417
Dopisi.
Na Dunaji 8. g^radna. H. B. — Cas hiti in mi ž njim, pa tudi poteka. Dra^i so tia vsal^o stran njegovi trenutki. Znano je vsakemu, da nova doba nam je nastopila, doba zares imenitna za cesarstvo celo, pa za nas Slovence tudi, — doba nstavneg^a življenja in razvitka na temelji cesarskega diploma od 20. oktobra, v kterem je zagotovljena prihodnost naša, so zapisane pravice vsakemu narodu s preimenitnim pristavkom veselega upanja: ,,da Bog: svojega blagoslova temu ne bo odrekel!^ Tedaj naj prejme in vživa vsak narod vse svoje ustavne pravice; razume se, da tedaj tudi narod slovenski. Odveč pa mislim da je že, če bi hotel razlagati, da tudi mi smo res narod, da imamo kakor vsak drug svoje lastno potrebe in zadeve, in da tudi nam 20. oktober kaj velja! Kdor tega še ne razume, ne bo razumel in se preveril, če bi se še tako dolgo in široko mu razkladalo; brez ugovora se mora od njega reči, da je slep na duši in na telesu, ali pa da je hudoben in popačen, malopriden človek in izdajavec domovine najgerše baze. Cesarski diplom želi in hoče novo Avstrijo z vsemi njenimi deli; vsem je podeljena dobrota ustavnega življenja, vsem pravica narodnega izobraževanja in narodske moči, da postanejo po tej novi močni in veliki ia ž njimi vred skupna deržava. Le eden ni izvzet ali pozabljen kakor pankert, in ker na vse euak del bremen ia plačil spada, ker morajo vsi več ali manj s svojimi najdražjimi rečmi deržavi pomagati, se že naravno, če bi tudi diploma ne bilo, razume, da se tudi podeljenih dobrot vsi brez prideržkov imajo udeležiti. Eteri in kakošni so pa tisti ljudje, ki nam zdaj te kratijo, ki na vrat na nos vpijejo in delajo, da bi nam naš pravični delež uničili, da bi nas
na duši in na telesa ubili? Mislijo sicer, da so dobri Av-strijani, — al rečeni jim na vse usta, da so spodkopovavci velike, rano^sfonarodne deržave avstrijanske, da so /?erdi hinavci in lažnjiki, — poguba ne samo za narod, temuč za celo cesarstvo! Dober in pošten Avstrijan mora zdaj hoteti in želeti, da se ponovi in uterdi po cesarskem diplomu deržava, kar se pa le zgoditi more, ako po diplomu odka-zano pot nastopimo, ako se trudimo in delamo, da se pomladi in okrepča vsakemu narodu lastna domovina, in da noben narod ne ostane mertev ud, ampak živ in cel v der-žavnem telesu, zakaj kakor hitro je ta ali uni slab ali za nič, ni in ne more biti Avstrija nova, to je, taka, ka-koršno cesarski diplom načertuje. Protivniki tega diploma so nevarni volkovi, če tudi na videz ovčjo kožo nosijo; še manj pa pravi kristijani, ker se ne ravnajo po tehtnih izrekih, ki pravijo: „kdor za svoje domače ne skerbi, je huji od nevernika!^^ — česar si sam ne želiš, da bi ti drugi strorili, ne stori tudi ti drugim!" — Taki utegnejo mi reči, da mi preveč terjamo, ker terjamo tudi po diplomu pravice za-se, pravice za narod, ki za-nje ne ve, ki so mu bolj tuje kakor Kina; da smo mi terjavci utopisti, ultra-, „jungslovenci", in kdo ve še kaj! Kdor tako govori, je že obsojen; lahka mu žemljica! Za nas pn, rodoljubi! naj bojo ti priimki, sicer zasramovani, častne imena, ktere v boji za pravico in resnico pridobivamo in ki nas morajo še k večji gorečnosti in pogumu navdajati, ker naša reč je poštena in pravična, ker ima za-se pravico in postavo , pravica pa je ljuba Bogu in ljudem in — če tega ni, zastonj iščemo ^justitio regnorum fundamentum!