sopranistke Rožice Kozem; 19.00 Radijska univerza; 19.1C Pes.ra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Poje vokclnl kvintet: 20.30 Dramatizirana zgodba; 21.00 Melodije iz revij; 21.30 Igra Mirta Sancin; 21.50 Ciganske pesmi; 22.00 Glasbeno predavanje; 22.30 Schubert: Godalni kvartet v e-molu; 27.00 Vitold Mailcuzynski. T Itk i ■. 11.30 Operna glasba 12.15 Orkester C. Savne; 13.25 Simfonična glasba; 17.50 Iz revij in operet; 18.30 G. Viozzi: ((Allanusla-ches«, opera; 21.05 A. Casona: »Coln brez ribiča«, igra v treh dejanjih; 22.45 Koncert dueta Mairiardi - Zecchi TRS Ul. sv Fran čiška 20/111 tel. 37-338 sprejema in-serate, male oglase, osmrtnice ib ", 'jo od 8. do 12.30 in od 18. ure. zobozdravnik •i-RST1 ORDIN1RA V UL. LAVATOIO 4/1 od 14. do 18, pr« NA OPČINAH od 9,—12. in 19 ADRIA T H č> 1 . J pl Ul. Cicerune st. tel. 29243 riti. j-ie ", Adria Express a^od-znanje spored njih izletov ,453 28. - 29. - 30- - v'dna n«-TURIN (mednaroa )ija. gomelna tekma Jugoslavija) . Vpisovanje d° 17. - 22.5.1955 DUNAJ 30.4.I" vpisovanje d° ' , « . I-4' 18 - 21.5. in 29> • NIZZA. CANNKS.^fE/ muenchen, CARL? • „ 22 n 1 *? 1 odhodi 1., 8., •’ in 29. maja PARIZ ^ Tf5„ dnevni odhod' 1 "a SICILIJO sti . ,, (specialni p®a,m8n) skupine P° rl J oseb) ^ «Adria - ExPr^?' ^ ča*!l skrb. v tia^„n«.tV tran^1 trgovske. nf_v/„2ltne stične zume. Prodaja ^ Sesljan. TryaCr«d°'bjf, Redipugha, has1 gk0IU „ riano, Udine DELAVNICA MEHANIČNIH IZDEL A. Fabiani TRST — UL. COKI I 2 — TEL. 3«I-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, “P gov''11’ podjetjih, revizije, mehanirn; izdelke, ohdeiav avtogeno in električno varjenje- siroJeh Popravila na krovu: motorjev Diesel. Parn' -ot1^ in kotlov ter vseh pomožnih naprav pf' p strojih tn napravah na krovu. Srce in ožilje (krvD' sklerozo, trombozo), (vnetja, kamne, pesek), notrt*,,i ...pil0' (protin, ttasedovv), živce (neVia q nervoze, oe.r.lglje) -J MIŠKO ZDROUILIŠČE, SLUTIM "f,,./ Odprlo odi.moja dalje V predsezoni znižane 20RA 1tJL JE PRV°Ji im ui j d aiivj!\d — ~®rtr * kov orom en »dni konci? ,- (ij- Radijska univerza; l6-1" .. «.1 kogar nekaj; 19.10 SP 15 minut s Frar.kie jjji 20.45 Melodije za pr® . Nočni simfonični kobceN - .1 4 153)0.~ 17.00' in 22.00. 11.00 Radijski koteffi-p* Glasben-a medigra; .H-f11» zansk; pesmi in P10!?.« f'. Danilo Bučar: Belokra-nl niče; 12.00 Kmetijs*' ^ 12.10 Narodne PesmI, , kot*1'!' je: 13.30 Opoldanski. JldJ-14.40 Priredbe slovensk“L. javnih pesmi poje AkadeiW»? ski zbor: 16.00 uIrin^o0iM,.,j ture - Ivan Potrč: «■<*".. |T; 16.20 Iz baletov in ll« Zabavna glasba po sv po-•Skladbe brvatskih avton je Mariborski komorni 20.00 Glasbeni razgledi, *. l KVIZ*JA ^ 10.00 Reportaža s ' ,eCito!,#’ ske zbornice v Brif3, 17.30 TV za otroke J- il» le ((Podreccovi male«M-iipeff*! Šolska oddaja: -njo ^ li kratkometražen f'im’. /ytov°*,l! 20.30 Odgovori: 21.10 r; # pov te - variete; 22.25 Zgod** sanu Brazziju. PRI MOTO GUZZI TAK |.£ IZROČITVE! Airone 25u. joto Zigoli 98. GardelUno ve(igr-terni tricikel j. L'P1’nll..štni u Mondial bati. Nadomfjjtr'/ si. Avtomoto Diesel 0IY v za popravila. CREMASb Fabio Severo 18 - lri r OB D£S£T1 OBLETNICI ZBAG£ AAD !A€lFA§lZlfl01 .J SPOMNIMO se naših padlih AVGUST ŠKERJANC toff. Y Bazovici 16.8.1915 2.4.1945 na Opčinah RIHARD GOMBAČ rojen v Lonjerju 9. 2. 1927 padel 2«. 4. 1945 pri Ribnici rol PROSEN “mrl 14 Kaštelu 30. 12. 1910 *■ 5. 1944 v Dachauu ALDO KAVCIC rojen 20. 1. 1922 padel 6. 9. 1943 v Drežnici >iJvSIP k°zorog Ni 20 Partizane sep. 1943 • 3- 1945 c Mathausnu VIDA KOCJANCIC rojena v Dolini 2. 8. 1919 padla 16. 3. 1944 v Temenici mm lir- fo^REj MRZEK 1 * 9»? Opčinah ‘» 1944 v BuchenwaldU SILVANO KLIMA rojen v Trstu 2. 3. 1924 padel 23. 6 . 1944 v Bosni . C,e°AvB^RT Kuret ell«-4l.;?lu '5- *• 1911 45 v Hudem koncu PEROSA Paael « n6 i944 ,92S Kako smo pognali v zrak železniški viadukt pri Stivanu Ena najbolj uspelih akcij sabotažne skupine garibaldinske brigade Trieste Avgusta leta 1944 je garibaldinska brigada »Trieste« taborila pri Voglarjih., majhni vasici sredi Trnovskega gozda, ki se tako imenuje, ker se večji del njenih prebivalcev ukvarja s kuhanjem lesnega oglja. Toda s to obrtjo so se ukvarjali nekdaj prej, nanjo spominja samo še nekaj koščkov ožganega lesa. zakaj že nekaj časa je, kar so moški te vasice opustili svoje vsakdanje delo in prijeli namesto tega za puško. V majhnih kamnitih hišicah, praznih in zapuščenih si našel samo starce in otroke. In še ti, dasi še nemočni, so z nami delili hudo in žrtev polno usodo. Ko smo prišli v vas, so takoj bili z nami, kot bi bili njihovi sinovi. »Ali bi malo mleka, otroci?