^' — Premišljevanja vredno je še to, kaj bo potem z našo domovino, z narodom našim, ako bo povsod drugod ustavno življenje in domače gospodarstvo v določeni razmeri z deržavnim, mi bi pa vse — v nemar pustili. Ali hočemo vekomaj špar-tanski heloti ostati, sužnji doma, ker bodo gotovo drugi gospodarili (kakor dozdaj) sužni na ptujem, ker nas bodo ali komaj terpeli ali pa ,,za avantgardo te ali druge omike'^ imeli in ravnali z nami, kakor se navadno s sužnimi ravna, med tem ko narod sicer mertev še ostane slovenski, in se mu morebiti tudi cerkev ne bo izneverila, kakor se dozdaj zgodilo ni. — Dragi tedaj predragi so trenutki sedanjega časa. Kamor se ozrem, slišim kako tožbo, tožbo čez te in druge napake, posebno pa čez slabo deržavno gospodarstvo. V^sak list ve kaj povedati, in zares, ni prezreti tega, ker je sovražnikov dosti zunaj in znotraj. Treba je tedaj, da se dobri zedinijo, da je vsakdo tudi brambovec za pravice svoje, da reši svojo, in po svoji skupno domovino. Ujunačimo in bojujmo se tedaj, da dobimo svoje pravice, da dobi jezik naš svojo veljavo tudi v šoli in kancelii, kakor jo je imel od nekdanjih časov v cerkvi, da sega, kdor ga še ne zna, pred ko je mogoče, nauči — zakaj vsem enaka pravica! Protestiramo pa zdaj zoper vsako drugačno početje v imenu cesarskega diploma , ki je vsem enako pravnost zagotovil, — v imenu avstrijanske deržave, ki hoče celih živih, ne pa mertvih ali na pol živih udov, v imenu domovine in naroda slovenskega, ki bi bil v svojih najsvetejših rečeh poškodovan in po duhu ubit, — v imenu Boga, ki le pravici in resnici daje svoj blagoslov, cilj in konec, — v imenu katoliške cerkve, ktere najzvestejši sinovi so Slovenci, ki se poganja in poganjala bode za ker-ščansko pravico in resnico, za svobodo zoper suženstvo in tiranstvo, — in protestiramo v imenu vseh pravih domoljubov, ki jim je mar za pravo omiko in blagostanje in uterjenje naroda našega in skupne deržave, naj si že bom uslišan ali ne, naj odmevajo slovenski snežniki vseh pokrajin; — rekel sem! — V^elika potreba je tedaj, da se ustanovi poli tis k i list; čas ga terja. Časniki so silovita moč, ki jih tudi najmogočniši vladarji ošabno ne prezirajo in zdaj še cerkvenega lista ne poznam, ki bi politiških zadev saj po večem ne donašal. Sezimo si tedaj po svoji moči v roke!
Iz Karlovca 17. dec. L. M. K. — Ker je letos ravno 100 let, kar je slavni pesnik ilirski C. Andrej Kačič-Miočic umeri, smo tudi pri nas v Karlovcu v spomin njegov lepo svečanost 13. in 14. t. m. obhajali. V četertek bila je v našem kazališču gluma ^gospodar i rob" prav dobro igrana. Pri tej priložnosti sta lepo govorila g. dr. Josip Vraničani-Do-brinovič, vlastelin iz Severina, občeznani podpiratelj domačega književstva, in pa mestni perovodja gosp. V. 8abijič, tudi iskreni prijatel naše literature. V petek zjutraj ob desetih je bila sv. maša v našem jeziku v mestni rimskokatoliški cerkvi pevana, pa tudi v gerški pravoslavni cerkvi slovesna liturgija. — V novem letu bode pri nas nov časopis izhajati začel pod naslovom ,,obče poslovne uovine"^; vrednik mu bo gospod Abel Lukšič, za domačo literaturo unet mož. Iz serca mu želimo dober uspeh, in tudi, da bi naši Slovenci na te novine se mnogobrojno naročili, ker dozdaj na narodno-gospodarstvenim ataru nismo še časopisa imeli. — Naše mesto je mirno; k večerna se včasi primeri, da tu in tam na novo nastavljeni pelinjevec kake možgane za kratek čas enmalo pomeša; mi hočemo živo zaželjeno novo dobo mirno pričakovati.
Iz kozjanskega okraja na Staj. L. P. — Veseli smo, da smo za okrajnega predstojnika dobili za vse pravo in dobro unetega gospoda Janeza Pajka, kajti tudi tu živo čutimo, daje marsikaj treba poravnati, zboijšati in napraviti. Da poleg drugih reči samo jedno opomnimo, so na pr. po naši okolici ceste in soseskine poti sploh v prav revnem in zapuščenem stanu. Ako mora človek v deževnem vremenu kam peš iti, je — brez vse šale — v nevarnosti v blatu svoje škornje pustiti; ako si pa voznika najme, ga ali serce boli gledati ubogo žlvinče, kako da se muči in terpinči, naj bi s koli vred v tolsti ilovki ne obtičalo, ali pa je sosebno se navzdol peljaje v vednem strahu, da zdaj in zdaj bo v jarku ležal ter si pokvaril zdrave ude svoje, kar se je že žalibog mnogokrat pripetilo, ker najnevaruiši kraji in ovinki so večidel brez vse ograje. Se da se sicer tajiti, da so si naše oblastnije dokaj prizadevale tej napaki v okom priti; al dosihmal je bilo le malo uspeha in hasna; živo tedaj potrebujemo takih mož, ki so mogočni ne le v besedi, temuč tudi v djanji ter so resne in terdne volje, natanko spolnovati težke dolžnosti svoje.
Od sv. Trojice na Staj. 16. dec. Letos smo, * hvala Bogu! prav dobro letino imeli, vinca dosti, ako je ravno slabo, pa je le drago, štertinjak po 40 do 50 gold., dosti žita (sternega), tudi koruze, jabelk in hrušk na enih krajih malo, na drugih pa dosti; seno z otavo vred je bilo pa večidel blatno. Letošnje leto se zamore tedaj pri nas med dobre šteti. Le dac ali vercerongssteuer nas bo ob-noril; župani imajo veliko opraviti s tem, — pa morebiti bo — ako ne pride drugačna postava, ktere željno pričakujemo — že boljše. Ker bojo komisije Brešce, Sevnica, Kozje, Jelše in Rogatec svojega poslanca v deželni zbor poslale, naj vam, dragi sosedje, enega svetujem; on mora biti pošten mož, učen gospod, prijatel kmetov, se ne sme nobenega (tudi velikega gospoda ne) bati, ampak pred oči vsakemu pravico povedati; tudi mora biti prav kristjan in po postavi davek plačevati. Po moji volji bi bil gospod dr. Jožef Sok, inšpektor na Slatini pri Rogatci. On je bil za doktorja ali zdravitelja pri Brešcah, v Kozjem in na več krajih; mislim, da ga ljudje že tako poznajo. On je rojen Slovenec, si je tudi na Slovenskem opomogel, on je dobrotljiv oče za nas; kolikokrat je ob slabih letinah nam koruze in denarja za milošnjo od visokih stanov izprosil, in tudi iz svojega premoženja ubogim delil. On se tudi nobenega ne boji, ker je oster gospod; tudi ima dosti znancev, kteri mu znajo pri ti reči na pomoč biti, je visokoučen in za kmeta unet; je že tudi precej star, in bo zato tudi previdno delal. Jez mislim, da bi on bil mož po naši volji. Možje in župani! pa nikar ne mislite, da ga vam silim, le svetujem ga,   ker ga  dobro poznam;   če  pa vi dobrega in
418
boljega veste, pa ^a nam po ^Xovicah^' oznanite; saj so nam one obljubile, da bojo rade odperale svoje liste, da se brez prepira in strasti pomenimo v vsem, kar je nam dobro in treba. ^Novice'' — vseskozi prave prijatlice naših ljudi — nam bojo zdaj velika  pomoč. *)
Janez Zurman, župan. Z Remšnika 10. dec. Nad pol sedemsto let že stoji »asa cerkev,   sv. Jurju posvečena,   na rami lepe   in rodovitne radelške gore,   na ktere verhu  se dan današnji meja vleče med Slovenci in Nemci.   Svoje postanje ima zahvaliti St. Pavelskemu opatu Udalriku. (^Poglej Neugartovo knjig^o: ^Historia  Monasterii   Ord. s. Benedictl ad s. Paulum^S    I[. del, str. 22.)    Postavila  se je že pred napravo sekovske in labodske škofije; zato je spadala najpoprej v višo solno-^radsko,   potem   v iabodsko,   sedaj   v sekovsko škofijo,   in lansko leto je prišla drugič v Iabodsko nazaj. Dovolite tedaj ljube jjNovice'', da vam naznanimo dvojno veselje, ktero je naša stara   cerkev   letos   doživela.    