«, so nas vpraševali. Bili smo ginjeni, in da bi jim pokazali, kako so nam pri srcu, smo se jim zahvaljevali v' slovenščini: «Hvala, mamica«. V Voglarjih se je ustanovila naša sabotažna skupina, katere pripadniki so pred tem obiskovali poseben tečaj za poznavanje in rabo eksplozivov. Poveljstvo brigade pa je medtem sklenilo, da se izvede sabotažna akcija, in sicer tam, kjer se je sovražnik čutil najbolj trdnega. Za objekt sabotažnega dejanja je bil izbran viadukt pri Devinu, in skupini 80 ljudi, ki je imela to delo opraviti, je poveljeval tovariš Rossi. Za izvedbo akcije je bilo določenih 800 kg angleškega eksploziva «Plastic n. 8». Po izvršenih pripravah se je sabotažna skupina garibaldinska brigada «Trieste» odpravila na svojo prvo akcijo-Zapustili smo Voglarje v prvih jutranjih urah. Z ogromnim tovorom na plečih so se tovariši počasi spuščali po strmih trnovskih pobočjih v dolino. Zatem je kolona prečkala Vipavsko dolino in prišla do Renč, ki leže prav ob vznožju kraške planote, še pred dnevom. Nemci so, kot bi nekaj slutili, prav tiste dni okrepili stražo pri viaduktu, zraven pa postavili še nekaj baterij. Da bi se vnaprej izognili morebitnim nevšečnostih!, se je komandant Rossi osebno odpravil na kraj sam. Bil je seveda preoblečen v civilno obleko. Dne 8. avgusta ob desetih zvečer, se^je sabotažna skupina napotila proti cilju. Pri slehernem koraku smo morali paziti, da nas ne bi najmanjši šum izdal ter alarmiral sovražnika v številnih postojankah, s katerimi je bilo področje posejano. Pri Jamljah, ki so od viadukta oddaljene kak kilometer, so se od glavne skupine oddvojile manjše izvidnice, da bi še enkrat u-gotovile. ali ne grozi od kod kaka nova nevarnost, zatem pa zasedle položaje, s katerih bi ščitile tovariše, katerih naloga je bila podmini-rati viadukt. Hkrati se je skupina z eksplozivom spustila po dolini, ki pelje prav do obokov viadukta. Vsepovsod je kraljevala neskončna tišina. Borci so se plazeč pomikali proti cilju. Njihovi živci so bili napeti do skrajnosti, vsak trenutek se je utegnila pojaviti kaka ovira. Nenadoma je prerezal noč oster žvižg, od Tržiča sem pa je bilo čuti značilni ropot vlaka, ki povečuje hitrost. Borci, ki so v tem že prišli do obokov, so prenehali z delom. Vlak je bobneč zdrvel čez viadukt. Kmalu je bilo v nočni tišini spet čuti samo drobne ostre udarce minerjev ob kamnite oboke viadukta, ki so vanj polagali eksploziv. Stražarji so bili onemogočeni, za to so poskrbele izvidnice. Napadli so jih iznenada ter jih s pomočjo nekate- rih njihovih tovarišev, ki so sodelovali pri akciji, razorožili. Bilo je natančno ob dveh rlevetinpetdeset minut dne 9. avgusta 1944, ko je ogromen plamen, ob spremljavi groznega zamolklega grmenja nenadoma razklal nočno temo, ki se je v njej le tu m tam od daleč slišal lajež osamljenega psa s kmetije, izgubljene nekje sredi kamnite kra-ske pokrajine pri Devinu. Tiho, kakor je prišla, se je nato kolona vrnila, od koder je prišla z zavpstjo, da je dobro opravila svojo nalogo. Zatem je semkaj pridrvelo nekaj nemških oklepnih enot. Bilo pa je že prepozno: železniški viadukt na progi Devin-Tržič je že bil pognan v zrak. Tudi izvidniška letala, ki so že navsezgodaj skušala poiskati predrzneže, niso ničesar opravila. Ti so že bili spet med svojimi tovariši v Renčah. Istega dne zvečer so zavezniške radijske postaje oddajale sledečo vest: «To noč je sabotgžna skupina garibaldinske brigade «Trieste» minirala železniški viadukt pri Devinu. Oba stranska oboka in ves srednji del so bili popolnoma uničeni. Nekaj dni zatem je nekdo, oblečen v železniško uniformo, živahno razpravljal s predstavniki nemških oblasti o škodi, ki jo je povzročila partizanska akcija. Nemci so kar naprej preklinjali: «Ver-fluchte banditen...« Pri vsakem njihovem izbruhu je železničar prikimal, češ, prav imate, v resnici pa se mu je srce kar smejalo od zadovoljstva. Bil je eden iz sabotažne skupine garibaldinske brigade »Trieste«, ki je akcijo opravila, a je hotel še enkrat potegniti Nemce, in sicer tako, da je preoblečen v železničarja odšel na kraj akcije, da bi dokončno ugotovil, kakšen je bil njen uspeh. Nemci, kakor so sicer bili brihtni, se še vedno niso dokopali do spoznanja, da so partizani prav povsod, na vsakem vogalu, za vsakim grmom, v vsaki hiši, in da takšne ter podobne akcije ne bodo prenehale vse dokler se ne bodo pobrali, od koder so prišli. G.R. Italijansko-jugoslovanslii sporazumi Komentar tajnika jugoslovanske Zbornice za zunanjo trgovino Milana Aleksiča v ,.Mednarodni politiki" o italijansko - jugoslovanskih sporazumih - Sporazumi določajo liberalizacijo izmenjave razen manjših omejitev pri nekaterih vrstah jug. blaga Za sporazumno rešitevj tržaškega vprašanja v oktobru pr. 1. so bili ustvarjeni pogoji za vsestransko poglabljanje odnošajev dobrega sosedstva med Jugoslavijo in Italijo. Ta pomemben dogodek so spremljale obojestranske želje, da pridejo v novem položaju do izraza prve pozitivne manifestacije na področju gospodarskega sodelovanja. Prvi korak v tej smeri se je napravil že v decembru istega leta, ko je obiskala Jugoslavijo italijanska gospodarska delegacija z ministrom zunanje trgovine Mariom Martinellijem na čelu. Ob tej priliki so postavili v Beogradu splošna načela bodočega gospodarskega sodelovanja med obema deželama, hkrati pa so dosegli sporazum in podpisali protokol o italijanskih obveznostih za vojno škodo, investicijskih o-prem za električne centrale in napravah za daljnovode, kakor tudi o drugem blagu v skupnem znesku 30 milijonov dolarjev. Poleg tega pa je v začetku leta 1955 jugoslovanska vladna delegacija nadaljevala v Rimu gospodarske razgovore. Ti razgovori so se zaključili z večjim številom sporazumov, ki sta jih konec marca podsala O-sman Karabegovič. član zveznega izvršnega sveta in Mario Martinelli, italijanski minister za zunanjo trgovino. Podpisani sporazumi presegajo po svojem pomenu okvir vseh prejšnjih dogovornih instrumentov in se odlikujejo po tem, da postavljajo realna načela za praktično uresničenje na področju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, sklenili so naslednje sporazume: trgovinski sporazum, konvencijo o trgovini in plovbi, plačilni sporu-1 