Pervo   veselje   nam   je donesel 3. avgust, ko so naš premilostljivi kuezoškof Anton Martin  k nam   na  birmo prišli,   ktere časti   in   sreče naša fara ni  imela od   leta 1828  več.    Zagotovljam vas,   da še nisem   našega   ljudstva  tako   ginjenega   vidil   kakor ta dan pri   sprejetju   svojega   višjega   pastirja.    Prišli   so   peš   iz Brezdna,   iu   dasiravno je po ondašnjem   potu hoja težavna in je vreme k nesreči bilo deževno, je   vendar njih obličje razodevalo   vesel   mir   in   serčno   dobrovoljnost.     Sli so po navadi najprej   v cerkev,   potem   v šolo,   kjer  se je   blizo stotina šolarjev zbrala. (^Pred nekterimi leti smo jih šteli osmero).    Drugi dan  so birmali in 188 otrokom sv. zakrament podelili.    Kolikor  se   na   planini da,   smo   hišo Božjo okiučali   in   ozaijšaii.    Naj tukaj   očitno   pohvalim   naše   za dostojno lepoto v cerkvi skerbne farmane in povem,   da so v zadnjih desetih letih veliko v ti reči storili.    Ko so pred birmo   visi  pastir  svoje   ovčice   nagovorili   in  sicer   v  taki gladki in mili domači besedi, kakor je njim navada, je mar-sikako serce   veselja zaigralo   iu   pri   poslovu je marsikaka solza hvaležnosti iz radostnega očesa kanila. — Drugi veseli   dan   smo   imeli   19. novembra.    Takošno ve^^elje se še redkeje ponavlja. Obhajala sta  ta dan naša farmanca Jožef in Neža  Verzovnik-ova,  po domače Pušuik-ova,   v Radlah (^na Radeljni) svojo zlato poroko.   Kaj takošnega ne pomni naša okolica. Prišla sta starčka na odločeni dan prav zgodaj k cerkvi;  sprejeli   smo  ju   prav slovesno.    Po službi Božji in   ganljivem   ogovoru   brežniškega   prečastitega  gosp.   faj-moštra Groskopf-a so na   njihovo besedo trije sini pristopili in v znamenje spoštovanja, ljubezni in zahvale svojemu staremu očetu   in svoji   stari   materi   roke poljubili;   oj!   to je bil lep pogled! — Ostale slovesnosti in gostije,   ki je   bila pri cerkvenem kerčmarn,   ne  bom   popisoval;   naj še samo nekaj iz Jožefovega   in Nežinega življenja  pristavim.    Rodila sta se   oba dva   v remšniški fari,   Neža   na dandanašnjem domu, Jožef se je tje priženil.    Letos je preteklo 52. leto,   kar  sta   v zakonskem   stanu.    Gospodarstvo še imata v svojih rokah,   dasiravno je  on   72   in   ona   71   let stara. Neža je povila  svojemu možu  dvanajst  otrok;   čvetero jih živi.   Jožefa vsak pozna kot pridnega delavca iu varčnega gospodarja,   kar tudi   to   priča,   da je   pri  svojem   malem gospodarstvu troje svojih otrok   na kmetije poženil,   četerti bo za  njim doma gospodaril.    Ene še  ne smem  zamolčati. Jožef je bil v francozki vojski v brambovce vzet. V bližnji Marnberg je  s svojimi tovarši zahajal,   da so se tamkaj z Tojaškim orožjem vežbali.    Ta četica gotovo ni bila zbrana
'•) „Novice" bojo svojo nalogo zvesto spolnovale in svoje liste v tako važnih zadevah tudi posebno kmetom rade odperale. Kar pa se tiče volitev za deželne zbore^ je prav, da se že zdaj menimo o teh rečeh, vendar Vam tudi povedati moramo, da je pod novim ministrom upanje, da za Stajarsko, Koroško, Salcbursko in Tirolsko oklicana deželna postava bo pred ko ne preklicana in druga namesto nje prišla^ ktera bo bolja kakor ta, ki veliki gospodi preveč oblasti daje. Vsakemu svoje in nobenemu več; to je edino pravo!                       Vred.
iz krimskih zuavov; kajti nje višji Mand .. jo je z lepim tolažil tako-le: ,,Ljubi moji! nič se ne bojte; jez sem vaš oče, vi ste pa moji otroci. Kamor jez pojdem, tje bote tudi vi šli". Ko je pa povelje prišlo, iti na Koroško nad Francoze, se je ljubi ^oče" i\Iand . . pervi skril in njegovi ubogljivi otroci 80 šli za njim — vsak na svoj dom. — Toto nam je Jožef na gostil sam pripovedoval.          Božidar K.