zum, dva dogovora o blagov-! ni izmenjavi med obmejnimi | področji, protokol o zračnem prometu, sporazum o cestnem prometu s posebniin pismom o železniškem prometu in s pismom o sodelovanju na I področju turizma. Kakor vi-vimo obsegajo ti sporazumi zelo široko področje, na katerem moreta najti obe go- I spodarstvi skupno korist. Pogresno bi bilo, če bi iz dejstva, da so se sklenili ti sporazumi, potegnili zaključek, da Italija in Jugoslavija nista že v preteklosti imeli razvitih trgovinskih odnosov. Tak zaključek bi bil v nasprotju z ekonomsko logiko, spričo deistva. da gre za sosedne dežele, katerih gospodarstvi sta na mnogih področjih komplementarnega značaja, hkrati pa imata izvrstne prometne zveze tako na morju kakor na suhem. Zaradi tega ni nič čudnega, če je Italija vedno zavzemala eno vidnejših mest v jugoslovanskem izvozu in uvozu. V poslednjih petih letih je bil obseg izvoza in uvoza naslednji (v milijonih dolarjev): Izvoz Uvoz iz FLRJ v FLRJ 1950 18.524 24.484 1951 21.812 32.856 1952 31.662 30.090 1953 24.500 27.591 1954 29.453 22.634 Tak obseg izmenjave je pred- Pri M etunguv n Kremlju44 v Pe kingu i n v njeg oveni rojstnem i kraju „za goi *ami“ Vtisi enega redkih zapadnih novinarjev, ki mu je bilo dano priti v neposredno bližino Maocetunga in njegovih sodelavcev - Kako ga je Cuenlaj potrepljal po rami Novinar Adalbert de Segon-rnc je pred časom obiskal L R Kitajsko in napisal članek, v katerem prikazuje svoje vtise o predsedniku LR Kitajske Maocetungu in nekaterih njegovih sodelaveih. Zanimiv je tudi njegov opis Maocetungo-vega rojstnega kraja, iz katerega posnemamo kratko vsebino. * * * #Ta glavnik ima svojo slavno preteklost. Pred dobrimi petdesetimi leti je služil predsedniku Mau, da je z njim trebil uši iz očetovega ovčjega kožuha«. Glavnik, ki je iz železa je pod steklom. Tolmač, ki mi je bil dodeljen, mi skoraj s pobožnim glasom pojasnjuje njegovo zgodovino. Smo v Maocetungovi rojstni hiši v vasi Sao San (v prevodu: za gorami), nekje v srcu pokrajine Hunan. Ta obisk mi niso svetovali, marveč so mi ga skoraj dobesedno vsilili. Niti na misel mi ni prišlo, da bi se temu zoperstavil, ko sem videl, kako srečni bi bili mo- ji gostitelji, če bi predlog sprejel. Predsednika sem srečal že na sam večer prihoda v Peking. Se nisem dobro odložil v novinarskem krožku svoje prtljage, ko sem že prejel povabilo na uradni sprejem. ki se je imel vršiti ob priliki proslave obletnice u-.stanovitve Kitajske republike in prihoda posebne sovjetske delegacije. Odpeljali so me z avtom v tako imenovano »Prepovedano mesto«, kjer so ločeni od ostalega sveta stoletja živeli kitajski cesarji; tu se je v «Dvorani velikodušja« vršil sprejem. Zdelo se mi je kot bi bil stopil v skupščinsko dvorano OZN: enake tribune, enake klopi, enaki naslanjači zvrščeni pred prostornim odrom. Dvorana je biLa polna visokih državnih predstavnikov. Vsi so nosili prav enako, šoferski podobno obleko modre barve, zapeto do vratu, ki jo je nekoč vpeljal Sun Yat Sen. Samo nekaj tibetanskih predstavnikov, tako Uprizorifev Connersove komedije „R0KSI" v izvedbi dijakov slovenskega liceja imenovanih lam, se je košatilo v svojih rdečih, z zlatom bogato izvezenih oblekah, ki so vnašale nekaj življenja v to sivo uniformirano enoličnost. Nenadoma je kakih tisoč pet sto oseb sunkoma vstalo, dvorana je zagrmela v viharju ploskanja: v dvorano so vstopili Maocetung, v spremstvu Cuenlaja in še nekaterih ministrov. Za njimi je stopal Hruščev, generalni sekretar ' sovjetske KP. Gospodar nove Kitajske je* bil samo nekaj metrov od mene, dobro sem si ga lahko ogledal, in v tistem trenutku nisem mogel, da bi ne pomislil na presenetljivo usodo tega kmečkega sinu, ki danes drži v rokah usodo šest sto milijonov ljudi. Nekaj dni zatem sem se vrnil v «Mali Kremelj«, zahodno četrt »Prepovedanega mesta«, kjer delajo in žive voditelji nove Kitajske. Mao sprejema po navadi svoje goste v majhnem paviljonu, imenovanem Hsi Hwa (Palača zahodnega sijaja) Čakali smo v prostorni okrogli sobi, prekriti z debelimi preprogami, polni nekega prijetnega . vonja, ko je nenadoma skozi stranska vrata stopil med nas SERGIJ K.4PON rojen v Tr*tu 23. 11. 1924 pogrešan od novembra 1944 JUST PRASELJ rojen v Dolini 22. 10. 1910 padel 26.11.1944 v Drgav. Selu ClfeT?rsVu,K2''AKVi:c . l# l9“ CrU’1^ FRANC PIRC rojen v Vojščici 18. 8. 1921 padel 12. 5. 1944 pri Podzemlju Vijaki klasične gimnazije so nam pripravili prijetno presenečenje. V nedeljo so v Bazovici uprizorili komedijo ameriškega pisatelja Barrgja Con-nersa: «Roksi» m v veliki meri navdušili občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Contiers je snov zn svojo komedijo zajel iz meščanskega življenja sodobne Amerike m ustvaril lik naivnega, devetnajstletnega dekleta, ki si predstavlja svet kot začarano pravljico. Roksi živi med nami. s svojo naivnostjo se nam prikupi, da sočustvujemo in se veselimo z njo. Ona je gibalo vsega dogajanja; okrog njene osebe se sučejo vsi c-stali, nekako pod vplivom njenega čudnega, skoraj otroškega gledanja na svet. Roksi je prepojena z nekakšno preprosto, a resnično filozofijo, s katero vpliva na okolje in doseže to. da se ji starejši morajo nehote podvreči. Zgodba je preprosta: Tomy Anderson, bogat in lep mladenič, ljubi starejšo sestro G race. Ta pa ga ne mara, ker ima že svojega Billa. Roksi pa ljubi Tomjjja, ne. da bi on to opazil, ker smatra mlado Roksi za neizkušeno