Iz Ljubljane.   Na pismo c. kr. kmetijske družbe,   v kterem je vsied gospod   Ambrož-evega   predloga po  sklepu poslednjega    velikega   zbora    vodstvu    tukajšne    hranilnice (šparkase) nasvetovala, naj bi za ložeje izposojevanje svojega dnarja na kmetije se poslužila  kmetijske družbe in njenih poddružnic po deželi, ki ji hočejo v tem  na pomoč biti, je vodstvo hranilnice 17. t. m. sklenilo,   da se bo   prav   rada   posluževala   te ponudbe,   ker   po tej poti bode od ene strani kmetom,   ki želijo dnarja na  posodo,   veliko   potov   prikrajšanih   in   veliko stroškov prihranjenih, od druge strani pa se bo tudi hranilnici presoja vrednosti kmetijskega posestva dosti polajšala.  Da pa po d-družnice   kmetijske  družbe,   ktere   morejo   s   tem   prave dobrotuice biti poštenim, pa denarja potrebnim kmetom svoje oklice, bojo vedlle, kaj imajo pozvediti in hranilnici naznaniti, bo vodstvo njeno dalo vpisnike (plankete) v slovenskem in nemškem jeziku napraviti, da jih kmetijska družba potem razpošlje poddružnicam svojim   in jim   tudi pove,   kako naj se vedejo pri tem opravilstvu.   „!Vovice"  bojo o tej  koristni napravi   ob   svojem   času   še več govorile ;   danes   le z veseljem pozdravljajo   to občnokoristno novo napravo   hranilnice naše. Naj  pri tej  priliki tudi povemo, da v poslednjem velikem zboru hranilnice  je bil dosluženi  šolski svetovavec iu korar   gosp. Janez Schiaker  spet   za   višjega predstojnika,   gosp. oskerbnik komendiški in odbornik kmetijske družbe,  Mihael   Pregl   za   kuratorja,   gospod   tergovec Franc   Souvan   pa   za   vodja   izvoljen.    —   „IVIoravske Noviny'^ v svojem   101.   listu popisujejo,   kako  je   v Berni 17. dan t. m. novi deželni  poglavar moravski in sležki ffrof Chorin8ky sprejemal duhovne,  civilne in vojaške oblastnike, mestni odbor,   učiteljstvo itd.,   in da je zahvalijoč se za  serčni   sprejem   med   drugim   to-le   rekel:   jjV   mladosti sem dobro   umel jezik češki,   pa sem   služil   v drugih   deželah   iu   ga   zato   zlo   pozabil.    Ker pa  mi  je bila poslednji   čas   izročena   uprava   dežele,   kjer   ste dve tretjini lojalnih  stanovavcov  bile Slovani, si bom prizadeval na vso moč naučiti   se  popolnoma jezik česki^^    Prepričani po lastni skušnji,   da bo novi deželni poglavar  o tem   tudi  Moravanom   mož   beseda, zapišemo te besede iz „Mor. Nov.'* le za to v naš list, ker nam sopet kažejo,   da nihče,   naj je majhen ali velik uradnik, ne more prezreti terjatve današnjega časa, ako hoče biti mož na svojem mestu.  —  Ua nas   ne kercne kdo iz tako imenovane „Mittelpartei"  po   perstih,   češ: ^pustite narodnost in „išete le ustavo,   zakaj vse drugo (če bi kdo verjel?) vam bo potem tako dano!" damo za letos tem premišljevanjem   slovo,   in   povemo   (da   prav   materijalno sklenemo staro   leto)   da kar  so   prišle   papirnate  desetice, zginjujejo pri nas čedalje bolj sreberne šestice in pa novi krajcarji (soldi).    Kam  grejo šestice,   smo že pred vedili; kam pa grejo soldi, smo še le zdaj slišali — namreč na Laško, kjer se ž njimi ravno tako plača kakor  s cekini: en napoleondor (20 frankov),   ki   na Laškem velja 8 gold. srebra,   se pobota   tam  ravno   tako  z 8 gold.   naših novih krajcarjev.   O j, da   bi   pač   novo   leto  ne le dnarja,  temuč tudi   vsega  druzega  prineslo  obilo,    česar  potrebujemo  na duši   in   telesu,   da   bi mnogonarodna   Avstrija   bila  zadovoljna, po zadovoljnosti srečna, po edinosti mogočna!
419
v