dekle. V to razmerje posegata gospa Ilarringtonova in njen mož, ki sta nekakšna posredovalca med zaljubljenci. Mati ima rajši Grace. oče ščiti Roksi. In čeprav pride skoraj do ločitve med materjo in očetom, zaradi nekega škandala, se na koncu vse srečno konča. Roksi si pridobi ljubezen bogatega Tonivja. Grace si obdrži spojena Billa, s katerim je bila nekaj časa sprla; oce m mati se pobotata. Pri izbiri te komedije, je režiser prof. Peterlin prevzel težko nalogo m v tem v polti: men uspel, če upošteva- mo da je '»>el P"d seboj dijake, torej diletante, ki so se potrudili, da je uprizoritev popolnoma uspela. Fonda Vijolica, je v vlogi Roksi prekosila samo sebe Od preproste veselosti preko žalostnega obupa, da je starši ne razumejo. Je z naravno in prepričljivo igro, v katero se je vživela z vsem srcem znala pričarati gledalcu za- ljubljenega dekleta, ki si je pridobilo izkušnjo s prebiranjem knjig. Očarljivo ljubica je bila posebno v onih prizorih, ko skuša na svoj način prepričati Tomijja Andersona, da je vanj zaljubljena Vijolica Fonda je v svoji igri, v neprisiljenih, preprostih kretnjah in v recitaciji sami, pokazala talent za dram-ko umetnost, postala bi odlična igralka, če bi se posvetila teatru. Bogatega, v starejšo sestro zaljubljenega Tompja Andersona je igral Marijan Slokar. Odločen v nastopu in prepričljivo resen. Slokar se je vživel v svojo vlogo; videti je. bilo, da se znajde na odrskih deskah. Ošabna in samozavestna Grace Brede Bekar jeve, je bila celo dobra, le v prizoru, ko se jezi nad mlajšo sestro, ki je družino spravila v sramoto, je nekoliko prisiljena. Bekar jeva je odlično zaigrala m ustvarila pravi lik razvajenega dekleta. Bekar jeva je. zelo nadarjena in nekoč smo jo imeli že priliko občudovati d vlogi Nežke v Linhartovem »Matičku«. Enako dobro se je odrezal Vladko Vremec v osebi Billu Coldwaya. Prepričljiv je bil njegov nastop; v nekaterih mestih se mu je zatikalo, a v splošnem je bil zelo dober. Svojeglavo, skoraj histerično gospo Harringtonovo je podala Lavra Dežjotova. Vestno jc rešila vlogo zakonske, žene, kateri ne manjka ničesar iti se zanima bolj za sestanke v Bridge Clnbu, kot za družino. Koketna v začetku, vato jokava in prestrašena pred odločnostjo svojega zakonskega druga je Dežjotova naravnost. nadvladala. Enako pa ne moremo reči 0 Francu Mlaču, ki je. igral gospoda Harringtona. Njegovo vpadanje v govor ni bilo gotovo, večkrat se ni znašel, nastajali so trenutki mučne tišine in to je precej motilo normalni polelc dogajanja. Drugače je dovolj dobro podal svojo vlogo nekoliko zapostavljenega moža. Omenim nai še kratki nastop Emila Cibica v vlogi 1 Mr. O Flerthgja, ki je znul prepričljivo podati starega odvetnika. K lepemu uspehu predstave je pripomogla še skromna, a okusna scenerija, ki se je prav prilegala ambientu v katerem se komedija dogaja. Režiser prof. Jože Pe,terlin je v svoje delo vložil veliko truda, da je dosegel tako lep uspeh; posebno srečno roko je imel v izbiri igralcev, ki so znali svoje vloge živeti in ustvariti resnične značaje nastopajočih oseb. Upat i je, da bomg že v najkrajšem času imeli priliko občudovati naše mlade nadarjene igralce v Avditoriju v Trstu. I.ouin Altram predsednik. Tokrat se mi je zdel drugačen kot prvič: bolj upognjen, starejši in utrujen dasi je bila napeta koža na njegovem obrazu ogorela od sonca, ki si ga je bil pred kratkim privoščil v času krat-tega odmora. Tolmač mi je šepnil na uho, da se je moral nedolgo pred tem po zdravniškem nasvetu odpovedati kajenju in tudi nekaterim -začinjenim jedem, ki se jedo v njegovem rojstem kraju. To pot so pričakovali neko uradno indijsko dejegaeijo in malokomu zahodnih dopisnikov je bilo dovoljeno prisostvovati sprejemu. V pričakovanju gostov je Mao načel pogovor s tremi najbližjimi spremljevalci. Bili so to Cu-teh, Liu in Cuenlaj, trije med najvišjimi kitajskimi voditelji, ki danes pod vrhovnim vodstvom Maocetunga vladajo Kitajski. Najbolj tajinstvena. najbolj vplivna in mogočna je med temi Liujeva osebnost. Prizor iz drugega Uejarja komedije »Roksi* MAOCETUNG To je mož z izredno inteligentnim izrazom, že sivih las in oči, ki so nekoliko zamegljene. Izhaja iz iste pokrajine kot Mao. bil je njegov prijatelj že od mladih let. dasi je za nekaj let mlajši od njega. Skupaj sta študirala na univerzi v Cungšiu, skupaj sta širila marksizem med hunanskimi rudarji in šangaj-skimi delavci, skupaj sta se borila v času revolucije. Leta 1943 je postal generalni sekretar stranke. Bil je glavni pobudnik politične linije, ki je leta 1949 Kitajsko približala. Moskvi, potem ko so Kitajci, zaradi odklonitve zahodnih držav, da priznajo novi režim, bili primorani iskati gospodarsko pomoč pri Rusih. Po mnenju nekaterih dobrih poznavalcev kitajskih razmer, bi bil danes resnični gospodar Kitajske Liu, vtem ko bi predstavljal že utrujeni ter izčrpani Mao samo še simbol gibanja in pa nekakšnega razsodnika v sporih med svojimi podrejenimi. Tako na pr. v sporu med Liu-jem in Cuenlajem, ki se, pravijo, zavzema, da bi Kitajska bila bolj neodvisna od Moskve. Cuenlaj zavzema v tej hierarhični lestvici šele drugo mesto in smer zunanje politike, ki zanjo odgovarja, baje ni odvisna od njega, ampak jo določa stranka Cu-teh, ki tudi predstavlja pomembno osebnost. je na tretjem mestu. Bil je od začetka poveljnik kitajske rdeče vojske, s svojimi discipliniranimi in sfanatiziranimi borci je brez dvoma za kitajsko revolucijo napravil mnogo več od raznih ideologov, ki so več govorili kot napravili. Vsekakor predstavlja še danes med vsemi najbolj pestro osebnost. V svoji mladosti je bil nagnjen k lahkoživemu življenju, ko mu je bilo že več kot štirideset let se je vključil v komunistično gibanje in postal eden od u stanovite! jev kitajske revolucionarne vojske Od teh sem samo s Cuenlajem spregovoril nekaj besed Stal sem v skupini častnikov, s čašo penečega se vina v rokah, ko me je nekdo krepko udari) po rami. rekoč: »Upam, da vam Peking ugaja in da vam ugaja naša dežela« Bil je Cuenlaj, toda še preden sem se zavedel in mu odgovoril, je že stopil k drugemu gostu. Opazil sem, da je tako hodil od enega do drugega onih redkih evropskih predstavnikov, ki so se sprejema udeležili in jih, kot bi jim hotel na ta način iz1 raziti svojo naklonjenost, zapovrstjo trepljal po rami, postavljajoč isto vprašanje, ne dr-, bi zatem počakal na odgovor. Zdaj sem tu, v Maocetungovi rojstni vasi, kamor so me. kot sem že omenil, privedli skoro na silo. Treba je priznati, da je že sam kraj vreden, da si ga ogledaš. Maocetungova rojstna hiša stoji na griču, ki je ves porasel z bambusovim in cipre-sovim gozdom. Ta grič nekako kraljuje nad vsemi drugimi, v bližini. Na enem teh je stara pagoda iz XV st., vanjo je baje zahajal neki .cesar, da bi mogel tu v zbranosti poslušati klasično glasbo. Pod Maocetungovo hišo se razteza močvirje, »kjer je.» mi pojasnjuje spremljevalec. «predsednik v svoji mladosti plaval in lovil ribe«. Predsednikov oče je moral biti dokaj premožen kmet. ker je hiša v primeri z drugimi ze. I.- prostorna. Tu je Maocetung svojo sobo, kjer so še danes razstavljene njegove aritmetične knjige, delil s svojim bratom. Napis nad vhodnimi vrati opozarja obiskovalca, da so «agenti «Cangkajškove izdajalske klike« hišo deloma uničili Obnovljena je bila šele po osvoboditvi. Njen upravitelj mi je tudi povedal, da so nacionalisti zadnje mesece državljanske vojne poslali semkaj svoje vojake, da bi izkopali kosti Maocetungovih prednikov in bi tako, po starem kitajskem verovanju, nanje in Maocetunga padlo pre-klestvo. Toda kmetje niso hoteli izdati, kje so grobovi. Nacionalisti so umorili več predsednikovih sorodnikov — bratov, sestra in nečakov — med temi tudi njegovo prvo ženo. Rešili pa so se njegova dva sina in hčerka. »Ali je še kdo predsednikovih sorodnikov v vasi«, sem vprašal. »Samo en stric, toda ta je že star in stanuje daleč«, mi je bilo odgovorjeno. Kasneje sem zvedel, da so nekateri indijski kolegi govorili z njim. Ugotovil sem. da ima stric verjetno svoje »uradne ure« in je moral imeti, ko sem povprašal po njem svoj prosti dan. stavljal povprečno okrog 10-12 odst. celotnega jugoslovanskega uvoza in izvoza v navedenem razdobju. Komplementarnost gospodarstva je prišla do izraza v več ali manj uravnovešenem gibanju blaga v obeh smereh, kar ze samo po sebi cznačuje zelo posrečeno okoliščino. Italija je kupovala v Jugoslaviji poljedelske in živinske proizvode, gradbeni les in druge proizvode lesne industrije, nato rude in kovine, premog, razne nekovine in minerale, tobak itd. Jugoslavija je uvažala iz Italije: stroje in industrijske naprave, prevozna sredstva in traktorje, surovine in prediva, nato kemične in farmacevtske proizvode, inštrumente in aparate, proizvode iz gumija, razno kovinsko blago itd. Pripomniti je treba, da so italijanske pošiljke blaga Jugoslaviji često prekoračile okvir običajne trgovinske izmenjave. Tako se je na primer opazilo, da so bili uspešno izvršeni dogovori o odstopanju licenc za izdelavo traktorja tipa »Ansaldo« in avtomobila firnle «Fiat» medtem ko je podjetje «Innocenti» dobavilo popolno napravo za tovarno brezšivnih cevi, italijanska industrija «Uva» pa je za račun jugoslovanskih podjetij predelovala lingo-te v valjani material. «Ital-viscosa« pa je dobavlja-no svilo v zamenjavo za bukov celulozni les itd. Vse to nam priča, da so vedno obstajali ugodni objektivni pogoji za široko gospodarsko sodelovanje; in tudi če je od časa do časa prihajalo do zakasnitev ali zastoja v trgovinski dejavnosti, je bilo to v glavnem zaradi določenih težav subjektivne narave. Novi sporazumi odpirajo prav v tej smeri dobre perspektive. Poleg predvidenega kvantitativnega povečanja letnega obsega izmenjave na približno 60 milijard lir v obeh smereh, nosi novi trgovinski sporazum v sebi določene kvalitativne spremembe izrednega pomena. Meliem ko se je po prejšnjih sporazumih izmenjava razvijala v okvirih omejenih kontingentov seznamov blaga in ob strogi upravni kontroli uvoza in izvoza, ki je temeljila na uvoznih in izvožnih dovoljenjih, so sedaj uvedli načelo liberalizacije izvoza in uvoza kot odločilnega činitelja v trgovini obeh dežel. Manjši odstopi od načela svobodnega kroženja blaga so predvideni le za nekatere jugoslovansko proizvode, kakor so, na primer, živina, goveje meso, konji za vprego, prašiči, sveža soljena riba, za katere so določene količine u-voza v Italijo. Za nekatera druge proizvode (gradbena jelovina, bukov celulozni les, celuloza in svinec), na kateri je italijansko .gospodarstvo zlasti zainteresirano, so predvidene količine, ki jih bo treba dobaviti. Po drugi strani in v okviru svojih notranjih predpisov ne postavlja Jugoslavija nobenih omejitev za uvoz italijanskega blaga. Zainteresirani gospodarski krogi in trgovska podjetja s te ur one strani dobivajo na ta način v novem trgovinskem sporazumu instrument, ki omogoča svoboden razmah poslovne iniciative in povečanje izmenjave. Konvencija o trgovini in plovbi, ki ostane v veljavi 5 let, bo nedvomno koristna izpopolnitev' trgoviriskega in vseh drugih sporazumov, ki so bili podpisani hkrati. Poleg klasične prednostne Klav-zu.e, ta konvencija vsebuje cbi načela, na katerih no temeljila trgovina, prevoz/carina in tarife, uporaba pristanišč, p.avna zaščita in druga vprašanja, ki so .važna za normalen potek širokega gospodarskega sodelovanja. Kakor smo že omenili, so sklenili tudi dva dogovora' o izmenjavi blaga v obmejnih področjih: dogovor, ki urejuje blagovno izmenjavo med Trstom z. italijanske strani ter Novo Gorico, Sežano, Koprom in Bujami z jugoslovanske strani, kakor tudi dogovor. ki na podoben način zasleduje cilj, da olajša blagovno izmenjavo med Gorico in Vidmom s te strani ter Sežane, Nove Gorice in Tolmina z druge strani. V teh dogovorih je predviden skupen obseg izmenjave v višini S milijard lir. Njuna odlika je v tem. da sproščata tehniko trgovine v obmejnih conah in dj nudita vse potrebne olajšave v zvezi s plačaniem blaga na posebnih plačilnih mestih, kakor tudi glede olajšanega carinjenja. Ta dva dogovora jamčita, da se morejo proizvodi krajevnega gospodarstva v določenih obmejnih področjih izmenjavati brez težkoč. tako da se gospodarski napredek teh krajev tudi dalje normalno razvija. Plačilni sporazum predstavlja ne le instrument za ureje- (Nadaljevanje na 4. strani) PREJELI SMO: »Medjunarodna politika«, štev. 121, leto V., 16. april 1955 Izdaja Zveza novinarjev Jugoslavije v Beogradu, Glavni, urednik Rade Viko,, Makedonska 31. — Letna naročnina 500 din. (Iz vsebine: Milan . Aleksič: Italijansko-jugo-slovanski sporazumi; J. Zivič: Kdgar Kaure in farncosko gospodarstvo). »Naša sodobnost« štev. 2 leto 111—1955. Urejata Boris Ziherl in Ferdo Kozak, Ljubljana, Šubičeva ulica 10. Letna naročnina 800 din. L. Tune na GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK Stavkovno gibanje v CRDA se uspešno nadaljuje Medtem ko so v torek stavkali štiri ure delavci trži-ške ladjedelnice, pa bodo po programu, ki ga je objavil skupni odbor vseh sindikalnih organizacij, danes stavkali delavci in uslužbenci o-stalih dveh oddelkov tržiških CRDA. Od 13. pa do 17. ure bodo stavkali v elektromeha-ničnem oddelku in v oddelku OMFA. Prav tako ne bodo opravljali nadur, dokler ne bo rešen spor med ravnateljstvom in sindikalnimi organizacijami. Včeraj popoldne so predstavniki sindikalnih organizacij iz Tržiča odšli v Trst na urad ,za delo, kjer so imeli sestanek s predstavniki ravnateljstva CRDA iz Trsta. PO SEDMEM KOLU V BUENOS AIRESU Monti 44 sekund pred Coppijeni Gligorič ima še dve prekinjeni partiji med-tem ko je Trifunovič očitno nerazpoložen stru. Da pa ta točka ne bi bila preveč v prid Donnerju samemu, je poskrbel udeleženec z dna lestvice, Sanguinetti, ki je Donnerja premagal. Nadalje je Ivkovu nekoliko pomagal Gligorič, ki je remiziral s Pilni-kom in prav tako je Pilnik dobil samo pol točke z Lipi-r.ixom. Seveda je dragocena tudi zmaga Ivkova nad češkim velemojstrom Pachma-nom. Vsekakor ima mladi jugoslovanski mojster za seboj težke partije z močnimi nasprotniki Pannom, Szabojem, Pachmanom, Gligoričem in mednarodnim mojstrom Gui-mardom. Remiziral je samo z Gligoričem in s Szabojem je izgubil. Vrstni red po VII. kolu je til: Ivkov, Pilnik 5.5, Szabo 4.5, Donner 4. Gligorič, Ros-setto 3.5 (2), Pachmann. Pan-r.o, Toran 3 (2). Martin 3 (1), Lipinix 2.5, Trifunovič 2 (I), Esposito 1.5 (4) Bisguier, Gui-nard 1.5 (2), Sanguinetti 1.5 (1). Reinhardt 1 (2), Benco 0 (3). Na mednarodnem šahovskem turnirju v Buenos Airesu si je mladi mednarodni mojster F.cra Ivkov izbojeval dve novi zmagi, tako da se je pridružil Pilniku v vodstvu. Položaj jugoslovanskega velemojstra Gligoriča na lestvici' še ni jasen, ker mora dokončati dve prekinjeni partiji (proti Toranu in Bencu). Trifunovič je očitno nerazpoložen, saj je utrpel nov poraz. Premagal ga je zadnji na lestvici Reinhardt. Bora Ivkov je v sedmem kolu v 40. potezi premagal Argentinca Sanguinettija. Gligorič je v 24. potezi remiziral z vodilnim na lestvici velemojstrom Pilnikom. Dr. Trifunoviča je premagal (20 potez) Argentinec Reinhardt, ki je bil doslej zadnji na lestvici. V ostalih partijah VII. kola je Donner premagal v 29. potezi Argentinca Martina. Ros-setto je še bolj napredoval s tem. da je piemagal Lipinixa. Toran in Szabo sta remizirala v 36. potezi. Prekinjene so bile partije Benco-Pachman, Bisguier-Gui-mard, Esposito-Panno. Ivkov je dobil prekinjeno partijo iz V. kola proti češkoslovaškemu velemojstru Pach-mannu. Močno je presenetil tudi Donner, ki je odločil sebi v prid prekinjeno partijo iz V. kola proti Szabu. Pilnik se je moral zadovoljiti z remijem v prekinjeni partiji iz V. kola proti Lipinixu. Sangui-retti je dobil partijo iz VI. kola proti Donnerju. Vidimo torej, da se je Ivkovu vkljub porazu s Szabojem le še marsikaj obrnilo na bolje, če že ne povsod neposredno pa vsaj posredno. Za poraz s Szabojem je Ivkova maščeval Donner. ki je odvzel točko madžarskemu velemoj- BEOGRAD, 27. — r Bolgarije CDNA iz Sol danes na stadionu JE 30.000 gledalci premagalA no zvezdo z 2:1 (2:0). je šele pred koncem i8r* vzela iniciativo ▼ svoje ko je bilo ze prepozno. INTERVJU S TAJNIKOM ZSPD TOV. CERNET0M Odgovorni oreflM* STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod Z1"1 predvaja danes 28. ob 18. film Warner NEVADA EXPRESS predvaja DANES 28. t. m. ob 18. uri barvni LONDON. 27. — Rezultati prvenstvenih tekem angleške I. divizije: Bolton-Hudersfield 1:0: Netvcastle - Cardiff 3:0; Portsmouth - Aston Villa 2:2; West Bromwich-Totenham 1:2. Priprave za 1. maj se bližajo Koncu SANJA BOHEME Igra KATHRVN GRAYSON, V tekmovanju moških v vajah na drogu je zmagala češkoslovaška reprezentanca z rezultatom 56,80:53,00. Prvi je bil član češkoslovaške reprezentant Miloš Kolejka z 9,90 točke. V tekmovanju ženskih ekip na dvovišinski bradlji je zmagala češkoslovaška ekipa s 57.55 proti 55,05. Prvo mesto si je priborila Miroslava Br-dičkova z 9.75 točke. V talni telovadbi (moški) so zmagali Ceškoslovaki s 57.35 proti 55.45; najboljši rezultat je dosegel Jožef Svoboda 9.55. Drugo mesto pa si je priboril jugoslovanski reprezentant I-van Caklec 9.50. V ženski talni telovadbi je zmagala češkoslovaška ekipa z 58.10:55.50. Izreden rezultat je dosegla F.va P.osakova, ki si je priborila prvo mesto v talni telovadbi z 9.90. Dobre rezultate sta dosegli tudi Jugoslovanki Sonja nozman in Tereza Kočiš, ki sta dosegli več kot devet točk. V skupni razvrstitvi moških jr- zmagalo češkoslovaško moštvo s 339,55 proti 326,80. V tekmovanju ženskih ekip je prav tako zmagala Češkoslovaška z 226,85:218,25. V skupni razvrstitvi je zmagala češkoslovaška reprezentanca s 566.40 proti 545.05. Izmed moških je bil najboljši Jaroslav Bin, ki je dosegel 56,80 točke, četrti pa je bil Jugoslovan Ivan Caklec. Med ženskami si je priborila prvo | mesto Eva Bosakova, drugo i Zdenka Liškova, sedmo pa Jugoslovanka Nada Spasič. I V soboto in nedeljo je bil v Beogradu mednarodni telovadni dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in CSR. V tekmovanju moških ekip je v preskoku čez konja zmagala Češkoslovaška s 56,70 : 56.35. Najboljši rezultat je dosegel češkoslovaški reprezentant Leo Šotornik (9.70) Drugi je bil Jugoslovan Jože Oblak (9.60). V tekmovanju žensk v preskoku čez konja je zmagala češkoslovaška ekipa z rezultatom 55,95:53,95. Najboljši uspeh je dosegla Ceškoslovakinja Zdenka Liskova (9,65), druga je bila Jugoslovanka Nada Spasič (9,50). V tekmovanju moških na bradlji je zmagalo češkoslovaško moštvo s 56,20:55.10. Prvo mesto si delijo Jugoslovan Franjo Jurjevič ter Cehoslo-vaka Bin in Jindrih (9.50). V tekmovanju žensk na gredi je zmagala češkoslovaška ekipa z 55.25:53,75. Med posameznicami si je priborila prvo mesto Ceškoslovakinja Eva Basako-va (9,50). Jugoslovanska reprezentantka Anka Drimič je bila tretja. V nadaljevanju dvoboja med CSR in Jugoslavijo je v vajah na konju zmagalo češkoslovaško moštvo s 55,55:52.65. Prvo mesto si je priboril Ceškoslo-vak Bin z 9,70 t. Jugoslovan Ivan Caklec je bil peti (9,25). V tekmovanju na krogih je zmagalo češkoslovaško moštvo s 56,95:54,25. Prvi je bil češkoslovaški reprezentant Vladimir Kejr. ukraden pisalni stroj Včeraj dopoldne je bil na goriški preturi proces proti 53-letnemu Giordanu Causer-ju iz Gorice Ul. Garzarolli 5. Causerja je prijavil goriškim sodnim oblastem tajnik pokrajinske federacije MSI Ruf-fo. Obdolžil ga je, da je septembra 1953. leta prepričal uslužbenko federacije, da mu izroči pisalni stroj. Ker je bil Causer poslan na urad zato, da pregleda stroj, je uslužbenka verjela njegovim besedam in mu ga izročila. Toda po nekaj dneh ni bilo na spregled niti Causerja niti strankinega pisalnega stroja. Končno se je izvedelo, da je Causer pisalni stroj zastavil v goriški zastavljalnici. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega, vendar ga je oprostilo na osnovi pomilostitve. ONGER S tekme med Partizanom in Hajdukom, ki so Jo Spitčani odločili v svojo korist in tako povečali nade na osvojitev državnega prvenstva. SPREMEMBE V VODSTVU NA DIRKI PO ŠPANIJI Vodi Geminiani LERIDA, 27. — V peti etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Spanec Company pred skupino 13 dirkačev, od katerih so takoj za zmagovalcem Saura (Sp.), Schneider (Luks.). Lauredi (Franc.) itd. V splošni klasifikaciji )e prevzel vodstvo Francoz Ra-phael Geminiani. * * * BRASSCHAAT, 27. — V peti etapi dirke po Holandiji je zmagal Anglež Hoar. Sledita z istim časom Truye (Belg.) in Bucher (Švica). S presledkom 2'25” sta privozila De Vries (Hol.) in A. Voorting, ki je le za malenkost prehitel večjo skupino. Splošna klasifikacija se bistveno ni spremenila. Italijansko‘jugoslovanski sporazumi (Nadaljevanje s 3■ strani) vanje bankarske in finančne tehnike v zvezi s plačanjem blaga in uslug, ampak vsebuje hkrati tudi klavzulo o vzajemnem manipulacijskem brezobrestnem kreditu do višine 6 milijard lir. Ta element je posebno važen za pospeševanje izmenjave v položajih sezonske fluktuacije proizvodnje, ki morejo v tej ali drugi smeri privesti do začasnega nereda v izvozu, o-ziroma v trgovinski bilanci. Protokol o zračnem prometu, ki predvideva otvoritev rednih zračnih prog na progi Milan-Benetke-Zagreb-Beograd, sezonske proge Rim-Dubrov-nik-Beograd, hkrati pa sporazumi o cestnem prometu, kakor tudi pismo o železniškem prometu, s čimer se razume rešitev vprašanja oskrbovanja železnic z električno energijo in otvoritev novih železniških prehodov ter končno pismo o sodelovanju turističnih organizacij — pričajo o volji obeh strank, da začnejo »novi ciklus intenzivnega in plodnega dela« na področju o-stvarjanja dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Nov blok na Goriškem Na Goriškem bodo 5. maja odprli nov obmejni blok za prehod kmetov. Novi blok bo pod Sabotinom in bo omogočil kmetovalcem iz St. Mavra prihraniti nad 20 km poti. Mešana jugoslovansko-itali-janska komisija se je včeraj sestala pod Sabotinom in je tam določila, kje bo stal novi obmejni blok. z Jeki. dnom pozlačen ves Jeklen vodotesni zlat 18 k Tudi dva Iržiška delavca nagrajena za zasluge na delu Ministrstvo za delo je že sporočilo imena delavcev, katerim bo 1. maja, kot je v navadi zadnja leta po vojni, podeljena zvezda za zasluge na delu. Med imeni italijanskih delavcev sta tudi imeni dveh prebivalcev goriške pokrajine, in sicer Giovannija Batti-ja, zaposlenega pri »Gas com-pressi» v Tržiču, in Egona Missija, zaposlenega v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču. CORSO. 17.15: #Rdeče in črno», W. Chiari in R. Rascel. VERDI. 16.00: Variete, kino: «Mrtvi ne plačujejo davkov«, T. Scotti. CENTRALE. 17.00: »Koman- dant Johnny», G. Cooper in J. Greer. VITTORIA. 17.00: «Eno noč v Benetkah«, barvni film, J. Schutze in P. Pasetti. MODERNO. 17.00: «Ujetniki zapuščenega mesta«, V. Mayo. Nogometaš Umberto Tozzi, član brazilskega moštva Pal-meiras, ki je prejel ponudbe za angažma od dveh italijanskih klubov, se je odločil, da obnovi pogodbo s Palmeira-som. Goriška obmejna policija sporoča, da bodo dvolastniški bloki v naši pokrajini zaprti ni prišlo, da bi začel P ^ mirne. Dokler ni čez . ^ vplivom raznih okoli*1 ^ njimi ne v zadnji me vinskih sprememb. sklep, da sem se .10 ,nj, SH in odkrivanja davnih* ta trenutek zame od tres, svetlost in ra ,„rjy3^ , Če sem zapisal *° potem sem mislil to Kajti v teku svoj h1 sem napravil celo v Oioš(,®,i«ii1 tij, osebnejših m Med prva, osebn J predvsem odkritja Mii svojim literarnim takr^sti)’ svojo mladostjo m v (m/ doživetji in srečanji y Lansko leto so k . dvajsetlet po L. f Trstu spominsko P lju Italu Svevu ^^lic0.^* imenovali celo n*-* » ški Italijani dol*0 ppsr1„ p1,; zanj. ker ni Pis3lt'0t so njihovem mestu, mer pisali Scip Giannl StuparicD- flC0 ^ Gambini itn Silvio » P« sebej ga Je od**** j; na Italija, kerJleni f kak toliko e evr marveč Evropejec sabelj. , ti* Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRiVLJIC EV ČAROVNIJE Peto poglavje. JOSIP GODINA IN 00N L0RENZ0 učitelj Ivan Krašovic, naši sosedje, s katerimi smo bili kot otroci najtesneje povezani, so se pisali Metlikovvetz), Zvonko Karara v «Kantati o zagonetnem vozlu« (Karara se Je pisal neki moj sošolec, ki je bival nekaj let pri Svetem Ivanu), Janez Boštjančič v »Črnem vragu« in črtici »Samo kratek račun« (rodbina Boštjančičevih nam je bila znana), France EPnda (znano ime pri Svetem Ivanu), dr. Grom (ni mi treba spominjati na Maso Gromovo) itd. itd. Odkod na primer sem bil svojemu junaku Belletu iz raznih nevel ln črtic pritaknil nenavadno ime Sardanapal, in odkod drugemu Hasdrubal v drami «Lopez», se mi do nedavna še sanjalo ni. Ko sem se lotil zbiranja gradiva za te spomine, me Je sestra spomnila, da je bil eden od njenih vnetih častilcev iz šolskih let Hamil-kar V. in da je bilo mladeničevemu očetu ime Hanibal ter je njuna družina bivala takrat pri Svetem Ivanu. V »Edinosti« iz tistih let sem zasledil ime svetolvanskega trgovca — Hanibala Škerla. Ko sem se leta 1946 vmil v Trst, se mi je s panorame Trsta In njegove okolice razgrnila pred duševnimi očmi obenem tudi panorama moje mladosti. Zlasti prva leta skoraj ri minil dan. da me m bil kak kraj, kako srečanje ali kak doživljaj spomnil na neki davno pozabljeni utrinek ali dog> uci m . .o,e miudo.u. Pisal iti beležil sem si, kolikor sem imel časa in energije na razpolago. Pisal sem »zase«, «za nekoč pozneje«. Kako se je potem ta snov kopičila, zgošcevala m razporejala v metni, to je zgodba zase. Dolgo mi se na misel Odločitev za pisanje pričujočih spominov mi je prišla čez noč. Pripravljal sem se nanje že od kdo ve kdaj, morda od takrat že, ko smo prišli leta 1919 v Ljubljano. Kajti že spomladi 1922. ko mi je bilo devetnajst- let, sem napisal kratek »roman«, ki mu takrat nisem dal naslova in ki sem ga bil celo pokazal nekemu uredniku. Rokopis se mi je, kot malone vse, kar sem bil kdaj napisal ali si pribeležil. kljub vsem vihram življenja in potovanj ohranil do današnjega dne. Takrat je bila v meni se čisto živa mladost pri Svetem Ivanu, pravzaprav se od nje še nisem bil prav odlepil. Zato ima spis zame, kljub svoji literarni nebogljenosti zaradi nekaterih podatkov in opisov čustvenih stanj se neko diskretno vrednost. V poznejših letih se mi je pogled na mojo mladost zameglil in spomin nanjo se mi je malone zabrisal. V mislih imam tu zavestni spomin. Kako je bila ves ta čas moja podzavest zaposlena z mladostnimi spomini, o tem pričajo neizpodbitni in vidni dokazi v mojih literarnih delih. Večji del junakov v mojih novelah in spisih ima imena znancev, prijateljev ali sošolcev iz moje mladosti. Vsa ta imena so se mi vsihla sama po sebi, za nekatere sem šele med pisanjem teh spominov ugotovil njihov davni izvor Tu so imena kakor Forcesin (Tržačanka gospa Forcesinova je bila mamina prijateljica), Robert Nigris (dr. Nlgris je bil naš domači zdravnik), Or. Krassowitz (mož učiteljice Ivanke Sabadinove je bil Odbor Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu okrog leta 1896. Na sliki se vidi drugimi Marica Nadliškova (desno) in gdč. Milka Mankočeva (levo).